Stroški potrebnih popravil poslovnih prostorov in sprememb na inventarju ali zunanji podobi lokala so po sklenjeni najemni pogodbi (skladno s 3. členom) bremenili tožnico. Stranki sta se v 9. členu najemne pogodbe tudi dogovorili, da tožnica za vsako preureditev ali adaptacijo potrebuje poprejšnje soglasje toženca. Iz navedenega je jasno razvidno, da sta se pravdni stranki s sklenjeno najemno pogodbo dogovorili o vseh vrstah vlaganj, in sicer so stroški potrebnih popravil poslovnih prostorov in sprememb na inventarju oziroma zunanji podobi lokala bremenili tožnico, zato le-ta njihove povrnitve ne more zahtevati, saj je za ta vlaganja obstajala pravna podlaga, tako da v tem primeru sploh ne gre za neupravičeno pridobitev.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZADRUGE - DENACIONALIZACIJA
VSL0070540
ZZK-1 člen 8, 244, 244/3. SPZ člen 9, 10, 142. ZZad člen 65. ZDen člen 66, 66/3.
izbrisna tožba – neveljavnost vknjižbe hipoteke – razpolagalna sposobnost – obstoj izvenknjižnih pravic – vračanje zadružnega premoženja – denacionalizacijski postopki – dobroverni tretji – dobra vera – skrbnost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožena stranka kot bančna ustanova je bila dolžna spremljati pozitivno zakonodajo na področju stvarno pravnih pravic ter ji je moralo biti znano, da je bilo v Republiki Sloveniji izvedeno lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini pod zakonskimi pogoji glede na vrsto in status nepremičnine ter da so v tem časovnem obdobju potekali tudi denacionalizacijski postopki in odločanja o tovrstnih zahtevkih. Pri sklepanju pravnih poslov se namreč ni mogoče zanašati izključno na podatke v zemljiški knjigi, temveč bi tožena stranka morala upoštevati vse zakone, ki urejajo te vrste nepremičnin ter pravna razmerja in upravičenja v zvezi z njimi, zaradi česar ne more z uspehom trditi, da za ta pravna upravičenja ni vedela in da je bila ob sklepanju pogodbe v dobri veri.
sukcesivna bodoča škoda – denarna renta – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja – poravnava – potni stroški
Zastaranje za gotovo sukcesivno bodočo škodo po 352. členu OZ teče od tedaj, ko oškodovanec lahko zahteva povrnitev škode, pri čemer se zastaranje pretrga s pripoznavo dolga, tudi s posredno pripoznavo, torej tako, da dolžnik kaj plača na račun dolga.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – ravnanje policistov – policijski ukrepi – odredba sodišča o prisilni privedbi - načelo sorazmernosti - protipravnost
Policisti so za obvladovanje tožnice, ki se je izvajanju prisilnih ukrepov ves čas aktivno upirala, uporabili takšne ukrepe, ki so bili sorazmerni načinu, sredstvu in moči tožnice. Njihovo ravnanje zato ni bilo protipravno, zato odškodninska odgovornost RS po 147. členu OZ ni podana.
uporabnina – neupravičena obogatitev – nastanek terjatve – zapadlost terjatve - konec glavne obravnave – bodoča korist
Prvo sodišče je zmotno odločilo, ko je zavrnilo del zahtevka za obdobje od vložitve tožbe do konca glavne obravnave, češ da gre za bodočo korist, ki tožencu še ni nastala. Tožencu, ki ves čas uporablja obravnavane nepremičnine, je korist nastala tudi za obdobje od vložitve tožbe do konca glavne obravnave, zato je bil tožbeni zahtevek glede na podlago utemeljen tudi v tem delu.
Pogodbeno razmerje ne pomeni samó pogodbe, marveč tudi spremljajoče okoliščine, ki so nujno povezane s pogodbo in kot take opredeljujejo vsebino pogodbe. Pogodba je vse, kar so stranke zapisale, se dogovorile in kar so pri tem mislile.
Bistvena razlika med odškodnino (kot zakonsko določeno sankcijo) in pogodbeno kaznijo (kot pogodbeno določeno sankcijo) je v tem, da se odškodnina lahko uveljavlja le, če nastane škoda.
DENACIONALIZACIJA – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070530
ZDen člen 51, 60, 88, 125. SZ člen 117. ZPP člen 188, 188/4, 308.
vrnitev denacionaliziranega premoženja – ovire za vrnitev premoženja v naravi – ničnost razpolaganj po uveljavitvi ZDen – imetnik stanovanjske pravice – dobrovernost – pričakovalne pravice – umik tožbe – sodna poravnava
Vložitev zahteve za odkup stanovanja pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji ne predstavlja ovire za vrnitev stanovanja v naravi.
Ničnostna sankcija iz 88. člena ZDen velja za vsa razpolaganja, izvedena po uveljavitvi tega zakona, in ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja.
Ker je v zemljiški knjigi kot lastnik vknjižen nadaljnji pridobitelj nepremičnine, ki je predmet vračanja, je kljub dejstvu, da je bila vknjižba izvedena na podlagi ničnega pravnega posla, podana ovira za vrnitev v naravi.
Izjava o umiku tožbe, četudi dana v okviru sodne poravnave, ima enak učinek kot siceršnja (nepogojna) izjava tožnika o umiku tožbe.
V primeru, ko je nepremičnina prodana na javni dražbi pod ocenjeno vrednostjo, lastniku nastane škoda v višini razlike med dejansko vrednostjo stvari in doseženo ceno na javni dražbi.
