DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012524
ZDR člen 184. OZ člen 131, 150, 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna dejavnost - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo
Tožnik je bil poškodovan na gradbišču v delovni nezgodi, ko je pregledoval pravilnost izdelave sifona na zgornji etaži gradbenega objekta. Ko se je po kontroli vračal iz zgornje etaže po še neizdelanem stopnišču, se mu je na pohodni rampi ena od desk spodmaknila, zaradi česar je padel in zdrsnil v globino. Gradbeništvo ob upoštevanju varnostnih ukrepov ni nevarna dejavnost. Poškodbam se sicer ni mogoče povsem izogniti, vendar to ne more privesti do zaključka, da je vsak delodajalec, ki se ukvarja z gradbeništvom, avtomatsko objektivno odgovoren za škodo, ki je njegovemu delavcu nastala iz te dejavnosti. Pravilno izdelana in postavljena pohodna rampa tudi ni nevarna stvar. Tudi sicer ni izkazano, da so pohodno rampo delavci tik pred škodnim dogodkom premaknili. Na ustrezno zgrajeni pohodni rampi ne obstoji velika verjetnost, da bi škoda nastala, zato tožena stranka po načelu objektivne odgovornosti ne more biti odgovorna za nastalo škodo.
Tožnik je bil delovodja gradbišča in pri tem zadolžen poskrbeti za varnost delavcev na gradbišču, kar pomeni tudi ustrezno pregledati prehodno rampo, po kateri so delavci prevažali oziroma odvažali gradbeni material. Ob upoštevanju slabše vidljivosti na hodniku je zato pravilna ocena odgovornosti tožene stranke na 70 % in tožnikove soodgovornosti (zlasti iz razloga, ker je bil na delovišču delovodja in ni preveril, ali je pohodna rampa povsem pravilno nameščena) na 30 %.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 33. ZDavP-2 člen 3, 125. ZMEPIZ člen 48, 48/2.
lastnost zavarovanca - družbeništvo zasebne družbe - poslovodna oseba - zastaranje - odmerna odločba - ugotovitvena odločba o obstoju statusa zavarovanca
Tožnica v spornem obdobju ni bila vključena v obvezno zavarovanje. V
tem obdobju ni bila v delovnem razmerju in ni opravljala druge dejavnosti, na podlagi katere bi bila lahko obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana in tudi ni bila na šolanju. Z
vpisom v poslovni register Republike Slovenije tožnice kot družbenice in poslovodne osebe v zasebni družbi pa je bil izpolnjen dejanski stan po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, kar pomeni, da so bili s tem izpolnjeni zakonski pogoji za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da tožnica v spornem obdobju ni imela lastnosti zavarovanke iz naslova družbeništva zasebne družbe, v kateri je hkrati poslovodna oseba, ni utemeljen.
Zgolj izdaja odmerne odločbe je vezana na zastaralni rok, ki velja za pravico do odmere prispevka (3. čl. ZDavP-2 v zvezi s 125. čl. ZDavP-2), medtem ko za izdajo ugotovitve odločbe, s katero je tožena stranka zgolj ugotovila obstoj statusa zavarovanke, ki je nastal že na podlagi zakona, zakon takšnega zastaralnega roka ne določa.
stroški postopka - umik tožbe - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožeča stranka je poleg tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na obstoj delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, na reparacijski zahtevek od dne nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje in na plačilo odškodnine na podlagi 118. člena ZDR (pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da se tudi spori v zvezi z izplačilom odškodnine po 118. členu ZDR uvrščajo med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja) vtoževala tudi izplačilo regresa za letni dopust za sporno leto. Za odločitev o stroških v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka pa določba člena 41/5 ZDSS-1 (po kateri delodajalec v primeru spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice) ne pride v poštev, saj je potrebno o teh stroških odločati na podlagi določb ZPP, ki se nanašajo na povrnitev pravdnih stroškov.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1-1, 110/1-2. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 66. KZ-1 člen 192, 192/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožena stranka je tožnici (pomočnici vzgojitelja) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in po 1. točki 66. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS. Očitala ji je, da je v določenih dneh malomarno in grdo ravnala z otroki, s čemer jih je prizadela in bi lahko njeno ravnaje vplivalo na mentalni razvoj, kar je hujša kršitev delovnih obveznosti po 1. točki 66. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS in v nasprotju s pogodbo o zaposlitvi, njeno ravnanje pa ima vse znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1, ki ga storijo starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe. Tožnica je kršitve, ki so ji bile očitane v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dejansko storila, zato ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in 1. točki 66. člena navedene KP.
