kršitev osebnostne pravice – poseg v čast in dobro ime – svoboda izražanja – poročanje o dejstvih – začasna odredba
Poročanje mora biti korektno in novinar je pred objavo občutljivih informacij/podatkov/očitkov, dolžan preveriti tudi drugo plat zgodbe, in to najmanj v okviru, na katerega ga ta, na čigar osebnost se ti podatki/informacije/očitki nanašajo, vnaprej opozori. Ker tožena stranka ni storila vsega, kar bi morala, in je to celo imela možnost storiti, ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je članek objavila na podlagi njej tedaj znanih informacij. Če bi opravila svoje delo tako, kot se to od novinarja terja, bi imela na voljo tudi druga dejstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063039
ZPP člen 8, 207, 207/2. OZ člen 131, 131/1, 171.
odškodninska odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – prometna nesreča – vzročna zveza – deljena odgovornost – dokazna ocena – začetek stečajnega postopka po koncu glavne obravnave
Ugotavljanje dejstev ter dokazna ocena spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja. Le v primeru, ko sodišče pri formuliranju dokazne ocene ne upošteva metodoloških napotkov 8. člena ZPP, takšno postopanje sodišča preide v bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta določba z generalno klavzulo ureja kršitve, ki onemogočajo preizkus sodbe zaradi nejasnosti, nerazumljivosti ter neobrazloženosti.
Sodni izvedenec je ugotovil, da je zavarovanec tožeče stranke vozil prehitro glede na splošno omejitev hitrosti vožnje na spornem odseku ceste na 50 km/h, njegova prehitra vožnja pa vzročne zveze ne bi pretrgala. Hitrost vožnje, ki jo je izračunal sodni izvedenec (58,5 km/h), glede na ugotovljeno splošno omejitev hitrosti 50 km/h in še zatrjevano zmanjšano sposobnost ustreznega odziva pri tej hitrosti glede na njegovo starost (84 let) in psihofizično kondicijo, bi bilo treba upoštevati le v okviru pravil o deljeni odgovornosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi bi bila v resnici nezakonita, če bi bil pravi razlog zanjo ocena, da tožnik ni sposoben opravljati dela vodje kadrovsko splošnega področja, torej dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, saj bi to pomenilo, da je dejansko podan razlog nesposobnosti, odpoved pa je dana iz poslovnega razloga. Vendar pa izvedeni dokazi ne dajejo podlage za takšen zaključek (iz izvedenih dokazov izhaja, da tožnik ni primeren za opravljanje dela na novem, po vsebini drugače opredeljenem delovnem mestu vodje sektorja za kadrovski razvoj, investicije in splošne zadeve). Zato izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni nezakonita.
Tožena stranka je tožniku ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto inženirja investicijskega projekta. Tožniku je bila ponujena nova pogodba o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev, saj se je za navedeno delovno mesto zahtevala enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, ki je bilo dogovorjeno po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Zaradi navedenega ni bistveno, ali bi tožena stranka tožniku kot ustrezno zaposlitev lahko ponudila tudi pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodje sektorja za kadrovski razvoj, investicije in splošne zadeve. Delodajalcu je prepuščeno, da se odloči, katero od ustreznih zaposlitev bo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponudil delavcu z novo pogodbo o zaposlitvi.
tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - originarna pridobitev stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - prenehanje služnosti - oblikovalni tožbeni zahtevek - dostop do nepremičnine - javna pot
Za izpolnitev zakonsko zahtevanih pogojev za priposestvovanje služnostne poti je materialnopravno nepomemben obstoj (tudi) drugih poti, v konkretnem primeru obstoj oziroma možnost dostopa po nepremičnini parc. št. 717, k.o. X., ki predstavlja javno pot.
Tožencu ni uspelo dokazati, da je prejeti denarni znesek vrnil. Tožnika sta namreč s predložitvijo posojilne pogodbe ter z izpovedjo uspela prevaliti procesno dokazno breme na toženca, ki pa svojih trditev, da je obveznost iz pogodbe tudi poravnal, ni uspel dokazati.
Krivdna dejanja strank, ki povzročijo preložitev naroka in s tem podaljšanje teka sodnega postopka, predstavljajo dejansko podlago za uporabo 156. člena ZPP.
ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – predlog za izvedbo naroka podan s strani nasprotne stranke – začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati, česar tožena stranka ni storila, saj ni mogoče šteti, da dokazni predlogi z zaslišanjem strank ali prič pomenijo takšno zahtevo, ker ni nujno, da bo sodišče predlogom ugodilo. Na predlog tožeče stranke za izvedbo naroka pa se tožena stranka ne more sklicevati.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – ravnanje policistov – policijski ukrepi – odredba sodišča o prisilni privedbi - načelo sorazmernosti - protipravnost
Policisti so za obvladovanje tožnice, ki se je izvajanju prisilnih ukrepov ves čas aktivno upirala, uporabili takšne ukrepe, ki so bili sorazmerni načinu, sredstvu in moči tožnice. Njihovo ravnanje zato ni bilo protipravno, zato odškodninska odgovornost RS po 147. členu OZ ni podana.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079820
ZZZDR člen 58, 59. ZPP člen 190, 350.
skupno premoženje – deleži zakoncev na skupnem premoženju – odsvojitev stvari med pravdo – meje pritožbenega preizkusa
Pri določanju deležev na skupnem premoženju je običajno izhodišče odločanja, koliko je kdo izmed zakoncev v denarju (z dohodki) prispeval k skupnemu premoženju. To razmerje sodišče vrednotno oceni, pri tem si pomaga z objektivnimi opornimi podatki o plačah. Tako dobljen odstotek je treba nato korigirati še z ostalimi okoliščinami.
Morebitna kasnejša odsvojitev ne more za nazaj vplivati na ugotovitev, ali je neka stvar, o kateri je tekla pravda, bila skupno premoženje ali ne in tudi ne na to, kakšni so bili deleži pravdnih strank na njem (ti deleži se namreč določajo po stanju ob zaključku življenjske skupnosti).
Procesne kršitve mora stranka uveljavljati konkretizirano. To pomeni, da mora povsem določno opredeliti procesno dejstvo, na katerega opira očitek procesne kršitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079821
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 285, 436, 436/3, 437, 437/1. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2.
spor z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – stroški postopka – stroški prevoda – sklep o izvršbi – razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, kjer je bila dovoljena izvršba – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog – materialno procesno vodstvo
Če izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi listine, ki ni verodostojna, mora pravdno sodišče razveljaviti sklep tudi v tistem delu, s katerim je toženi stranki naloženo plačilo spornega zneska in po pravnomočnosti izpeljati običajni kontradiktorni postopek. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, pa se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Listina, na podlagi katere je bila izvršba vložena, ima v nadaljnjem postopku le dokazno vrednost, to pomeni, da tožeča stranka z njo "samo" dokazuje in potrjuje svoje navedbe.
Kadar sodišče tuje pravo pridobi samo po uradni dolžnosti, ni nobene pravne podlage, da bi stroške prevoda obvestil o tujem pravu naložilo v plačilo eni od strank. Stroški prevoda v takem primeru predstavljajo strošek sodišča.
Materialno-procesno vodstvo je treba opravljati ne glede na to, ali stranko zastopa odvetnik ali ne, kot tudi če je odvetnik sam stranka. Pač pa materialno-pravnega vodstva sodišču ni treba opravljati, kadar na neko nedoslednost/pomanjkljivost stranko opozori že nasprotna stranka.
Menica je bila izdana kot sredstvo zavarovanja in je ves čas ostala v rokah strank meničnega dogovora. Siceršnje načelo zaupanja v menično listino, načelo abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage se v konkretnem primeru morajo zato umakniti načelu vestnosti in poštenja.
materialno procesno vodstvo - stvarni predlogi – nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek - načelo dispozitivnosti – tožba na nedopustnost izvršbe
Materialno procesno vodstvo se nanaša tudi na področje stvarnih predlogov - gre za razjasnitev tega, kakšno pravno varstvo želi stranka. Pri materialnem procesnem vodstvu na področju stvarnih predlogov je sicer potrebna posebna previdnost, saj sodnik s svojo aktivnostjo ne sme poseči v načelo dispozitivnosti. Primerno merilo za presojo, kdaj opraviti materialno procesno vodstvo je, da se zaradi pobude sodišča ne sme spremeniti cilj pravde, gledano z očmi nepravnika.
renta – izgubljeni zaslužek – premoženjska škoda – trditveno in dokazno breme – delo na črno – študentsko delo – višina škode – dodatek za pomoč in postrežbo – aktivna legitimacija
Ker sodišče v tej zadevi ne more ugotoviti višine dohodka, ki bi ga po normalnem teku stvari lahko pričakoval tožnik z delom na črno tudi v prihodnje, ni podlage, da bi sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo rente.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078819
OZ člen 94, 99. ZPP člen 285.
prevara - prenehanje pravice - pravočasno uveljavljanje - subjektivni prekluzivni rok – materialno procesno vodstvo
Materialnoprocesno vodstvo je potrebno, če stranka kljub zadostni skrbnosti pravočasno ne navede vseh pravnorelevantnih dejstev in dokazov.
