stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – širitev služnosti - prenehanje stvarne služnosti - prenehanje na podlagi odločbe - bistveno spremenjene okoliščine – nekoristna stvarna služnost - namen uporabe služnostne poti
Glede večjih, širših in zmogljivejših strojev, ki so bili kupljeni zaradi uvedbe intenzivne vzreje krav zaradi oddaje mleka, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo nedovoljeno širitev služnosti poti. Namen uporabe gospodujočega zemljišča mora namreč ostati isti.
Če je v pogodbi že podano zemljiškoknjižno dovolilo, ki pa ni overjeno, tožnica zoper toženca nima novega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, temveč lahko zahteva le overitev podpisa. Gre za situacijo iz 4. točke 40. člena ZZK-1.
Če obdarjenka od darovalca zahteva overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, mora najprej izkazati izpolnjenost pogojev po 17. členu ZDDD, to je plačilo davčnih obveznosti.
Sodišče je z odločitvijo, da bo vknjižba v zemljiško knjigo na podlagi sodbe mogoča šele potem, ko bo tožena stranka poravnala svoje davčne obveznosti, prekoračilo postavljeni tožbeni zahtevek, saj ni prisodilo nekaj manj od zahtevanega, temveč nekaj drugega. Prav tako je s svojo odločitvijo poseglo v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča.
sklep o prekinitvi postopka – prekinitev postopka – smrt stranke – nadaljevanje postopka – pravnomočnost sklepa o dedovanju
Odločitev o tem, kdaj se bo postopek nadaljeval, ne sodi v izrek, temveč kvečjemu v obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka. Poleg tega prevzem postopka s strani dedičev ni edini zakonsko predpisan razlog za nadaljevanje postopka. Prekinjeni postopek se namreč nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo, bodisi ko jih sodišče (s sklepom) pozove, naj to storijo. Krčenje zakonsko predpisanih možnosti za nadaljevanje prekinjenega postopka zgolj na enega, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ni dopustno.
Za nadaljevanje prekinjenega postopka ni treba čakati, da bo sklep o dedovanju pravnomočen, temveč lahko sodišče k prevzemu postopka pozove, brž ko je sestavljena smrtovnica, iz katere bo razvidno, kdo so dediči, pogoj je le, da dedičem vroči poziv k prevzemu postopka.
sukcesivna bodoča škoda – denarna renta – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja – poravnava – potni stroški
Zastaranje za gotovo sukcesivno bodočo škodo po 352. členu OZ teče od tedaj, ko oškodovanec lahko zahteva povrnitev škode, pri čemer se zastaranje pretrga s pripoznavo dolga, tudi s posredno pripoznavo, torej tako, da dolžnik kaj plača na račun dolga.
ara - neizpolnitev pogodbe – vrnitev are - izguba denarnega zneska v višini are – notranje razmerje – aktivna legitimacija
Za toženca ni bilo sporno, da je kot kupec ves čas nastopal tožnik. Dejstvo, da je denar za aro dne 27. 12. 2007 tožniku izročil R. G. (ta pa naprej tožencu), je le predmet notranjega razmerja med R. G. oziroma sedaj njegovimi dediči in tožnikom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078819
OZ člen 94, 99. ZPP člen 285.
prevara - prenehanje pravice - pravočasno uveljavljanje - subjektivni prekluzivni rok – materialno procesno vodstvo
Materialnoprocesno vodstvo je potrebno, če stranka kljub zadostni skrbnosti pravočasno ne navede vseh pravnorelevantnih dejstev in dokazov.
Tek subjektivnega roka je vezan na okoliščino poznavanja razloga izpodbojnosti - torej strankinega zavedanja prevare v konkretnem primeru - in ni odvisen od tega, kdaj je izpodbojni upravičenec izvedel za možnost sodnega uveljavljanja svoje pravice.
Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 22/1. ZPIZVZ člen 2, 4, 18. ZPIZ-1 člen 109, 109/1, 109/1-1, 185, 185/1, 187, 187/2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev člen 185, 185/1.
družinska pokojnina - sporazum s Hrvaško - zavarovalna doba - vojaški zavarovanci
ZPIZ-1 v 1. alineji 1. odstavka 109. člena določa, da vdova, vdovec oz. drugi zavarovančevi družinski člani pridobijo pravico do pokojnine po umrlem zavarovancu, če je umrli zavarovanec dopolnil najmanj pet let zavarovalne dobe ali najmanj 10 let pokojninske dobe. V 2. odstavku 187. člena pa določa, da se osebi, ki nima državljanstva Republike Slovenije, šteje v zavarovalno dobo čas, dopolnjen v zavarovanju pri zavodu do uveljavitve tega zakona, razen če ni s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno. Za presojo v sporni zadevi je odločilen Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev. Po določbah navedenega zakona so bile namreč vse zadeve v zvezi z izvajanjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev prenešene v pristojnost skupnosti vojaških zavarovancev (1. odstavek 185. člena). Zato obdobja, ki ga je tožničin pokojni oče prebil v vojaški službi v Republiki Sloveniji, ni mogoče šteti kot obdobja prebitega pri zavodu, temveč gre za dobo, prebito pri Skupnosti vojaških zavarovancev. Ker torej ni izpolnjen pogoj dopolnjene zavarovalne dobe pri zavodu, s tem tudi ni podlage da bi se na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško seštevale zavarovalne dobe. Ker tožnica pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine po 1. odstavku 109. člena ZPIZ-1 ne izpolnjuje, njen tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/1, 45/3, 48, 48/3, 49, 49/1, 49/1-3, 49/2.
nagrada in stroški izvedenca – študij spisa – dodatna dokumentacija – obračun DDV
Sodišče prve stopnje DDV ne bi smelo odmeriti od celotne nagrade, ki vključuje tudi stroške za izdelavo geodetskega načrta, v katere je DDV že vključen.
Pri postavki študij spisa se upoštevajo tudi priloge, ki jih je potrebno preučiti za izdelavo izvida in mnenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063039
ZPP člen 8, 207, 207/2. OZ člen 131, 131/1, 171.
odškodninska odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – prometna nesreča – vzročna zveza – deljena odgovornost – dokazna ocena – začetek stečajnega postopka po koncu glavne obravnave
Ugotavljanje dejstev ter dokazna ocena spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja. Le v primeru, ko sodišče pri formuliranju dokazne ocene ne upošteva metodoloških napotkov 8. člena ZPP, takšno postopanje sodišča preide v bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta določba z generalno klavzulo ureja kršitve, ki onemogočajo preizkus sodbe zaradi nejasnosti, nerazumljivosti ter neobrazloženosti.
Sodni izvedenec je ugotovil, da je zavarovanec tožeče stranke vozil prehitro glede na splošno omejitev hitrosti vožnje na spornem odseku ceste na 50 km/h, njegova prehitra vožnja pa vzročne zveze ne bi pretrgala. Hitrost vožnje, ki jo je izračunal sodni izvedenec (58,5 km/h), glede na ugotovljeno splošno omejitev hitrosti 50 km/h in še zatrjevano zmanjšano sposobnost ustreznega odziva pri tej hitrosti glede na njegovo starost (84 let) in psihofizično kondicijo, bi bilo treba upoštevati le v okviru pravil o deljeni odgovornosti.
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - dopolnitev tožbe - prenehanje pooblastila - tek roka - podaljšanje roka
Situacija, ko se med tekom roka za dopolnitev tožbe začne stečajni postopek nad tožečo stranko, je zagotovo takšna, da nastopi dolžnost (bivšega) pooblaščenca, da stori vse, da odvrne škodo za stranko.
skupno premoženje – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – neupravičena obogatitev
Čim je toženec odtujil del skupnega premoženja brez soglasja tožnice, je bila slednja upravičena do plačila denarne vrednosti svojega deleža na odtujeni stvari. Morebitne obveznosti pravdnih strank iz naslova posojila, iz katerega naj bi bila plačana tudi kupnina za objekt v B., ki sta ga pravdni stranki pridobili kot skupno premoženje, bremenijo kot pasiva njunega skupnega premoženja obe pravdni stranki, kar pa ne vpliva na odločitev o vtoževani terjatvi tožnice. Ko je toženec prodal objekt v B., je postal neupravičeno obogaten, tožnica pa prikrajšana za tisti del kupnine, ki bi ob pravilnem razpolaganju s skupnim premoženjem pripadal tožnici.
