stiki med starši in otroki - natančnost določitve stikov
Načelno velja, da sodišče stike določi tem bolj natančno, kolikor večji je konflikt med roditeljema, zaradi česar je njuna komunikacija slaba ali pa je sploh ni, kar izvajanje stikov znatno otežuje. Stiki so v takih primerih praviloma določeni v dnevih in urah natančno, pri čemer se v čim večji meri upoštevajo obveznosti in želje vseh vpletenih tako, da so stiki uravnoteženi, bremena pa porazdeljena.
sprememba tožbe – identiteta tožbenega zahtevka – poprava v zapisu identifikacijske številke – objektivne meje pravnomočnosti
Zgolj poprava v zapisu identifikacijske številke ne pomeni spremembe tožbe. Bistvo oz. predmet tožbenega zahtevka je tako po prvotnem (že pravnomočno razsojenem) kot tudi po novem tožbenem zahtevku kurilnica v stavbi na naslovu Y. Nesporno je, da pravdni stranki vesta, kje se kurilnica nahaja, zato napačna navedba zadnje številke ne more biti bistvena.
Tožencu ni uspelo dokazati, da je prejeti denarni znesek vrnil. Tožnika sta namreč s predložitvijo posojilne pogodbe ter z izpovedjo uspela prevaliti procesno dokazno breme na toženca, ki pa svojih trditev, da je obveznost iz pogodbe tudi poravnal, ni uspel dokazati.
Krivdna dejanja strank, ki povzročijo preložitev naroka in s tem podaljšanje teka sodnega postopka, predstavljajo dejansko podlago za uporabo 156. člena ZPP.
poravnava – pogodbene stranke – aktivna legitimacija za izpodbijanje poravnave – pooblastilo za zastopanje – bistvena zmota - skrbnost
Ker je poravnavo s toženko o plačilu odškodnine v znesku 11.354,46 EUR sklenil drugi tožnik v imenu prvega tožnika, je bila poravnava sklenjena med prvim tožnikom in toženko. Aktivno legitimiran za izpodbijanje poravnave je tako lahko le prvi in ne drugi tožnik. Pri tem je pravno nepomembno, komu je bila odškodnina, dogovorjena s poravnavo, nakazana.
neveljavnost oporoke – oporočna sposobnost – sposobnost za razsojanje – dokazno sredstvo – dokazovanje z izvedencem – informativni dokaz
Oporočna sposobnost oporočitelja se lahko ugotovi tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, ne le z izvedencem. Tožnikova tožbena teza, da je oporočitelj jemal 16 različnih zdravil, kar je ob hkratnem in neprestanem uživanju alkohola vodilo v oporočiteljevo konstantno oporočno nesposobnost, v dokaznem postopku ni bila potrjena. Ugotovljeno je bilo namreč, da je oporočitelj užival le 4 vrste zdravil, nobeno od teh pa ni reagiralo na uživanje alkohola, česar pritožba ne izpodbija. Nadaljnje ugotovitve sodbe, da je zapustnik občasno pil in da so bile njegove razumske in voljne sposobnosti lahko motene v stanju alkoholne opitosti, drugače pa ne, še ne narekujejo strokovnega izvedenskega mnenja o razsodnosti ob sestavi oporoke. Občasno uživanje alkoholnih pijač namreč samo po sebi še ne dokazuje oporočiteljeve nerazsodnosti v času, ko je napravil oporoko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079808
OZ člen 176, 176/2, 184, 184/1. ZPP člen 80, 110, 110/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – terjatev na plačilo pravdnih stroškov – smrt stranke po vložitvi pritožbe – obstoj stranke – procesna predpostavka – podedljivost terjatve – nedovoljena pritožba – podaljšanje roka
Terjatev za nepremoženjsko škodo svojo osebno naravo izgubi šele s priznanjem, s pravnomočno sodbo ali pisnim sporazumom.
Na strani tožeče strani nimamo več stranke, pri čemer se te pomanjkljivosti (saj glede vtoževane terjatve pravnega naslednika ne more biti) ne da odpraviti. Nimamo torej več subjekta pritožbe (ki jo je pred svojo smrtjo vložil tožnik), kar je predpogoj uveljavljanja (izvrševanja) pravice do pritožbe na eni in samega vsebinskega odločanja sodišča o pritožbi na drugi strani.
Za razliko od terjatve na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo (glavne terjatve) je terjatev na plačilo pravdnih stroškov (kot premoženjska pravica) podedljiva.
Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 22/1. ZPIZVZ člen 2, 4, 18. ZPIZ-1 člen 109, 109/1, 109/1-1, 185, 185/1, 187, 187/2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev člen 185, 185/1.
družinska pokojnina - sporazum s Hrvaško - zavarovalna doba - vojaški zavarovanci
ZPIZ-1 v 1. alineji 1. odstavka 109. člena določa, da vdova, vdovec oz. drugi zavarovančevi družinski člani pridobijo pravico do pokojnine po umrlem zavarovancu, če je umrli zavarovanec dopolnil najmanj pet let zavarovalne dobe ali najmanj 10 let pokojninske dobe. V 2. odstavku 187. člena pa določa, da se osebi, ki nima državljanstva Republike Slovenije, šteje v zavarovalno dobo čas, dopolnjen v zavarovanju pri zavodu do uveljavitve tega zakona, razen če ni s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno. Za presojo v sporni zadevi je odločilen Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev. Po določbah navedenega zakona so bile namreč vse zadeve v zvezi z izvajanjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev prenešene v pristojnost skupnosti vojaških zavarovancev (1. odstavek 185. člena). Zato obdobja, ki ga je tožničin pokojni oče prebil v vojaški službi v Republiki Sloveniji, ni mogoče šteti kot obdobja prebitega pri zavodu, temveč gre za dobo, prebito pri Skupnosti vojaških zavarovancev. Ker torej ni izpolnjen pogoj dopolnjene zavarovalne dobe pri zavodu, s tem tudi ni podlage da bi se na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško seštevale zavarovalne dobe. Ker tožnica pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine po 1. odstavku 109. člena ZPIZ-1 ne izpolnjuje, njen tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Ker je listina, na podlagi katere tožeča stranka uveljavlja svojo terjatev proti tožencu, zaradi formalnih pomanjkljivosti nična, to vpliva tudi na toženčevo (avalistovo) obveznost.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066138
ZIZ člen 15. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1.
prekinitev izvršbe - začetek stečajnega postopka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - nepravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi
Sodišče prve stopnje je odločilo o prekinitvi izvršbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki predpisuje prekinitev postopka zaradi nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka v pravdnem postopku, torej tudi v postopku izdaje plačilnega naloga kot posebnem postopku, s katerim je mogoče primerjati fazo postopka, v katerem je predmetni izvršilni postopek, ko sodišče prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine do začetka stečajnega postopka ni odločilo in tako kondemnatorni del sklepa o izvršbi ni postal pravnomočen.
začasna dodelitev v varstvo in vzgojo – pogoji za izdajo začasne odredbe – nenadomestljiva škoda – vročitev predloga za izdajo začasne odredbe – kontradiktorni postopek
Izpolnjeni so bili pogoji za izdajo začasne odredbe tudi iz razloga, ker sta takšen predlog podali (obe) pravdni stranki, v postopku pa se je ugotovilo, da sta roditelja v konfliktnem odnosu, zato ne zmoreta sporazumno izvrševati roditeljskih obveznosti, kar ima že negativne posledice na psihosocialni razvoj otrok. Otroka že izražata stisko in imata vedenjske težave, v takšni situaciji pa so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, da se prepreči nastanek nenadomestljive škode.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi bi bila v resnici nezakonita, če bi bil pravi razlog zanjo ocena, da tožnik ni sposoben opravljati dela vodje kadrovsko splošnega področja, torej dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, saj bi to pomenilo, da je dejansko podan razlog nesposobnosti, odpoved pa je dana iz poslovnega razloga. Vendar pa izvedeni dokazi ne dajejo podlage za takšen zaključek (iz izvedenih dokazov izhaja, da tožnik ni primeren za opravljanje dela na novem, po vsebini drugače opredeljenem delovnem mestu vodje sektorja za kadrovski razvoj, investicije in splošne zadeve). Zato izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni nezakonita.
Tožena stranka je tožniku ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto inženirja investicijskega projekta. Tožniku je bila ponujena nova pogodba o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev, saj se je za navedeno delovno mesto zahtevala enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, ki je bilo dogovorjeno po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Zaradi navedenega ni bistveno, ali bi tožena stranka tožniku kot ustrezno zaposlitev lahko ponudila tudi pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodje sektorja za kadrovski razvoj, investicije in splošne zadeve. Delodajalcu je prepuščeno, da se odloči, katero od ustreznih zaposlitev bo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponudil delavcu z novo pogodbo o zaposlitvi.
OZ člen 239. Odlok o javni kanalizaciji in pravilnik o določitvi meril in kriterijev za plačilo denarnih obveznosti uporabnikov storitev čiščenja komunalnih odpadnih voda člen 14, 18, 33.
storitev čiščenja odpadnih voda – priključitev zgradbe na javno kanalizacijo – izpolnitev obveznosti
Tožena stranka bi morala poskrbeti za priključitev zgradbe na javno kanalizacijo; ker tega ni storila, mora v skladu z določbami 33. člena Odloka o javni kanalizaciji plačevati storitev po kriterijih, kot so določeni za objekte, priključene na javno kanalizacijo.
ZIZ člen 17. ZUP člen 288, 288/2, 290, 290/4. ZDavP-2 člen 145.
izvršba na podlagi upravne odločbe - izvršilni naslov - pristojnost - davčna izvršba
Po 288. člen ZUP se v sodni izvršbi opravi izključno prisilna izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika, medtem ko izvršba na podlagi upravne odločbe na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet ne sodi v sodno pristojnost in se opravi le v postopku upravne izvršbe.
izvršilni naslov - sklep o začasni odredbi kot izvršilni naslov
Začasne odredbe so nujni ukrepi za varstvo pravic, zato imajo že same po sebi učinek sklepa o izvršbi in ne izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi morala stranka šele zahtevati izvršbo. Na njihovi podlagi tako ni mogoče še enkrat dovoliti izvršbe z izdajo sklepa o izvršbi, temveč lahko upnik zahteva le opravo neposrednih dejanj izvršbe, in sicer pred sodiščem, ki odloča o sporu.
