prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - dopolnitev tožbe - prenehanje pooblastila - tek roka - podaljšanje roka
Situacija, ko se med tekom roka za dopolnitev tožbe začne stečajni postopek nad tožečo stranko, je zagotovo takšna, da nastopi dolžnost (bivšega) pooblaščenca, da stori vse, da odvrne škodo za stranko.
spor majhne vrednosti – umik tožbe – nasprotovanje umiku tožbe
Tožena stranka se je glede umika tožbe v drugi pripravljalni vlogi dovolj razločno izjavila v smeri, da umiku tožbe nasprotuje (navede, da naj sodišče – kljub umiku – tožbo zavrže zaradi odpadlega pravnega interesa zaradi priznanja iztoževane terjatve v insolvenčnem postopku, pri čemer tožeči stranki hkrati tudi očita, da tožbe ni umaknila takoj in so zato toženi stranki nastali dodatni stroški).
skupno premoženje – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca – neupravičena obogatitev
Čim je toženec odtujil del skupnega premoženja brez soglasja tožnice, je bila slednja upravičena do plačila denarne vrednosti svojega deleža na odtujeni stvari. Morebitne obveznosti pravdnih strank iz naslova posojila, iz katerega naj bi bila plačana tudi kupnina za objekt v B., ki sta ga pravdni stranki pridobili kot skupno premoženje, bremenijo kot pasiva njunega skupnega premoženja obe pravdni stranki, kar pa ne vpliva na odločitev o vtoževani terjatvi tožnice. Ko je toženec prodal objekt v B., je postal neupravičeno obogaten, tožnica pa prikrajšana za tisti del kupnine, ki bi ob pravilnem razpolaganju s skupnim premoženjem pripadal tožnici.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079806
OZ člen 131, 131/2, 147.
odškodninska odgovornost – varovanje otrok v šoli – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – naključje – zavrnitev dokazov – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Garderobne omarice same po sebi niso nevarna stvar, saj pri njihovi običajni uporabi iz njih ne izvira večja nevarnost.
Dolžnost vzgojitelja v popoldanskem varstvu je, da otroke nadzoruje in usmerja, pri tem pa je popolnoma nerealno pričakovati, da bo nadzor izvajal tako, da bo izključena kakršnakoli možnost poškodbe otrok. Nadzor in navodila, dana s strani vzgojitelja, so bila v konkretnem primeru ustrezna. V obravnavanem primeru je šlo za hipni dogodek, ki je bil posledica nesrečnega naključja.
izvršilni naslov - sklep o začasni odredbi kot izvršilni naslov
Začasne odredbe so nujni ukrepi za varstvo pravic, zato imajo že same po sebi učinek sklepa o izvršbi in ne izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi morala stranka šele zahtevati izvršbo. Na njihovi podlagi tako ni mogoče še enkrat dovoliti izvršbe z izdajo sklepa o izvršbi, temveč lahko upnik zahteva le opravo neposrednih dejanj izvršbe, in sicer pred sodiščem, ki odloča o sporu.
zahteva za izločitev sodnika - sprejem osebe na zdravljenje brez njene privolitve v nujnem primeru - ogrožanje - obvezno zastopanje pridržane osebe
Namen zakonske določbe o obveznem zastopanju osebe po odvetniku oziroma o njegovi določitvi po uradni dolžnosti v postopku sprejema osebe na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih je v zagotovitvi pravnega zastopanja udeležencev postopka, ki niso zmožni samostojno opravljati procesnih dejanj.
delitev – soglasje za delitev - pravni interes – ugotovitev ničnosti sklepa skupščine - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožbeni zahtevek je neutemeljen že zaradi tega, ker je tožeča stranka zahtevala ugotovitev ničnosti vpisa delitve v sodni register pri družbi I., d.d., ne pa pri družbi M., d.o.o., ki se je kot novonastala družba vpisala v sodni register.
Pritožniki ne morejo doseči ugotovitve ničnosti oz. izpodbojnosti sklepa skupščine, s katerim je skupščina dala soglasje za delitev (3. odstavek 635. člena ZGD-1), ker ne morejo doseči vzpostavitve prejšnjega stanja, to je izničenja pravnih posledic delitve, saj te nastopijo že z vpisom delitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti teh vpisov.
oprostitev plačila sodnih taks- obseg veljavnosti oprostitve - izvršilni postopek - redni postopek - pritožbeni postopek
Ker je izvršilno sodišče ugodilo predlogu tožeče stranke (takrat upnika) za oprostitev plačila sodnih taks od 5.5.2012 dalje, in ker je obravnavana zadeva nadaljevanje izvršilnega postopka, je treba šteti, da je tožeča stranka že bila oproščena plačila vseh sodnih taks v zvezi s to zadevo, torej tudi plačila sodne takse za doplačilo takse za redni postopek.
