prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - dopolnitev tožbe - prenehanje pooblastila - tek roka - podaljšanje roka
Situacija, ko se med tekom roka za dopolnitev tožbe začne stečajni postopek nad tožečo stranko, je zagotovo takšna, da nastopi dolžnost (bivšega) pooblaščenca, da stori vse, da odvrne škodo za stranko.
spor majhne vrednosti – umik tožbe – nasprotovanje umiku tožbe
Tožena stranka se je glede umika tožbe v drugi pripravljalni vlogi dovolj razločno izjavila v smeri, da umiku tožbe nasprotuje (navede, da naj sodišče – kljub umiku – tožbo zavrže zaradi odpadlega pravnega interesa zaradi priznanja iztoževane terjatve v insolvenčnem postopku, pri čemer tožeči stranki hkrati tudi očita, da tožbe ni umaknila takoj in so zato toženi stranki nastali dodatni stroški).
skupno premoženje – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – neupravičena obogatitev
Čim je toženec odtujil del skupnega premoženja brez soglasja tožnice, je bila slednja upravičena do plačila denarne vrednosti svojega deleža na odtujeni stvari. Morebitne obveznosti pravdnih strank iz naslova posojila, iz katerega naj bi bila plačana tudi kupnina za objekt v B., ki sta ga pravdni stranki pridobili kot skupno premoženje, bremenijo kot pasiva njunega skupnega premoženja obe pravdni stranki, kar pa ne vpliva na odločitev o vtoževani terjatvi tožnice. Ko je toženec prodal objekt v B., je postal neupravičeno obogaten, tožnica pa prikrajšana za tisti del kupnine, ki bi ob pravilnem razpolaganju s skupnim premoženjem pripadal tožnici.
stiki med starši in otroki - natančnost določitve stikov
Načelno velja, da sodišče stike določi tem bolj natančno, kolikor večji je konflikt med roditeljema, zaradi česar je njuna komunikacija slaba ali pa je sploh ni, kar izvajanje stikov znatno otežuje. Stiki so v takih primerih praviloma določeni v dnevih in urah natančno, pri čemer se v čim večji meri upoštevajo obveznosti in želje vseh vpletenih tako, da so stiki uravnoteženi, bremena pa porazdeljena.
sprememba tožbe – identiteta tožbenega zahtevka – poprava v zapisu identifikacijske številke – objektivne meje pravnomočnosti
Zgolj poprava v zapisu identifikacijske številke ne pomeni spremembe tožbe. Bistvo oz. predmet tožbenega zahtevka je tako po prvotnem (že pravnomočno razsojenem) kot tudi po novem tožbenem zahtevku kurilnica v stavbi na naslovu Y. Nesporno je, da pravdni stranki vesta, kje se kurilnica nahaja, zato napačna navedba zadnje številke ne more biti bistvena.
V primeru, ko je nepremičnina prodana na javni dražbi pod ocenjeno vrednostjo, lastniku nastane škoda v višini razlike med dejansko vrednostjo stvari in doseženo ceno na javni dražbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072207
OZ člen 131, 147, 147/1. ZOR člen 1061, 1061/2.
odškodninska odgovornost najemodajalca - sef – rop sefov - pogodba o najemu sefa - opustitev dolžnega ravnanja najemodajalca sefov – odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi – dokazovanje vsebine sefa – verjetnost – prekoračitev tožbenega zahtevka
Ker je razumljivo, da imetnik sefa nima podatkov izven njega o njegovi vsebini, je to treba upoštevati tudi pri dokazovanju njegove vsebine, če je ta uničena, še posebno, če je uničena po odgovornosti najemodajalca. Slednji mora namreč poskrbeti za varovanje in varnost sefov in če to ni storjeno, zadostuje stopnja verjetnosti za dokazovanje njegove vsebine.