Subjektivni rok za predlaganje obnove postopka v primeru iz 2. točke 394. člena ZPP po 2. točki prvega odstavka 396. člena istega zakona začne teči od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. Ni pomembno, kdaj bi toženka lahko izvedela za pravdo in izdano sodbo, ampak zgolj dejstvo, kdaj je zanjo dejansko izvedela, oziroma, kdaj ji je bila zamudna sodba (pravilno) vročena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0063836
ZOR člen 1070. OZ člen 51, 51/2, 83, 99. ZPotK člen 7, 7a, 15.
pogodba o kratkoročnem kreditu – potrošniški kredit - zastava vrednostnih papirjev – neveljavnost dogovora o zastavi – obličnost kreditne pogodbe - naknadni dogovori – zmota o vrsti pravnega posla – opravičljivost zmote – razlog izpodbojnosti – prekluzivni rok
Tudi če pogodbeni dogovor o zastavi bodočih vrednostnih papirjev ne bi ustrezal predpisani obliki in vsebini iz 1070. člena ZOR, to ne bi moglo povzročiti ničnosti sporne kreditne pogodbe. Morebitna neveljavnost ali neučinkovitost dogovora o zastavi vrednostnih papirjev (zaradi opuščenega vpisa v centralnem registru) lahko škodi zgolj toženki kot kreditojemalki, saj je bilo zavarovanje dogovorjeno v njeno korist.
Prepoved zavarovanja z vrednostnimi papirji, ki jo določa 15. člen ZPotK, se nanaša le na potrošnika, ki je fizična oseba.
Zmoto kot razlog izpodbojnosti pogodbe je treba uveljavljati v predpisanem roku. Kot je tožnikom pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi morali v skladu z 99. členom OZ zahtevati razveljavitev pogodbe najkasneje v enem letu, odkar so izvedeli za razlog izpodbojnosti. Gre za prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti.
Ob upoštevanju specialne ureditve o nalogah stečajnega upravitelja v zvezi s preizkusom terjatev so torej njegove naloge v primeru (delnega) prerekanja terjatve, da opiše dejstva, iz katerih izhaja, da terjatev ali del terjatve ne obstaja. Stečajna upraviteljica je v celoti pravilno upoštevala svoje zakonske obveznosti, saj je ob prerekanju prijavljene ločitvene pravice s strani tožene stranke pojasnila dejstva zaradi katerih jo je prerekala, ker je navedla v pojasnilih seznama preizkušenih terjatev, da prijavitelju, to je sedaj tožena stranka, ne prizna ločitvene pravice na premičninah iz razloga, ker so vse navedene premičnine bile prodane pred začetkom stečaja in jih stečajni dolžnik nima ne v lasti ne v posesti.
Takšen opis razlogov za prerekanje ločitvene pravice je po mnenju pritožbenega sodišča v celoti skladen z zakonsko zahtevo. Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala stečajna upraviteljica že v fazi prerekanja ločitvene pravice predložiti kupoprodajne pogodbe s celotnim seznamom prodanih stvari, iz katerih bi bilo razvidno, da so bile sporne premičnine dejansko odtujene pred opravljenim rubežem oziroma prodane pred uvedbo stečajnega postopka. Predložitev dokazil, ki potrjujejo dejstva, zaradi katerih je stečajna upraviteljica prerekala ločitveno pravico, zakon ne terja, zato ji nezakonitega ravnanja ni mogoče očitati in s tem ne ravnanja, ki bi v fazi preizkusa terjatev imelo vpliv na odmero pravdnih stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072207
OZ člen 131, 147, 147/1. ZOR člen 1061, 1061/2.
odškodninska odgovornost najemodajalca - sef – rop sefov - pogodba o najemu sefa - opustitev dolžnega ravnanja najemodajalca sefov – odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi – dokazovanje vsebine sefa – verjetnost – prekoračitev tožbenega zahtevka
Ker je razumljivo, da imetnik sefa nima podatkov izven njega o njegovi vsebini, je to treba upoštevati tudi pri dokazovanju njegove vsebine, če je ta uničena, še posebno, če je uničena po odgovornosti najemodajalca. Slednji mora namreč poskrbeti za varovanje in varnost sefov in če to ni storjeno, zadostuje stopnja verjetnosti za dokazovanje njegove vsebine.
ara - neizpolnitev pogodbe – vrnitev are - izguba denarnega zneska v višini are – notranje razmerje – aktivna legitimacija
Za toženca ni bilo sporno, da je kot kupec ves čas nastopal tožnik. Dejstvo, da je denar za aro dne 27. 12. 2007 tožniku izročil R. G. (ta pa naprej tožencu), je le predmet notranjega razmerja med R. G. oziroma sedaj njegovimi dediči in tožnikom.