telesna okvara - invalidnina - izplačilo - obnova - nov dokaz - zahteva za ponovno oceno telesne okvare
Izplačilo invalidnine za telesno okvaro je pogojeno z datumom vložitve zahteve za pridobitev pravice. Invalidnina za telesno okvaro se, ne glede na datum njenega nastanka, tudi v primeru, če je ugotovljena za več let nazaj, izplača največ od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj.
stroški v zvezi z delom - službeno potovanje - stroški prevoza na delo in z dela
Tožena stranka tožnici ni povrnila vseh stroškov, ki jih je imela ta na službenih potovanjih (tožena stranka je tožnico v vtoževanem obdobju pošiljala na sestanke s strankami, na katere je morala tožnica potovati z lastnim avtomobilom), kot tudi ne vseh stroškov prevoza na delo in z dela. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na plačilo stroškov v zvezi z delom utemeljen.
ZDR člen 34, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - sodna razveza - odškodnina - kršitev obveznosti z delovnega razmerja
Kršitev po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR delavec stori, če najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Kršitev po navedeni določbi delavec stori, če o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti svojega delodajalca. Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala, da je ni obvestil o svoji odsotnosti za sporno obdobje. Tožnik je o razlogu svoje odsotnosti povedal direktorju tožene stranke osebno. S tem je zadostil svoje obveznosti obveščanja delodajalca (34. člen ZDR), zato je bila odpoved kot posledica kršitve obveščanja po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR neutemeljena.
Tožnik je bil 5 dni neupravičeno odsoten, saj je samovoljno koristil dopust, ki mu ga direktor ni odobril, vendar je o razlogih za svojo odsotnost obvestil delodajalca. Samovoljno koriščenje dopusta je huda kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (po določbi druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR), vendar tožena stranka glede neupravičene odsotnosti z dela tožniku te kršitve ne očita, ampak kršitev po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ki pa sankcionira neobveščanje.
Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
ZPrCP člen 46, 46/7-6. ZP-1 člen 2, 2/2, 26, 26/1, 56.a, 56.a/1.
časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona – sankcija – izrek globe – polovično plačilo izrečene globe – kršitev materialnih določb zakona v korist obdolženca
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je za obdolženca milejši kasneje sprejeti predpis, ki ne predpisuje več izreka stranske sankcije prepovedi vožnje, pri tem pa je globo, ki je predpisana v določenem znesku 1.200,00 EUR prepolovilo, z obrazložitvijo, da so bili izpolnjeni pogoji, da bi globo na kraju izrekel prekrškovni organ, zaradi česar bi lahko plačal le polovico globe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je takšna odločitev sodišča prve stopnje obdolžencu v korist, k temu pa dodaja, da je sodišče prve stopnje s takšnim ravnanjem kršilo zakon. Če je že ugotovilo, da bi policija (če bi v času prekrška že veljal novejši predpis) obdolžencu izrekla sankcijo že na kraju prekrška, s čimer pa bi obdolženi imel tudi pravico plačati polovico predpisane globe, bi moralo biti ob takšni razlagi dosledno. Tudi v takšnem primeru se namreč kršitelju izreče globa, ki je predpisana, kršitelju pa se da pouk o pravici do plačila polovične globe, če jo plača v določenem roku in ne vloži pravnega sredstva. Zato ugotovitev, da je treba v obravnavani zadevi zaradi kasneje spremenjenega predpisa, ki je milejši za kršitelja uporabiti le tega, ne daje podlage za odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje glede izrečene globe.