Zakon ne ureja ločeno postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka, temveč uporablja izraz postopek.
ara - neizpolnitev pogodbe – vrnitev are - izguba denarnega zneska v višini are – notranje razmerje – aktivna legitimacija
Za toženca ni bilo sporno, da je kot kupec ves čas nastopal tožnik. Dejstvo, da je denar za aro dne 27. 12. 2007 tožniku izročil R. G. (ta pa naprej tožencu), je le predmet notranjega razmerja med R. G. oziroma sedaj njegovimi dediči in tožnikom.
Zapis v izreku izdane začasne odredbe, da se začasna odredba izdaja v zavarovanje denarne, namesto pravilno, nedenarne terjatve, na pravilnost izdane začasne odredbe ne vpliva. Bistveno je, da je tožnik predlagal izdajo začasne odredbe, ki se izda v primeru zavarovanja nedenarne terjatve, in da je tudi sodišče potrebnost izdaje začasne odredbe presojalo po pravilih, ki veljajo za zavarovanje nedenarne terjatve.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – ravnanje policistov – policijski ukrepi – odredba sodišča o prisilni privedbi - načelo sorazmernosti - protipravnost
Policisti so za obvladovanje tožnice, ki se je izvajanju prisilnih ukrepov ves čas aktivno upirala, uporabili takšne ukrepe, ki so bili sorazmerni načinu, sredstvu in moči tožnice. Njihovo ravnanje zato ni bilo protipravno, zato odškodninska odgovornost RS po 147. členu OZ ni podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063039
ZPP člen 8, 207, 207/2. OZ člen 131, 131/1, 171.
odškodninska odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – prometna nesreča – vzročna zveza – deljena odgovornost – dokazna ocena – začetek stečajnega postopka po koncu glavne obravnave
Ugotavljanje dejstev ter dokazna ocena spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja. Le v primeru, ko sodišče pri formuliranju dokazne ocene ne upošteva metodoloških napotkov 8. člena ZPP, takšno postopanje sodišča preide v bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta določba z generalno klavzulo ureja kršitve, ki onemogočajo preizkus sodbe zaradi nejasnosti, nerazumljivosti ter neobrazloženosti.
Sodni izvedenec je ugotovil, da je zavarovanec tožeče stranke vozil prehitro glede na splošno omejitev hitrosti vožnje na spornem odseku ceste na 50 km/h, njegova prehitra vožnja pa vzročne zveze ne bi pretrgala. Hitrost vožnje, ki jo je izračunal sodni izvedenec (58,5 km/h), glede na ugotovljeno splošno omejitev hitrosti 50 km/h in še zatrjevano zmanjšano sposobnost ustreznega odziva pri tej hitrosti glede na njegovo starost (84 let) in psihofizično kondicijo, bi bilo treba upoštevati le v okviru pravil o deljeni odgovornosti.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066138
ZIZ člen 15. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1.
prekinitev izvršbe - začetek stečajnega postopka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - nepravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi
Sodišče prve stopnje je odločilo o prekinitvi izvršbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki predpisuje prekinitev postopka zaradi nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka v pravdnem postopku, torej tudi v postopku izdaje plačilnega naloga kot posebnem postopku, s katerim je mogoče primerjati fazo postopka, v katerem je predmetni izvršilni postopek, ko sodišče prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine do začetka stečajnega postopka ni odločilo in tako kondemnatorni del sklepa o izvršbi ni postal pravnomočen.
Ob upoštevanju specialne ureditve o nalogah stečajnega upravitelja v zvezi s preizkusom terjatev so torej njegove naloge v primeru (delnega) prerekanja terjatve, da opiše dejstva, iz katerih izhaja, da terjatev ali del terjatve ne obstaja. Stečajna upraviteljica je v celoti pravilno upoštevala svoje zakonske obveznosti, saj je ob prerekanju prijavljene ločitvene pravice s strani tožene stranke pojasnila dejstva zaradi katerih jo je prerekala, ker je navedla v pojasnilih seznama preizkušenih terjatev, da prijavitelju, to je sedaj tožena stranka, ne prizna ločitvene pravice na premičninah iz razloga, ker so vse navedene premičnine bile prodane pred začetkom stečaja in jih stečajni dolžnik nima ne v lasti ne v posesti.
