ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-11, 352, 458/1. ZFPPIPP člen 377.
sprememba firme – izbris iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka – pravni naslednik izbrisane družbe – sposobnost biti stranka – pravni interes – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe
Ob ugotovitvi, da je toženka z izbrisom iz sodnega registra prenehala in nima pravnih naslednikov, je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje pritožbe, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrglo.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - vpis po uradni dolžnosti - izvedbena vloga zemljiškoknjižnega sodišča - uveljavljanje skupnega premoženja - zaznamba črne gradnje - uporaba pravil o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve - ovira za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče je v postopku zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke le izvedbeno sodišče. Po prejemu obvestila o sklepu o izvršbi preverja le, ali so izpolnjeni pogoji za vpis, med ostalim tudi, ali odločba, ki je podlaga vpisu, učinkuje zoper zemljiškoknjižnega lastnika. Ta pogoj je v zadevi izpolnjen. Pritožbene trditve, da gre za skupno premoženje, bo morala pritožnica uveljavljati v izvršilnem postopku oziroma v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe. Tudi v obdobju pred uveljavitvijo 100.a člena ZZK-1 je veljalo, da se za učinke zaznambe »črne gradnje« smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve (četrti odstavek 98. člena ZZK-1). Učinke določa 99. člen ZZK-1 in sicer so našteti tisti vpisi, za katere je zaznamba ovira za vpis. Med njimi logično ni zaznambe izvršbe, saj se prepovedi nanašajo na pravnoposlovna razpolaganja lastnika, pri zaznambi pa gre za vpis po uradni dolžnosti.
ZPP člen 115, 115/2, 116, 116/1, 116/2, 156, 224, 224/4.
vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – bolezen odvetnika – zamuda roka za opravo procesnega dejanja – zamuda roka za vložitev pritožbe – zdravniško opravičilo – javna listina – stroški postopka – naključje, ki se je primerilo eni stranki
Pravni standard upravičenega vzroka za zamudo po ustaljeni sodni praksi praviloma predstavljajo takšne okoliščine, ki obstajajo v času zamude in jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti niti odkloniti, niti jih ni mogoče pripisati strankini krivdi.
Res je, da mora odvetnik pri zastopanju stranke ravnati s postroženo skrbnostjo – skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Med drugim mora, če je zadržan, zagotoviti nadomeščanje. Vendar pa je pričakovanje, da bo odvetnik to storil v primeru, ko gre za nenadno odsotnost, prestrogo. Prav ima pritožba, da ni življenjsko, da bi odvetnik vsakič, ko se nekoliko slabše počuti, za vsak slučaj za naslednji dan poiskal substituta.
vknjižba lastninske pravice - predlagan vpis lastninske pravice v večjem deležu kot izhaja iz listin, ki so podlaga vpisu - nesklepčen predlog
Predlagateljica je v nasprotju z listinami, na katere se sklicuje (in po katerih je kvečjemu solastnica na vsakem od osnovnih položajev nepremičnine), sama izbrala dva od solastnikov in predlagala vpis nase na celotnem osnovnem položaju teh dveh solastnikov. Tak predlog je nesklepčen in zato na njegovi podlagi vpisa ni mogoče dovoliti.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – ugovori, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno – pravni interes – tožba za plačilo odškodnine – poziv na popravo tožbe – zavrženje tožbe
Če stranka nerazumljive in nepopolne tožbe tudi po pozivu sodišča ne popravi oziroma dopolni tako, da je tožba sposobna za obravnavo, jo sodišče zavrže.
ZPP člen 72, 72/3, 72/5, 72/6. OZ člen 270, 921, 1035, 1041, 1041/1, 1041/2.
zahteva za izločitev sodnika - prenehanje obveznosti - izpolnitev obveznosti z nakazilom
Dopustno je izločati le sodnika kot posameznika, ne pa sodnika, ki bi lahko sodil o zadevi.
Zgolj z pooblastitvijo asignata, da naj na račun asignanta plača določen znesek asignatorju, ter obvestitvijo tožnika, da bo obveznost izpolnjena na določenega dne z nakazilom, toženka svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe napram tožniku ni izpolnila.
pravni interes za pritožbo - obstoj stranke - neobstoječa oseba
V času odločanja pritožbenega senata tožena stranka že ni več obstajala. Pritožnica od odločitve zoper neobstoječo osebo ne more več pričakovati nobene koristi, in torej tudi pravne koristi ne.
V kolikor pride do enostranske spremembe splošnih pogojev poslovanja, ki bi pomenile spremembo pogodbenih obveznosti pravdnih strank, takšna enostranska sprememba ne more vplivati na že obstoječa pogodbena razmerja, če ni k temu podala izrecnega soglasja nasprotna stranka. V kolikor takšno soglasje ni doseženo, imajo pri trajnih pogodbenih razmerjih pogodbene stranke pravico uveljavljati odstop od pogodbe v smislu 333. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079328
ZPP člen 14, 337, 337/1. URS člen 39.
svoboda izražanja – čast in dobro ime – zabavni tisk – vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo – dovoljene novote
39. člen Ustave je treba upoštevati tudi za pisanja t.i. zabavnega tiska. Tudi za zabavni tisk velja, da je treba ločiti pisanje, ki se nanaša na delovanje tožnice kot nastopajoče na TV in zato relativno javne osebe, od pisanja, ki se nanaša na tožnico kot osebo.
vknjižba lastninske pravice - vpisana prepoved odsvojitve in obremenitve - prepozna predložitev ustreznih listin - prepoved navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v pritožbi
Predložitev listin šele v pritožbenem postopku je prepozna, saj velja prepoved navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v pritožbi.