ZDR člen 32, 33, 43, 88, 88/1, 88/1-3. ZDSS-1 člen 41. ZVZD-1 člen 36. ZZVZZ člen 78, 80, 81. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih člen 5, 5/2, 5/2-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje dela - zdravniški pregled - preventivni pregledi - čakanje na delo na domu
Tožnica je z zavračanjem oprave zdravniških pregledov, na kateri je bila napotena s strani delodajalca, kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato ji je tožena stranka na podlagi tretje alineje prvega odstavka 88. člena ZDR utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
plačilo za delo - plača - obveznost plačila - zastaranje
Tožena stranka tožniku v spornem obdobju ni izplačala plače, za katero sta se stranki ustno dogovorili, zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo neizplačanih plač utemeljen.
V skladu z 206. členom ZDR zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v roku petih let. Ker od zapadlosti posamezne zahtevane plače do vložitve tožbe ni poteklo pet let, zahtevek iz naslova neizplačane plače ni zastaral.
zavrženje pritožbe - vročanje - pooblaščenec - predstavnik sindikata - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka
Kadar je pooblaščenec stranke predstavnik sindikata, ki je zaposlen na sindikatu za zastopanje svojih članov, se pooblaščencu vročajo sodna pisanja preko sindikalne organizacije, v kateri je zaposlen, to je po določbi 133. člena ZPP. Kot datum prejema sodnega pisanja se šteje datum, ko je bila vročitev opravljena v skladu s 133. členom ZPP, to pa je izročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oz. poslovnem prostoru ali na sedežu. Zato tudi v obravnavanem primeru ni odločilno, kdaj je pooblaščenec pisanje dejansko prejel, prav tako pa ni pomembno, ali je prišlo do napake pri zapisu pooblaščene delavke v tajništvu o datumu prejema sodbe. Zaradi morebitne napake pri poslovanju s prevzetim in pravilno vročenim sodnim pisanjem ni mogoče podaljšanje zakonskega roka za pritožbo.
Pritožba tožeče stranke zoper sodbo je bila vložena neposredno na prvostopenjsko sodišče po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka za vložitev pritožbe zoper sodbo, kar je prepozno, zato jo je bilo potrebno zavreči (1. odstavek 343. člena ZPP).
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – stiki – preživnina – otrokova korist – izvedenec – nov izvedenec
Ne drži, da bi bila v nasprotju s sodno prakso odločitev, da se otroka pri štirih letih in pol dodeli v varstvo in vzgojo očetu. Sodna praksa glede tega vprašanja nima drugega stališča kot tega, da je treba pri odločitvi o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo upoštevati otrokovo največjo korist.
DENACIONALIZACIJA – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070530
ZDen člen 51, 60, 88, 125. SZ člen 117. ZPP člen 188, 188/4, 308.
vrnitev denacionaliziranega premoženja – ovire za vrnitev premoženja v naravi – ničnost razpolaganj po uveljavitvi ZDen – imetnik stanovanjske pravice – dobrovernost – pričakovalne pravice – umik tožbe – sodna poravnava
Vložitev zahteve za odkup stanovanja pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji ne predstavlja ovire za vrnitev stanovanja v naravi.
Ničnostna sankcija iz 88. člena ZDen velja za vsa razpolaganja, izvedena po uveljavitvi tega zakona, in ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja.
Ker je v zemljiški knjigi kot lastnik vknjižen nadaljnji pridobitelj nepremičnine, ki je predmet vračanja, je kljub dejstvu, da je bila vknjižba izvedena na podlagi ničnega pravnega posla, podana ovira za vrnitev v naravi.
Izjava o umiku tožbe, četudi dana v okviru sodne poravnave, ima enak učinek kot siceršnja (nepogojna) izjava tožnika o umiku tožbe.
