delitev – soglasje za delitev - pravni interes – ugotovitev ničnosti sklepa skupščine - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožbeni zahtevek je neutemeljen že zaradi tega, ker je tožeča stranka zahtevala ugotovitev ničnosti vpisa delitve v sodni register pri družbi I., d.d., ne pa pri družbi M., d.o.o., ki se je kot novonastala družba vpisala v sodni register.
Pritožniki ne morejo doseči ugotovitve ničnosti oz. izpodbojnosti sklepa skupščine, s katerim je skupščina dala soglasje za delitev (3. odstavek 635. člena ZGD-1), ker ne morejo doseči vzpostavitve prejšnjega stanja, to je izničenja pravnih posledic delitve, saj te nastopijo že z vpisom delitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti teh vpisov.
ZPP člen 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – predlog za izvedbo naroka podan s strani nasprotne stranke – začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati, česar tožena stranka ni storila, saj ni mogoče šteti, da dokazni predlogi z zaslišanjem strank ali prič pomenijo takšno zahtevo, ker ni nujno, da bo sodišče predlogom ugodilo. Na predlog tožeče stranke za izvedbo naroka pa se tožena stranka ne more sklicevati.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/1, 45/3, 48, 48/3, 49, 49/1, 49/1-3, 49/2.
nagrada in stroški izvedenca – študij spisa – dodatna dokumentacija – obračun DDV
Sodišče prve stopnje DDV ne bi smelo odmeriti od celotne nagrade, ki vključuje tudi stroške za izdelavo geodetskega načrta, v katere je DDV že vključen.
Pri postavki študij spisa se upoštevajo tudi priloge, ki jih je potrebno preučiti za izdelavo izvida in mnenja.
stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – širitev služnosti - prenehanje stvarne služnosti - prenehanje na podlagi odločbe - bistveno spremenjene okoliščine – nekoristna stvarna služnost - namen uporabe služnostne poti
Glede večjih, širših in zmogljivejših strojev, ki so bili kupljeni zaradi uvedbe intenzivne vzreje krav zaradi oddaje mleka, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo nedovoljeno širitev služnosti poti. Namen uporabe gospodujočega zemljišča mora namreč ostati isti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079806
OZ člen 131, 131/2, 147.
odškodninska odgovornost – varovanje otrok v šoli – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – naključje – zavrnitev dokazov – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Garderobne omarice same po sebi niso nevarna stvar, saj pri njihovi običajni uporabi iz njih ne izvira večja nevarnost.
Dolžnost vzgojitelja v popoldanskem varstvu je, da otroke nadzoruje in usmerja, pri tem pa je popolnoma nerealno pričakovati, da bo nadzor izvajal tako, da bo izključena kakršnakoli možnost poškodbe otrok. Nadzor in navodila, dana s strani vzgojitelja, so bila v konkretnem primeru ustrezna. V obravnavanem primeru je šlo za hipni dogodek, ki je bil posledica nesrečnega naključja.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – kriterij za presojo nevarnosti za policiste – poškodba gležnja – pravdni stroški – načelo uspeha
Tožnik, ko je tekel po neravnem terenu, po klancu navzdol in po gozdu v okviru lova na kršitelja javnega reda in miru oziroma storilca prekrškov, kljub ustrezni skrbnosti ni mogel imeti pod nadzorom vseh okoliščin in jih popolno obvladati ter preprečiti nastanka škode, pri čemer ni bistveno, kdaj točno, na kakšen način konkretno in v katerem predelu gozda se je tožnik poškodoval.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – stiki – preživnina – otrokova korist – izvedenec – nov izvedenec
Ne drži, da bi bila v nasprotju s sodno prakso odločitev, da se otroka pri štirih letih in pol dodeli v varstvo in vzgojo očetu. Sodna praksa glede tega vprašanja nima drugega stališča kot tega, da je treba pri odločitvi o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo upoštevati otrokovo največjo korist.