Tek subjektivnega roka je vezan na okoliščino poznavanja razloga izpodbojnosti - torej strankinega zavedanja prevare v konkretnem primeru - in ni odvisen od tega, kdaj je izpodbojni upravičenec izvedel za možnost sodnega uveljavljanja svoje pravice.
ara - neizpolnitev pogodbe – vrnitev are - izguba denarnega zneska v višini are – notranje razmerje – aktivna legitimacija
Za toženca ni bilo sporno, da je kot kupec ves čas nastopal tožnik. Dejstvo, da je denar za aro dne 27. 12. 2007 tožniku izročil R. G. (ta pa naprej tožencu), je le predmet notranjega razmerja med R. G. oziroma sedaj njegovimi dediči in tožnikom.
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - dopolnitev tožbe - prenehanje pooblastila - tek roka - podaljšanje roka
Situacija, ko se med tekom roka za dopolnitev tožbe začne stečajni postopek nad tožečo stranko, je zagotovo takšna, da nastopi dolžnost (bivšega) pooblaščenca, da stori vse, da odvrne škodo za stranko.
spor majhne vrednosti – umik tožbe – nasprotovanje umiku tožbe
Tožena stranka se je glede umika tožbe v drugi pripravljalni vlogi dovolj razločno izjavila v smeri, da umiku tožbe nasprotuje (navede, da naj sodišče – kljub umiku – tožbo zavrže zaradi odpadlega pravnega interesa zaradi priznanja iztoževane terjatve v insolvenčnem postopku, pri čemer tožeči stranki hkrati tudi očita, da tožbe ni umaknila takoj in so zato toženi stranki nastali dodatni stroški).
skupno premoženje – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – neupravičena obogatitev
Čim je toženec odtujil del skupnega premoženja brez soglasja tožnice, je bila slednja upravičena do plačila denarne vrednosti svojega deleža na odtujeni stvari. Morebitne obveznosti pravdnih strank iz naslova posojila, iz katerega naj bi bila plačana tudi kupnina za objekt v B., ki sta ga pravdni stranki pridobili kot skupno premoženje, bremenijo kot pasiva njunega skupnega premoženja obe pravdni stranki, kar pa ne vpliva na odločitev o vtoževani terjatvi tožnice. Ko je toženec prodal objekt v B., je postal neupravičeno obogaten, tožnica pa prikrajšana za tisti del kupnine, ki bi ob pravilnem razpolaganju s skupnim premoženjem pripadal tožnici.
ZFPPIPP člen 69, 69/4, 69/4-2, 308. ZPP člen 181, 181/2.
ugotovitev neobstoja ločitvene pravice – ugotovitvena tožba – pravni interes – napotitveni sklep – aktivna in pasivna legitimacija
S pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev v delu, ki vsebuje napotitev, se izkazuje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. V takšnih primerih je treba šteti, da gre za situacijo, ki je primerljiva s položajem vlagatelja ugotovitvene tožbe, opredeljene s posebnimi predpisi in pravdno sodišče zato po 2. odstavku 181. člena ZPP ni dolžno presojati o obstoju pravnega interesa vlagatelja ugotovitvene tožbe. Na podlagi navedenega je tožnik aktivno, toženec pa pasivno legitimiran.
DENACIONALIZACIJA – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070530
ZDen člen 51, 60, 88, 125. SZ člen 117. ZPP člen 188, 188/4, 308.
vrnitev denacionaliziranega premoženja – ovire za vrnitev premoženja v naravi – ničnost razpolaganj po uveljavitvi ZDen – imetnik stanovanjske pravice – dobrovernost – pričakovalne pravice – umik tožbe – sodna poravnava
Vložitev zahteve za odkup stanovanja pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji ne predstavlja ovire za vrnitev stanovanja v naravi.
Ničnostna sankcija iz 88. člena ZDen velja za vsa razpolaganja, izvedena po uveljavitvi tega zakona, in ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja.
Ker je v zemljiški knjigi kot lastnik vknjižen nadaljnji pridobitelj nepremičnine, ki je predmet vračanja, je kljub dejstvu, da je bila vknjižba izvedena na podlagi ničnega pravnega posla, podana ovira za vrnitev v naravi.
Izjava o umiku tožbe, četudi dana v okviru sodne poravnave, ima enak učinek kot siceršnja (nepogojna) izjava tožnika o umiku tožbe.