Takšen opis razlogov za prerekanje ločitvene pravice je po mnenju pritožbenega sodišča v celoti skladen z zakonsko zahtevo. Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala stečajna upraviteljica že v fazi prerekanja ločitvene pravice predložiti kupoprodajne pogodbe s celotnim seznamom prodanih stvari, iz katerih bi bilo razvidno, da so bile sporne premičnine dejansko odtujene pred opravljenim rubežem oziroma prodane pred uvedbo stečajnega postopka. Predložitev dokazil, ki potrjujejo dejstva, zaradi katerih je stečajna upraviteljica prerekala ločitveno pravico, zakon ne terja, zato ji nezakonitega ravnanja ni mogoče očitati in s tem ne ravnanja, ki bi v fazi preizkusa terjatev imelo vpliv na odmero pravdnih stroškov.
kršitev osebnostne pravice – poseg v čast in dobro ime – svoboda izražanja – poročanje o dejstvih – začasna odredba
Poročanje mora biti korektno in novinar je pred objavo občutljivih informacij/podatkov/očitkov, dolžan preveriti tudi drugo plat zgodbe, in to najmanj v okviru, na katerega ga ta, na čigar osebnost se ti podatki/informacije/očitki nanašajo, vnaprej opozori. Ker tožena stranka ni storila vsega, kar bi morala, in je to celo imela možnost storiti, ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je članek objavila na podlagi njej tedaj znanih informacij. Če bi opravila svoje delo tako, kot se to od novinarja terja, bi imela na voljo tudi druga dejstva.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – stiki – preživnina – otrokova korist – izvedenec – nov izvedenec
Ne drži, da bi bila v nasprotju s sodno prakso odločitev, da se otroka pri štirih letih in pol dodeli v varstvo in vzgojo očetu. Sodna praksa glede tega vprašanja nima drugega stališča kot tega, da je treba pri odločitvi o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo upoštevati otrokovo največjo korist.
Med stroške postopka sodi tudi strošek predhodnega odškodninskega zahtevka, ki ga je tožnik naslovil na toženca pred vložitvijo tožbe in ta ni zajet že v nagradi za zastopanje v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079808
OZ člen 176, 176/2, 184, 184/1. ZPP člen 80, 110, 110/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – terjatev na plačilo pravdnih stroškov – smrt stranke po vložitvi pritožbe – obstoj stranke – procesna predpostavka – podedljivost terjatve – nedovoljena pritožba – podaljšanje roka
Terjatev za nepremoženjsko škodo svojo osebno naravo izgubi šele s priznanjem, s pravnomočno sodbo ali pisnim sporazumom.
Na strani tožeče strani nimamo več stranke, pri čemer se te pomanjkljivosti (saj glede vtoževane terjatve pravnega naslednika ne more biti) ne da odpraviti. Nimamo torej več subjekta pritožbe (ki jo je pred svojo smrtjo vložil tožnik), kar je predpogoj uveljavljanja (izvrševanja) pravice do pritožbe na eni in samega vsebinskega odločanja sodišča o pritožbi na drugi strani.
Za razliko od terjatve na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo (glavne terjatve) je terjatev na plačilo pravdnih stroškov (kot premoženjska pravica) podedljiva.
DENACIONALIZACIJA – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070530
ZDen člen 51, 60, 88, 125. SZ člen 117. ZPP člen 188, 188/4, 308.
vrnitev denacionaliziranega premoženja – ovire za vrnitev premoženja v naravi – ničnost razpolaganj po uveljavitvi ZDen – imetnik stanovanjske pravice – dobrovernost – pričakovalne pravice – umik tožbe – sodna poravnava
Vložitev zahteve za odkup stanovanja pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji ne predstavlja ovire za vrnitev stanovanja v naravi.
Ničnostna sankcija iz 88. člena ZDen velja za vsa razpolaganja, izvedena po uveljavitvi tega zakona, in ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja.
Ker je v zemljiški knjigi kot lastnik vknjižen nadaljnji pridobitelj nepremičnine, ki je predmet vračanja, je kljub dejstvu, da je bila vknjižba izvedena na podlagi ničnega pravnega posla, podana ovira za vrnitev v naravi.
Izjava o umiku tožbe, četudi dana v okviru sodne poravnave, ima enak učinek kot siceršnja (nepogojna) izjava tožnika o umiku tožbe.