Sankcija za pomanjkljivo obličnost je ničnost pravnega posla. Ker sta bili pravdni stranki v času izročitve spornih dveh zneskov zakonca, predpisane obličnosti pa nista upoštevali, gre za ničen pravni posel in zato tožnik izpolnitve, torej vrnitve posojila, ne more zahtevati, od toženke lahko terja le povračilo po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - zapadlost terjatve - sporazum o ustanovitvi hipoteke - notarski zapis - obresti - bančni stroški - stroški odgovora na ugovor
Glede na načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku je naloga izvršilnega sodišča, da izvršilni naslov izvrši tako, kot se glasi. Upnik lahko v izvršbi zahteva le tiste obresti, katere ima priznane v izvršilnem naslovu. Zapadlost bančnih stroškov bi moral dokazati na enak način, kot je dokazal zapadlost terjatve (glavnice in obresti), to je z notarskim zapisom, iz katerega bi izhajala ugotovitev zapadlosti bančnih stroškov.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica – zapuščina – premoženje zapustnika
Zapuščina je premoženje (celota premoženjskih pravic in obveznosti), ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. Sporna denarna sredstva so bila z zapustničinega računa odsvojena še za časa njenega življenja in tudi ni sporno, da je bil pritožnik s strani zapustnice pooblaščen za dvigovanje denarja z njenega računa. Če torej v trenutku smrti zapustnica tega premoženja ni več imela, mora tisti, ki trdi, da to kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati in je njegova pravica (do tega premoženja kot zapuščine) manj verjetna.
Za verjetnost nevarnosti bi bila relevantna samo takšna ravnanja dolžnika, s katerimi bi namerno zmanjševal ali skrival premoženje, zaradi česar bi bilo mogoče v prihodnosti pričakovati, da terjatev ne bo mogla biti poplačana. Med takšna dejanja pa ni mogoče uvrstiti ravnanje dolžnika, ki se je po navedbah upnika izogibal poskusom, da opravita obračun dela, ki se ni oglašal na njegove pozive ipd.
vsebina pogodbenega prava - komisijska pogodba - odgovornost komisionarja za stvarne in pravne napake
Sodišče ugotavlja vsebino pogodbenega prava po pravilih, po katerih ugotavlja druga pravno pomembna dejstva, zato lahko sodišče vsebino pogodbe o finančnem leasingu v delu, ki se nanaša na prenos jamčevalnih zahtevkov, ugotavlja samo na podlagi in v mejah trditev tožene stranke. Sodišče prve stopnje ne pazi na stvarno pravno legitimacijo po uradni dolžnosti.
Po sklenitvi komisijske pogodbe postane ta posel neodvisen od komisijske pogodbe v razmerju do tretjega, pa če ta za komisijsko pogodbo ve ali ne. Razlike ne more biti, ker se v razmerju do tretjega posel spelje kot neke vrste fiduciarni posel, za katerega je opredelilna značilnost, da v razmerju do tretjih kot lastnik stvari nastopa fiduciar in praviloma fiduciarno razmerje ni razkrito. Če pa je razkrito, kot naj bi bilo v obravnavani sporni zadevi, pa to v razmerju do tretjih nima vpliva, saj je tretji zavezan in ima pravice le iz posla med njim in komisionarjem.
Določba 805. člena OZ ne kaže na to, da komisionar ne odgovarja za stvarne in pravne napake iz posla s tretjim, ker to določilo ureja razmerja upnikov do komisionarja v tem smislu, da komisionarjevi upniki svojih terjatev do komisionarja ne morejo poplačati iz terjatev, ki jih je ta pridobil na podlagi pogodb, ki jih je sklenil za račun komitenta, ker komisionarjeve terjatve niso njegove, ampak so komitentove, saj te terjatve ne spadajo v premoženje komisionarja. Izjema pa velja za tiste terjatve komisionarjevih upnikov, ki so nastale na podlagi pogodbe, ki jo je komisionar sklenil za komitenta pri izvrševanju njegovega naročila in lahko komisionarjev sopogodbenik zahteva svoje poplačilo neposredno od komisionarja.
Komisonar iz komisijske prodaje v razmerju do tretjih - kupcev iz prodajne komisije v celoti zavezan kot prodajalec po prodajni pogodbi (435. člen OZ), kar pomeni tudi, da odgovarja za morebitne stvarne in pravne napake iz prodaje.