Stroški potrebnih popravil poslovnih prostorov in sprememb na inventarju ali zunanji podobi lokala so po sklenjeni najemni pogodbi (skladno s 3. členom) bremenili tožnico. Stranki sta se v 9. členu najemne pogodbe tudi dogovorili, da tožnica za vsako preureditev ali adaptacijo potrebuje poprejšnje soglasje toženca. Iz navedenega je jasno razvidno, da sta se pravdni stranki s sklenjeno najemno pogodbo dogovorili o vseh vrstah vlaganj, in sicer so stroški potrebnih popravil poslovnih prostorov in sprememb na inventarju oziroma zunanji podobi lokala bremenili tožnico, zato le-ta njihove povrnitve ne more zahtevati, saj je za ta vlaganja obstajala pravna podlaga, tako da v tem primeru sploh ne gre za neupravičeno pridobitev.
vsebina pogodbenega prava - komisijska pogodba - odgovornost komisionarja za stvarne in pravne napake
Sodišče ugotavlja vsebino pogodbenega prava po pravilih, po katerih ugotavlja druga pravno pomembna dejstva, zato lahko sodišče vsebino pogodbe o finančnem leasingu v delu, ki se nanaša na prenos jamčevalnih zahtevkov, ugotavlja samo na podlagi in v mejah trditev tožene stranke. Sodišče prve stopnje ne pazi na stvarno pravno legitimacijo po uradni dolžnosti.
Po sklenitvi komisijske pogodbe postane ta posel neodvisen od komisijske pogodbe v razmerju do tretjega, pa če ta za komisijsko pogodbo ve ali ne. Razlike ne more biti, ker se v razmerju do tretjega posel spelje kot neke vrste fiduciarni posel, za katerega je opredelilna značilnost, da v razmerju do tretjih kot lastnik stvari nastopa fiduciar in praviloma fiduciarno razmerje ni razkrito. Če pa je razkrito, kot naj bi bilo v obravnavani sporni zadevi, pa to v razmerju do tretjih nima vpliva, saj je tretji zavezan in ima pravice le iz posla med njim in komisionarjem.
Določba 805. člena OZ ne kaže na to, da komisionar ne odgovarja za stvarne in pravne napake iz posla s tretjim, ker to določilo ureja razmerja upnikov do komisionarja v tem smislu, da komisionarjevi upniki svojih terjatev do komisionarja ne morejo poplačati iz terjatev, ki jih je ta pridobil na podlagi pogodb, ki jih je sklenil za račun komitenta, ker komisionarjeve terjatve niso njegove, ampak so komitentove, saj te terjatve ne spadajo v premoženje komisionarja. Izjema pa velja za tiste terjatve komisionarjevih upnikov, ki so nastale na podlagi pogodbe, ki jo je komisionar sklenil za komitenta pri izvrševanju njegovega naročila in lahko komisionarjev sopogodbenik zahteva svoje poplačilo neposredno od komisionarja.
Komisonar iz komisijske prodaje v razmerju do tretjih - kupcev iz prodajne komisije v celoti zavezan kot prodajalec po prodajni pogodbi (435. člen OZ), kar pomeni tudi, da odgovarja za morebitne stvarne in pravne napake iz prodaje.
Zapis v izreku izdane začasne odredbe, da se začasna odredba izdaja v zavarovanje denarne, namesto pravilno, nedenarne terjatve, na pravilnost izdane začasne odredbe ne vpliva. Bistveno je, da je tožnik predlagal izdajo začasne odredbe, ki se izda v primeru zavarovanja nedenarne terjatve, in da je tudi sodišče potrebnost izdaje začasne odredbe presojalo po pravilih, ki veljajo za zavarovanje nedenarne terjatve.
Tožencu ni uspelo dokazati, da je prejeti denarni znesek vrnil. Tožnika sta namreč s predložitvijo posojilne pogodbe ter z izpovedjo uspela prevaliti procesno dokazno breme na toženca, ki pa svojih trditev, da je obveznost iz pogodbe tudi poravnal, ni uspel dokazati.