spor majhne vrednosti – umik tožbe – nasprotovanje umiku tožbe
Tožena stranka se je glede umika tožbe v drugi pripravljalni vlogi dovolj razločno izjavila v smeri, da umiku tožbe nasprotuje (navede, da naj sodišče – kljub umiku – tožbo zavrže zaradi odpadlega pravnega interesa zaradi priznanja iztoževane terjatve v insolvenčnem postopku, pri čemer tožeči stranki hkrati tudi očita, da tožbe ni umaknila takoj in so zato toženi stranki nastali dodatni stroški).
stiki med starši in otroki - natančnost določitve stikov
Načelno velja, da sodišče stike določi tem bolj natančno, kolikor večji je konflikt med roditeljema, zaradi česar je njuna komunikacija slaba ali pa je sploh ni, kar izvajanje stikov znatno otežuje. Stiki so v takih primerih praviloma določeni v dnevih in urah natančno, pri čemer se v čim večji meri upoštevajo obveznosti in želje vseh vpletenih tako, da so stiki uravnoteženi, bremena pa porazdeljena.
V pritožbi podana odpoved dedovanju je prepozna. Po 3. odstavku 207. člena ZD je namreč pri odločanju mogoče upoštevati le dedne izjave, ki jih sodišče (prve stopnje) prejme do izdaje (svoje) odločbe.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – kriterij za presojo nevarnosti za policiste – poškodba gležnja – pravdni stroški – načelo uspeha
Tožnik, ko je tekel po neravnem terenu, po klancu navzdol in po gozdu v okviru lova na kršitelja javnega reda in miru oziroma storilca prekrškov, kljub ustrezni skrbnosti ni mogel imeti pod nadzorom vseh okoliščin in jih popolno obvladati ter preprečiti nastanka škode, pri čemer ni bistveno, kdaj točno, na kakšen način konkretno in v katerem predelu gozda se je tožnik poškodoval.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – stiki – preživnina – otrokova korist – izvedenec – nov izvedenec
Ne drži, da bi bila v nasprotju s sodno prakso odločitev, da se otroka pri štirih letih in pol dodeli v varstvo in vzgojo očetu. Sodna praksa glede tega vprašanja nima drugega stališča kot tega, da je treba pri odločitvi o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo upoštevati otrokovo največjo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079808
OZ člen 176, 176/2, 184, 184/1. ZPP člen 80, 110, 110/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – terjatev na plačilo pravdnih stroškov – smrt stranke po vložitvi pritožbe – obstoj stranke – procesna predpostavka – podedljivost terjatve – nedovoljena pritožba – podaljšanje roka
Terjatev za nepremoženjsko škodo svojo osebno naravo izgubi šele s priznanjem, s pravnomočno sodbo ali pisnim sporazumom.
Na strani tožeče strani nimamo več stranke, pri čemer se te pomanjkljivosti (saj glede vtoževane terjatve pravnega naslednika ne more biti) ne da odpraviti. Nimamo torej več subjekta pritožbe (ki jo je pred svojo smrtjo vložil tožnik), kar je predpogoj uveljavljanja (izvrševanja) pravice do pritožbe na eni in samega vsebinskega odločanja sodišča o pritožbi na drugi strani.
Za razliko od terjatve na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo (glavne terjatve) je terjatev na plačilo pravdnih stroškov (kot premoženjska pravica) podedljiva.
ZFPPIPP člen 69, 69/4, 69/4-2, 308. ZPP člen 181, 181/2.
ugotovitev neobstoja ločitvene pravice – ugotovitvena tožba – pravni interes – napotitveni sklep – aktivna in pasivna legitimacija
S pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev v delu, ki vsebuje napotitev, se izkazuje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. V takšnih primerih je treba šteti, da gre za situacijo, ki je primerljiva s položajem vlagatelja ugotovitvene tožbe, opredeljene s posebnimi predpisi in pravdno sodišče zato po 2. odstavku 181. člena ZPP ni dolžno presojati o obstoju pravnega interesa vlagatelja ugotovitvene tožbe. Na podlagi navedenega je tožnik aktivno, toženec pa pasivno legitimiran.
izvršilni naslov - sklep o začasni odredbi kot izvršilni naslov
Začasne odredbe so nujni ukrepi za varstvo pravic, zato imajo že same po sebi učinek sklepa o izvršbi in ne izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi morala stranka šele zahtevati izvršbo. Na njihovi podlagi tako ni mogoče še enkrat dovoliti izvršbe z izdajo sklepa o izvršbi, temveč lahko upnik zahteva le opravo neposrednih dejanj izvršbe, in sicer pred sodiščem, ki odloča o sporu.