Med stroške postopka sodi tudi strošek predhodnega odškodninskega zahtevka, ki ga je tožnik naslovil na toženca pred vložitvijo tožbe in ta ni zajet že v nagradi za zastopanje v pravdnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0078815
ZDen člen 72, 72/2.
nadomestilo za izgubo koristi - odškodninski zahtevek - ugotavljanje koristi - stanje premoženja ob uveljavitvi zakona
Za določitev nadomestila po drugem odstavku 72. člena ZDen je treba upoštevati stanje premoženja ob uveljavitvi zakona in upoštevati korist, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec lahko prejemal od uveljavitve zakona do vračila premoženja. Korist, ki bi jo upravičenec prejemal v času izdaje sodbe, je nerelevantna, treba je izhajati iz situacije, kot je bila v času uveljavitve ZDen.
Pri nadomestilu za izgubo koristi ne gre za odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu po splošnih pravilih civilnega prava in pri presoji upravičenosti zahtevka nedopustnost ravnanja denacionalizacijskega zavezanca (tožene stranke) ni pogoj za ugoditev zahtevku.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079823
ZDen člen 72. ZPP člen 155, 254, 254/3. ZDDPO člen 9, 9/2, 70.
odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – oddajanje v najem – dokazovanje z izvedencem – bruto znesek odškodnine – davčni odtegljaj – potrebni stroški – potni stroški
Tožnica je glede dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti davčna zavezanka po ZDDPO, po katerem se davek plačuje akontativno, kar pomeni, da izplačevalec odtegne od bruto zneska v državno blagajno t. i. davčni odtegljaj v določenem odstotku. Zato tožnici pripada odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja v bruto in ne neto znesku.
Povračilo potnih stroškov tožničinega odvetnika izven sedeža razpravljajočega sodišča je upravičeno le, če s tem ni porušeno ravnovesje med procesnimi položaji strank.
sklep o prekinitvi postopka – prekinitev postopka – smrt stranke – nadaljevanje postopka – pravnomočnost sklepa o dedovanju
Odločitev o tem, kdaj se bo postopek nadaljeval, ne sodi v izrek, temveč kvečjemu v obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka. Poleg tega prevzem postopka s strani dedičev ni edini zakonsko predpisan razlog za nadaljevanje postopka. Prekinjeni postopek se namreč nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo, bodisi ko jih sodišče (s sklepom) pozove, naj to storijo. Krčenje zakonsko predpisanih možnosti za nadaljevanje prekinjenega postopka zgolj na enega, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ni dopustno.
Za nadaljevanje prekinjenega postopka ni treba čakati, da bo sklep o dedovanju pravnomočen, temveč lahko sodišče k prevzemu postopka pozove, brž ko je sestavljena smrtovnica, iz katere bo razvidno, kdo so dediči, pogoj je le, da dedičem vroči poziv k prevzemu postopka.
skupno premoženje – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – neupravičena obogatitev
Čim je toženec odtujil del skupnega premoženja brez soglasja tožnice, je bila slednja upravičena do plačila denarne vrednosti svojega deleža na odtujeni stvari. Morebitne obveznosti pravdnih strank iz naslova posojila, iz katerega naj bi bila plačana tudi kupnina za objekt v B., ki sta ga pravdni stranki pridobili kot skupno premoženje, bremenijo kot pasiva njunega skupnega premoženja obe pravdni stranki, kar pa ne vpliva na odločitev o vtoževani terjatvi tožnice. Ko je toženec prodal objekt v B., je postal neupravičeno obogaten, tožnica pa prikrajšana za tisti del kupnine, ki bi ob pravilnem razpolaganju s skupnim premoženjem pripadal tožnici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078819
OZ člen 94, 99. ZPP člen 285.
prevara - prenehanje pravice - pravočasno uveljavljanje - subjektivni prekluzivni rok – materialno procesno vodstvo
Materialnoprocesno vodstvo je potrebno, če stranka kljub zadostni skrbnosti pravočasno ne navede vseh pravnorelevantnih dejstev in dokazov.
Tek subjektivnega roka je vezan na okoliščino poznavanja razloga izpodbojnosti - torej strankinega zavedanja prevare v konkretnem primeru - in ni odvisen od tega, kdaj je izpodbojni upravičenec izvedel za možnost sodnega uveljavljanja svoje pravice.