materialno procesno vodstvo - stvarni predlogi – nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek - načelo dispozitivnosti – tožba na nedopustnost izvršbe
Materialno procesno vodstvo se nanaša tudi na področje stvarnih predlogov - gre za razjasnitev tega, kakšno pravno varstvo želi stranka. Pri materialnem procesnem vodstvu na področju stvarnih predlogov je sicer potrebna posebna previdnost, saj sodnik s svojo aktivnostjo ne sme poseči v načelo dispozitivnosti. Primerno merilo za presojo, kdaj opraviti materialno procesno vodstvo je, da se zaradi pobude sodišča ne sme spremeniti cilj pravde, gledano z očmi nepravnika.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066138
ZIZ člen 15. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1.
prekinitev izvršbe - začetek stečajnega postopka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - nepravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi
Sodišče prve stopnje je odločilo o prekinitvi izvršbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki predpisuje prekinitev postopka zaradi nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka v pravdnem postopku, torej tudi v postopku izdaje plačilnega naloga kot posebnem postopku, s katerim je mogoče primerjati fazo postopka, v katerem je predmetni izvršilni postopek, ko sodišče prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine do začetka stečajnega postopka ni odločilo in tako kondemnatorni del sklepa o izvršbi ni postal pravnomočen.
V primeru, ko je nepremičnina prodana na javni dražbi pod ocenjeno vrednostjo, lastniku nastane škoda v višini razlike med dejansko vrednostjo stvari in doseženo ceno na javni dražbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072207
OZ člen 131, 147, 147/1. ZOR člen 1061, 1061/2.
odškodninska odgovornost najemodajalca - sef – rop sefov - pogodba o najemu sefa - opustitev dolžnega ravnanja najemodajalca sefov – odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi – dokazovanje vsebine sefa – verjetnost – prekoračitev tožbenega zahtevka
Ker je razumljivo, da imetnik sefa nima podatkov izven njega o njegovi vsebini, je to treba upoštevati tudi pri dokazovanju njegove vsebine, če je ta uničena, še posebno, če je uničena po odgovornosti najemodajalca. Slednji mora namreč poskrbeti za varovanje in varnost sefov in če to ni storjeno, zadostuje stopnja verjetnosti za dokazovanje njegove vsebine.
ZIZ člen 17. ZUP člen 288, 288/2, 290, 290/4. ZDavP-2 člen 145.
izvršba na podlagi upravne odločbe - izvršilni naslov - pristojnost - davčna izvršba
Po 288. člen ZUP se v sodni izvršbi opravi izključno prisilna izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika, medtem ko izvršba na podlagi upravne odločbe na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet ne sodi v sodno pristojnost in se opravi le v postopku upravne izvršbe.
Menica je bila izdana kot sredstvo zavarovanja in je ves čas ostala v rokah strank meničnega dogovora. Siceršnje načelo zaupanja v menično listino, načelo abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage se v konkretnem primeru morajo zato umakniti načelu vestnosti in poštenja.
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - dopolnitev tožbe - prenehanje pooblastila - tek roka - podaljšanje roka
Situacija, ko se med tekom roka za dopolnitev tožbe začne stečajni postopek nad tožečo stranko, je zagotovo takšna, da nastopi dolžnost (bivšega) pooblaščenca, da stori vse, da odvrne škodo za stranko.
spor majhne vrednosti – umik tožbe – nasprotovanje umiku tožbe
Tožena stranka se je glede umika tožbe v drugi pripravljalni vlogi dovolj razločno izjavila v smeri, da umiku tožbe nasprotuje (navede, da naj sodišče – kljub umiku – tožbo zavrže zaradi odpadlega pravnega interesa zaradi priznanja iztoževane terjatve v insolvenčnem postopku, pri čemer tožeči stranki hkrati tudi očita, da tožbe ni umaknila takoj in so zato toženi stranki nastali dodatni stroški).
skupno premoženje – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – neupravičena obogatitev
Čim je toženec odtujil del skupnega premoženja brez soglasja tožnice, je bila slednja upravičena do plačila denarne vrednosti svojega deleža na odtujeni stvari. Morebitne obveznosti pravdnih strank iz naslova posojila, iz katerega naj bi bila plačana tudi kupnina za objekt v B., ki sta ga pravdni stranki pridobili kot skupno premoženje, bremenijo kot pasiva njunega skupnega premoženja obe pravdni stranki, kar pa ne vpliva na odločitev o vtoževani terjatvi tožnice. Ko je toženec prodal objekt v B., je postal neupravičeno obogaten, tožnica pa prikrajšana za tisti del kupnine, ki bi ob pravilnem razpolaganju s skupnim premoženjem pripadal tožnici.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079806
OZ člen 131, 131/2, 147.
odškodninska odgovornost – varovanje otrok v šoli – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – naključje – zavrnitev dokazov – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Garderobne omarice same po sebi niso nevarna stvar, saj pri njihovi običajni uporabi iz njih ne izvira večja nevarnost.