Krivdna dejanja strank, ki povzročijo preložitev naroka in s tem podaljšanje teka sodnega postopka, predstavljajo dejansko podlago za uporabo 156. člena ZPP.
Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 22/1. ZPIZVZ člen 2, 4, 18. ZPIZ-1 člen 109, 109/1, 109/1-1, 185, 185/1, 187, 187/2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev člen 185, 185/1.
družinska pokojnina - sporazum s Hrvaško - zavarovalna doba - vojaški zavarovanci
ZPIZ-1 v 1. alineji 1. odstavka 109. člena določa, da vdova, vdovec oz. drugi zavarovančevi družinski člani pridobijo pravico do pokojnine po umrlem zavarovancu, če je umrli zavarovanec dopolnil najmanj pet let zavarovalne dobe ali najmanj 10 let pokojninske dobe. V 2. odstavku 187. člena pa določa, da se osebi, ki nima državljanstva Republike Slovenije, šteje v zavarovalno dobo čas, dopolnjen v zavarovanju pri zavodu do uveljavitve tega zakona, razen če ni s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno. Za presojo v sporni zadevi je odločilen Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev. Po določbah navedenega zakona so bile namreč vse zadeve v zvezi z izvajanjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev prenešene v pristojnost skupnosti vojaških zavarovancev (1. odstavek 185. člena). Zato obdobja, ki ga je tožničin pokojni oče prebil v vojaški službi v Republiki Sloveniji, ni mogoče šteti kot obdobja prebitega pri zavodu, temveč gre za dobo, prebito pri Skupnosti vojaških zavarovancev. Ker torej ni izpolnjen pogoj dopolnjene zavarovalne dobe pri zavodu, s tem tudi ni podlage da bi se na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško seštevale zavarovalne dobe. Ker tožnica pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine po 1. odstavku 109. člena ZPIZ-1 ne izpolnjuje, njen tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
sukcesivna bodoča škoda – denarna renta – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja – poravnava – potni stroški
Zastaranje za gotovo sukcesivno bodočo škodo po 352. členu OZ teče od tedaj, ko oškodovanec lahko zahteva povrnitev škode, pri čemer se zastaranje pretrga s pripoznavo dolga, tudi s posredno pripoznavo, torej tako, da dolžnik kaj plača na račun dolga.
ara - neizpolnitev pogodbe – vrnitev are - izguba denarnega zneska v višini are – notranje razmerje – aktivna legitimacija
Za toženca ni bilo sporno, da je kot kupec ves čas nastopal tožnik. Dejstvo, da je denar za aro dne 27. 12. 2007 tožniku izročil R. G. (ta pa naprej tožencu), je le predmet notranjega razmerja med R. G. oziroma sedaj njegovimi dediči in tožnikom.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZADRUGE - DENACIONALIZACIJA
VSL0070540
ZZK-1 člen 8, 244, 244/3. SPZ člen 9, 10, 142. ZZad člen 65. ZDen člen 66, 66/3.
izbrisna tožba – neveljavnost vknjižbe hipoteke – razpolagalna sposobnost – obstoj izvenknjižnih pravic – vračanje zadružnega premoženja – denacionalizacijski postopki – dobroverni tretji – dobra vera – skrbnost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožena stranka kot bančna ustanova je bila dolžna spremljati pozitivno zakonodajo na področju stvarno pravnih pravic ter ji je moralo biti znano, da je bilo v Republiki Sloveniji izvedeno lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini pod zakonskimi pogoji glede na vrsto in status nepremičnine ter da so v tem časovnem obdobju potekali tudi denacionalizacijski postopki in odločanja o tovrstnih zahtevkih. Pri sklepanju pravnih poslov se namreč ni mogoče zanašati izključno na podatke v zemljiški knjigi, temveč bi tožena stranka morala upoštevati vse zakone, ki urejajo te vrste nepremičnin ter pravna razmerja in upravičenja v zvezi z njimi, zaradi česar ne more z uspehom trditi, da za ta pravna upravičenja ni vedela in da je bila ob sklepanju pogodbe v dobri veri.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078819
OZ člen 94, 99. ZPP člen 285.
prevara - prenehanje pravice - pravočasno uveljavljanje - subjektivni prekluzivni rok – materialno procesno vodstvo
Materialnoprocesno vodstvo je potrebno, če stranka kljub zadostni skrbnosti pravočasno ne navede vseh pravnorelevantnih dejstev in dokazov.