Stroški potrebnih popravil poslovnih prostorov in sprememb na inventarju ali zunanji podobi lokala so po sklenjeni najemni pogodbi (skladno s 3. členom) bremenili tožnico. Stranki sta se v 9. členu najemne pogodbe tudi dogovorili, da tožnica za vsako preureditev ali adaptacijo potrebuje poprejšnje soglasje toženca. Iz navedenega je jasno razvidno, da sta se pravdni stranki s sklenjeno najemno pogodbo dogovorili o vseh vrstah vlaganj, in sicer so stroški potrebnih popravil poslovnih prostorov in sprememb na inventarju oziroma zunanji podobi lokala bremenili tožnico, zato le-ta njihove povrnitve ne more zahtevati, saj je za ta vlaganja obstajala pravna podlaga, tako da v tem primeru sploh ne gre za neupravičeno pridobitev.
odškodninska odgovornost delodajalca - izvedenec - dokazovanje - višina nepremoženjska škode - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Zgolj zaradi tega, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke, dejansko stanje ni ostalo nepopolno ugotovljeno. Dokaz z izvedencem sodišče izvede, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Res je sicer, da sodišče za ugotavljanje trajanja in intenzivnosti telesnih bolečin, pa tudi za ugotavljanje dejstev v zvezi z zmanjšanjem življenjskih aktivnosti in prestanega strahu praviloma postavi izvedenca medicinske stroke, vendar pa to ni nujno, če te okoliščine sodišče lahko ugotovi samo, na podlagi znanja s katerim razpolaga. To bo zlasti v takšnih primerih, kot je konkretni, ko gre za relativno majhno poškodbo, katere mehanizem in posledice lahko doume vsak, že na podlagi lastnih izkušenj in zato ni potrebno posebno strokovno znanje.
Za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti se odškodnina lahko dosodi le, če je močnejše intenzivnosti in to opravičujejo posebne okoliščine primera. V konkretnem primeru ni bilo ne enega ne drugega, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
poravnava – pogodbene stranke – aktivna legitimacija za izpodbijanje poravnave – pooblastilo za zastopanje – bistvena zmota - skrbnost
Ker je poravnavo s toženko o plačilu odškodnine v znesku 11.354,46 EUR sklenil drugi tožnik v imenu prvega tožnika, je bila poravnava sklenjena med prvim tožnikom in toženko. Aktivno legitimiran za izpodbijanje poravnave je tako lahko le prvi in ne drugi tožnik. Pri tem je pravno nepomembno, komu je bila odškodnina, dogovorjena s poravnavo, nakazana.
Pravni posel, za katerega je potrebna odobritev, je sklenjen pod odložnim pogojem odobritve in ne učinkuje že s sklenitvijo, ampak le, če se odložni pogoj izpolni. Ker v konkretnem primeru tega pogoja tožeča stranka ni izkazala, njenemu zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi. Glede na dejstvo, da je bila o sklenitvi zavezovalnega posla sestavljena listina in na njej overjeni podpisi pogodbenih strank (zavezovalni posel torej ni bil sklenjen le v obliki ponudbe in sprejema ponudbe), tudi ovir, da bi tožeča stranka odobritev zahtevala pred vložitvijo tožbe, ni bilo.
začasna dodelitev v varstvo in vzgojo – pogoji za izdajo začasne odredbe – nenadomestljiva škoda – vročitev predloga za izdajo začasne odredbe – kontradiktorni postopek
Izpolnjeni so bili pogoji za izdajo začasne odredbe tudi iz razloga, ker sta takšen predlog podali (obe) pravdni stranki, v postopku pa se je ugotovilo, da sta roditelja v konfliktnem odnosu, zato ne zmoreta sporazumno izvrševati roditeljskih obveznosti, kar ima že negativne posledice na psihosocialni razvoj otrok. Otroka že izražata stisko in imata vedenjske težave, v takšni situaciji pa so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, da se prepreči nastanek nenadomestljive škode.