Dolžnost vzgojitelja v popoldanskem varstvu je, da otroke nadzoruje in usmerja, pri tem pa je popolnoma nerealno pričakovati, da bo nadzor izvajal tako, da bo izključena kakršnakoli možnost poškodbe otrok. Nadzor in navodila, dana s strani vzgojitelja, so bila v konkretnem primeru ustrezna. V obravnavanem primeru je šlo za hipni dogodek, ki je bil posledica nesrečnega naključja.
Ob upoštevanju specialne ureditve o nalogah stečajnega upravitelja v zvezi s preizkusom terjatev so torej njegove naloge v primeru (delnega) prerekanja terjatve, da opiše dejstva, iz katerih izhaja, da terjatev ali del terjatve ne obstaja. Stečajna upraviteljica je v celoti pravilno upoštevala svoje zakonske obveznosti, saj je ob prerekanju prijavljene ločitvene pravice s strani tožene stranke pojasnila dejstva zaradi katerih jo je prerekala, ker je navedla v pojasnilih seznama preizkušenih terjatev, da prijavitelju, to je sedaj tožena stranka, ne prizna ločitvene pravice na premičninah iz razloga, ker so vse navedene premičnine bile prodane pred začetkom stečaja in jih stečajni dolžnik nima ne v lasti ne v posesti.
Takšen opis razlogov za prerekanje ločitvene pravice je po mnenju pritožbenega sodišča v celoti skladen z zakonsko zahtevo. Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala stečajna upraviteljica že v fazi prerekanja ločitvene pravice predložiti kupoprodajne pogodbe s celotnim seznamom prodanih stvari, iz katerih bi bilo razvidno, da so bile sporne premičnine dejansko odtujene pred opravljenim rubežem oziroma prodane pred uvedbo stečajnega postopka. Predložitev dokazil, ki potrjujejo dejstva, zaradi katerih je stečajna upraviteljica prerekala ločitveno pravico, zakon ne terja, zato ji nezakonitega ravnanja ni mogoče očitati in s tem ne ravnanja, ki bi v fazi preizkusa terjatev imelo vpliv na odmero pravdnih stroškov.
Stroški potrebnih popravil poslovnih prostorov in sprememb na inventarju ali zunanji podobi lokala so po sklenjeni najemni pogodbi (skladno s 3. členom) bremenili tožnico. Stranki sta se v 9. členu najemne pogodbe tudi dogovorili, da tožnica za vsako preureditev ali adaptacijo potrebuje poprejšnje soglasje toženca. Iz navedenega je jasno razvidno, da sta se pravdni stranki s sklenjeno najemno pogodbo dogovorili o vseh vrstah vlaganj, in sicer so stroški potrebnih popravil poslovnih prostorov in sprememb na inventarju oziroma zunanji podobi lokala bremenili tožnico, zato le-ta njihove povrnitve ne more zahtevati, saj je za ta vlaganja obstajala pravna podlaga, tako da v tem primeru sploh ne gre za neupravičeno pridobitev.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079820
ZZZDR člen 58, 59. ZPP člen 190, 350.
skupno premoženje – deleži zakoncev na skupnem premoženju – odsvojitev stvari med pravdo – meje pritožbenega preizkusa
Pri določanju deležev na skupnem premoženju je običajno izhodišče odločanja, koliko je kdo izmed zakoncev v denarju (z dohodki) prispeval k skupnemu premoženju. To razmerje sodišče vrednotno oceni, pri tem si pomaga z objektivnimi opornimi podatki o plačah. Tako dobljen odstotek je treba nato korigirati še z ostalimi okoliščinami.
Morebitna kasnejša odsvojitev ne more za nazaj vplivati na ugotovitev, ali je neka stvar, o kateri je tekla pravda, bila skupno premoženje ali ne in tudi ne na to, kakšni so bili deleži pravdnih strank na njem (ti deleži se namreč določajo po stanju ob zaključku življenjske skupnosti).