Tek subjektivnega roka je vezan na okoliščino poznavanja razloga izpodbojnosti - torej strankinega zavedanja prevare v konkretnem primeru - in ni odvisen od tega, kdaj je izpodbojni upravičenec izvedel za možnost sodnega uveljavljanja svoje pravice.
nagrada odvetnika – nagrada za postopek – nagrada za ponovljen postopek
Odvetniku ne pripada nagrada za postopek, če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo. Že nastala nagrada za postopek na prvi stopnji se všteje v nagrado za postopek po ponovljenem postopku.
DENACIONALIZACIJA – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070530
ZDen člen 51, 60, 88, 125. SZ člen 117. ZPP člen 188, 188/4, 308.
vrnitev denacionaliziranega premoženja – ovire za vrnitev premoženja v naravi – ničnost razpolaganj po uveljavitvi ZDen – imetnik stanovanjske pravice – dobrovernost – pričakovalne pravice – umik tožbe – sodna poravnava
Vložitev zahteve za odkup stanovanja pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji ne predstavlja ovire za vrnitev stanovanja v naravi.
Ničnostna sankcija iz 88. člena ZDen velja za vsa razpolaganja, izvedena po uveljavitvi tega zakona, in ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja.
Ker je v zemljiški knjigi kot lastnik vknjižen nadaljnji pridobitelj nepremičnine, ki je predmet vračanja, je kljub dejstvu, da je bila vknjižba izvedena na podlagi ničnega pravnega posla, podana ovira za vrnitev v naravi.
Izjava o umiku tožbe, četudi dana v okviru sodne poravnave, ima enak učinek kot siceršnja (nepogojna) izjava tožnika o umiku tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079821
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 285, 436, 436/3, 437, 437/1. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2.
spor z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – stroški postopka – stroški prevoda – sklep o izvršbi – razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, kjer je bila dovoljena izvršba – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog – materialno procesno vodstvo
Če izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi listine, ki ni verodostojna, mora pravdno sodišče razveljaviti sklep tudi v tistem delu, s katerim je toženi stranki naloženo plačilo spornega zneska in po pravnomočnosti izpeljati običajni kontradiktorni postopek. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, pa se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Listina, na podlagi katere je bila izvršba vložena, ima v nadaljnjem postopku le dokazno vrednost, to pomeni, da tožeča stranka z njo "samo" dokazuje in potrjuje svoje navedbe.
Kadar sodišče tuje pravo pridobi samo po uradni dolžnosti, ni nobene pravne podlage, da bi stroške prevoda obvestil o tujem pravu naložilo v plačilo eni od strank. Stroški prevoda v takem primeru predstavljajo strošek sodišča.
Materialno-procesno vodstvo je treba opravljati ne glede na to, ali stranko zastopa odvetnik ali ne, kot tudi če je odvetnik sam stranka. Pač pa materialno-pravnega vodstva sodišču ni treba opravljati, kadar na neko nedoslednost/pomanjkljivost stranko opozori že nasprotna stranka.
Upravičenci iz izvršilnega naslova so delavci dolžnika (nasprotnega udeleženca v kolektivnem delovnem sporu), zato so le oni tisti, ki so aktivno legitimirani za vložitev predloga za izvršbo na podlagi navedenega izvršilnega naslova, ne pa v njihovem imenu predlagatelj kolektivnega delavnega spora - sindikat.