Za obstoj objektivne nevarnosti ne zadošča zgolj možnost likvidnostnih težav. Potrebno je narediti celovito oceno gospodarskega stanja tožene stranke. Slabo finančno stanje gospodarske družbe se navzven praviloma res najprej kaže v likvidnostnih težavah. Vendar pa je breme dokazovanja, da je poplačilo terjatve zaradi tega tudi ogroženo, na tožeči stranki.
vpis po uradni dolžnosti - zaznamba pravnega dejstva - zaznamba prepovedi odsvojitve in obremenitve - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - pravna subjektiviteta občine v nastajanju
Pri zaznambi prepovedi odsvojitve in obremenitve gre za zaznambo pravnega dejstva in ne za vpis pravice. Pravno dejstvo, ki se zaznamuje, je prepoved občini, da odsvaja in obremenjuje nepremičnine, ki so predmet sklepa. Ker ne gre za vpis pravice, zemljiškoknjižno sodišče vpiše osebo, ki je v sklepu o začasni odredbi označena kot upnik, ne da bi se posebej spuščala v vprašanje, ali je ta oseba lahko subjekt pravic (kot rečeno, pri predmetnem vpisu gre za pravno dejstvo in ne za pravico).
odškodninska odgovornost – zastaranje odškodninske terjatve – zaključek zdravljenja – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – skaženost - prometna nesreča - kila
V skladu z ustaljeno sodno prakso se šteje, da je tožnik vedel za obseg škode šele v trenutku zaključka zdravljenja. Rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo namreč ne more teči, preden je bilo tožnikovo stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – posest – dobra vera – pravica uporabe – materialno procesno vodstvo
Dobra vera je bila za priposestvovanje potrebna tako po pravilih ODZ kot ZTLR in sedaj SPZ. Mogoče je bilo priposestvovati le parcelo oziroma del parcele kot pridobitev lastninske pravice in ne kot pridobitev družbene lastnine v obliki imetništva pravice uporabe. ODZ tega ni poznal, saj ni bilo družbene lastnine; ZTLR pa je jasno določal, da se priposestvuje lastninska pravica in torej ne pravica uporabe.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – asignacija – kritno razmerje – neobičajen način izpolnitve - načelo sočasnosti izpolnitve - kleparska dela
Izpodbijano pravno dejanje je poplačilo z asignacijo, ki izpolnjuje objektivni pogoj izpodbojnosti, če je bila tožeča stranka asignatov upnik. V takem primeru namreč preneha premoženjsko upravičenje tožeče stranke do asignata, obveznost stečajnega dolžnika do tožene stranke pa je preko asignata poravnana toženi stranki v celoti na račun drugih upnikov, s čimer pride do zmanjšanja čiste vrednosti stečajne mase.
ZPP člen 454, 454/2, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-15.
spor majhne vrednosti – narok – izrecna zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje prič – pomanjkanje trditvene podlage – izvedba dokazov – protispisnost
Dejstvo, da sodišče ne izvede glavne obravnave, ne more pomeniti protispisnosti.
Ni mogoče šteti, da določen dokazni predlog (npr. zaslišanje prič) pomeni zahtevo za izvedbo naroka.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-3.
nagrada za izvedensko mnenje – vrednotenje zahtevnosti mnenja – posebne okoliščine – zelo zahtevno mnenje – stiki
V obravnavani zadevi je šlo za običajno vprašanje o stikih med starši in otroki. Vendar pa ob kompleksnosti problematike konkretne preiskovane družine, zaradi števila preiskovancev (šest) različnih starostnih obdobij in njihove diagnostike, ob sumu spolne zlorabe med sorojenci ter ob prisotnosti duševne bolezni enega od staršev, obravnavano mnenje odstopa od običajnih mnenj o omenjenem vprašanju.
domneva umika pritožbe – oprostitev plačila sodne takse – taksna obveznost – kopičenje pritožb - veljavnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks - predpostavke za odločanje o pritožbi
Ko je bil sklep o domnevi umika pritožbe utemeljevan na predhodni odločitvi o oprostitvi plačila sodne takse, je treba ob smiselni uporabi 4. odstavka 10. člena ZST-1 šteti, da se za pritožbo zoper tak sklep ne plača sodna taksa.
KZ-1 člen 54, 204, 204/1, 220. ZKP člen 32, 32/1, 33, 36.
stvarna pristojnost - dve kaznivi dejanji - eno iz pristojnosti okrožnega, drugo iz okrajnega sodišča
Ko je ista oseba obravnavana za kazniva dejanja iz pristojnosti okrožnega sodišča in hkrati za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča, je po prvem odstavku 32. člena ZKP stvarna pristojnost slednjega zaradi njenega manjšega kaznovalnega obsega, inkludirana v stvarni pristojnosti prvega.
Dokazovanje z izvedencem o pristnosti obravnavane pogodbe je bilo opuščeno, ker je sodišče ugotovilo, da je toženkin ugovor dokazan z drugimi dokazi (zaslišanje strank, analiza listine same ter listin, ki naj bi se nanjo navezovale). Izbor dokazov je prepuščen sodišču kot sestavni del proste dokazne ocene.