Procesne kršitve mora stranka uveljavljati konkretizirano. To pomeni, da mora povsem določno opredeliti procesno dejstvo, na katerega opira očitek procesne kršitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0063836
ZOR člen 1070. OZ člen 51, 51/2, 83, 99. ZPotK člen 7, 7a, 15.
pogodba o kratkoročnem kreditu – potrošniški kredit - zastava vrednostnih papirjev – neveljavnost dogovora o zastavi – obličnost kreditne pogodbe - naknadni dogovori – zmota o vrsti pravnega posla – opravičljivost zmote – razlog izpodbojnosti – prekluzivni rok
Tudi če pogodbeni dogovor o zastavi bodočih vrednostnih papirjev ne bi ustrezal predpisani obliki in vsebini iz 1070. člena ZOR, to ne bi moglo povzročiti ničnosti sporne kreditne pogodbe. Morebitna neveljavnost ali neučinkovitost dogovora o zastavi vrednostnih papirjev (zaradi opuščenega vpisa v centralnem registru) lahko škodi zgolj toženki kot kreditojemalki, saj je bilo zavarovanje dogovorjeno v njeno korist.
Prepoved zavarovanja z vrednostnimi papirji, ki jo določa 15. člen ZPotK, se nanaša le na potrošnika, ki je fizična oseba.
Zmoto kot razlog izpodbojnosti pogodbe je treba uveljavljati v predpisanem roku. Kot je tožnikom pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi morali v skladu z 99. členom OZ zahtevati razveljavitev pogodbe najkasneje v enem letu, odkar so izvedeli za razlog izpodbojnosti. Gre za prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti.
stiki med starši in otroki - natančnost določitve stikov
Načelno velja, da sodišče stike določi tem bolj natančno, kolikor večji je konflikt med roditeljema, zaradi česar je njuna komunikacija slaba ali pa je sploh ni, kar izvajanje stikov znatno otežuje. Stiki so v takih primerih praviloma določeni v dnevih in urah natančno, pri čemer se v čim večji meri upoštevajo obveznosti in želje vseh vpletenih tako, da so stiki uravnoteženi, bremena pa porazdeljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi bi bila v resnici nezakonita, če bi bil pravi razlog zanjo ocena, da tožnik ni sposoben opravljati dela vodje kadrovsko splošnega področja, torej dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, saj bi to pomenilo, da je dejansko podan razlog nesposobnosti, odpoved pa je dana iz poslovnega razloga. Vendar pa izvedeni dokazi ne dajejo podlage za takšen zaključek (iz izvedenih dokazov izhaja, da tožnik ni primeren za opravljanje dela na novem, po vsebini drugače opredeljenem delovnem mestu vodje sektorja za kadrovski razvoj, investicije in splošne zadeve). Zato izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni nezakonita.
Tožena stranka je tožniku ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto inženirja investicijskega projekta. Tožniku je bila ponujena nova pogodba o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev, saj se je za navedeno delovno mesto zahtevala enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, ki je bilo dogovorjeno po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Zaradi navedenega ni bistveno, ali bi tožena stranka tožniku kot ustrezno zaposlitev lahko ponudila tudi pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodje sektorja za kadrovski razvoj, investicije in splošne zadeve. Delodajalcu je prepuščeno, da se odloči, katero od ustreznih zaposlitev bo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponudil delavcu z novo pogodbo o zaposlitvi.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - zapadlost terjatve - sporazum o ustanovitvi hipoteke - notarski zapis - obresti - bančni stroški - stroški odgovora na ugovor
Glede na načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku je naloga izvršilnega sodišča, da izvršilni naslov izvrši tako, kot se glasi. Upnik lahko v izvršbi zahteva le tiste obresti, katere ima priznane v izvršilnem naslovu. Zapadlost bančnih stroškov bi moral dokazati na enak način, kot je dokazal zapadlost terjatve (glavnice in obresti), to je z notarskim zapisom, iz katerega bi izhajala ugotovitev zapadlosti bančnih stroškov.
Za verjetnost nevarnosti bi bila relevantna samo takšna ravnanja dolžnika, s katerimi bi namerno zmanjševal ali skrival premoženje, zaradi česar bi bilo mogoče v prihodnosti pričakovati, da terjatev ne bo mogla biti poplačana. Med takšna dejanja pa ni mogoče uvrstiti ravnanje dolžnika, ki se je po navedbah upnika izogibal poskusom, da opravita obračun dela, ki se ni oglašal na njegove pozive ipd.