Menica je bila izdana kot sredstvo zavarovanja in je ves čas ostala v rokah strank meničnega dogovora. Siceršnje načelo zaupanja v menično listino, načelo abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage se v konkretnem primeru morajo zato umakniti načelu vestnosti in poštenja.
odškodninska odgovornost delodajalca - izvedenec - dokazovanje - višina nepremoženjska škode - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Zgolj zaradi tega, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke, dejansko stanje ni ostalo nepopolno ugotovljeno. Dokaz z izvedencem sodišče izvede, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Res je sicer, da sodišče za ugotavljanje trajanja in intenzivnosti telesnih bolečin, pa tudi za ugotavljanje dejstev v zvezi z zmanjšanjem življenjskih aktivnosti in prestanega strahu praviloma postavi izvedenca medicinske stroke, vendar pa to ni nujno, če te okoliščine sodišče lahko ugotovi samo, na podlagi znanja s katerim razpolaga. To bo zlasti v takšnih primerih, kot je konkretni, ko gre za relativno majhno poškodbo, katere mehanizem in posledice lahko doume vsak, že na podlagi lastnih izkušenj in zato ni potrebno posebno strokovno znanje.
Za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti se odškodnina lahko dosodi le, če je močnejše intenzivnosti in to opravičujejo posebne okoliščine primera. V konkretnem primeru ni bilo ne enega ne drugega, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079820
ZZZDR člen 58, 59. ZPP člen 190, 350.
skupno premoženje – deleži zakoncev na skupnem premoženju – odsvojitev stvari med pravdo – meje pritožbenega preizkusa
Pri določanju deležev na skupnem premoženju je običajno izhodišče odločanja, koliko je kdo izmed zakoncev v denarju (z dohodki) prispeval k skupnemu premoženju. To razmerje sodišče vrednotno oceni, pri tem si pomaga z objektivnimi opornimi podatki o plačah. Tako dobljen odstotek je treba nato korigirati še z ostalimi okoliščinami.
Morebitna kasnejša odsvojitev ne more za nazaj vplivati na ugotovitev, ali je neka stvar, o kateri je tekla pravda, bila skupno premoženje ali ne in tudi ne na to, kakšni so bili deleži pravdnih strank na njem (ti deleži se namreč določajo po stanju ob zaključku življenjske skupnosti).
Procesne kršitve mora stranka uveljavljati konkretizirano. To pomeni, da mora povsem določno opredeliti procesno dejstvo, na katerega opira očitek procesne kršitve.
kršitev osebnostne pravice – poseg v čast in dobro ime – svoboda izražanja – poročanje o dejstvih – začasna odredba
Poročanje mora biti korektno in novinar je pred objavo občutljivih informacij/podatkov/očitkov, dolžan preveriti tudi drugo plat zgodbe, in to najmanj v okviru, na katerega ga ta, na čigar osebnost se ti podatki/informacije/očitki nanašajo, vnaprej opozori. Ker tožena stranka ni storila vsega, kar bi morala, in je to celo imela možnost storiti, ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je članek objavila na podlagi njej tedaj znanih informacij. Če bi opravila svoje delo tako, kot se to od novinarja terja, bi imela na voljo tudi druga dejstva.
Zapis v izreku izdane začasne odredbe, da se začasna odredba izdaja v zavarovanje denarne, namesto pravilno, nedenarne terjatve, na pravilnost izdane začasne odredbe ne vpliva. Bistveno je, da je tožnik predlagal izdajo začasne odredbe, ki se izda v primeru zavarovanja nedenarne terjatve, in da je tudi sodišče potrebnost izdaje začasne odredbe presojalo po pravilih, ki veljajo za zavarovanje nedenarne terjatve.
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - dopolnitev tožbe - prenehanje pooblastila - tek roka - podaljšanje roka
Situacija, ko se med tekom roka za dopolnitev tožbe začne stečajni postopek nad tožečo stranko, je zagotovo takšna, da nastopi dolžnost (bivšega) pooblaščenca, da stori vse, da odvrne škodo za stranko.
Če je v pogodbi že podano zemljiškoknjižno dovolilo, ki pa ni overjeno, tožnica zoper toženca nima novega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, temveč lahko zahteva le overitev podpisa. Gre za situacijo iz 4. točke 40. člena ZZK-1.
Če obdarjenka od darovalca zahteva overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, mora najprej izkazati izpolnjenost pogojev po 17. členu ZDDD, to je plačilo davčnih obveznosti.
Sodišče je z odločitvijo, da bo vknjižba v zemljiško knjigo na podlagi sodbe mogoča šele potem, ko bo tožena stranka poravnala svoje davčne obveznosti, prekoračilo postavljeni tožbeni zahtevek, saj ni prisodilo nekaj manj od zahtevanega, temveč nekaj drugega. Prav tako je s svojo odločitvijo poseglo v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča.
pravdni postopek – stečajni postopek – stroški pravdnega postopka – nastanek stroškov – nastanek terjatve za plačilo stroškov – prijava stroškov
Določilo 60. člena ZFPPIPP šteje kot odločilnega za obveznost prijave terjatve že trenutek nastanka pravdnih stroškov in ne šele trenutek nastanka terjatve za njihovo povračilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079821
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 285, 436, 436/3, 437, 437/1. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2.
spor z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – stroški postopka – stroški prevoda – sklep o izvršbi – razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, kjer je bila dovoljena izvršba – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog – materialno procesno vodstvo
Če izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi listine, ki ni verodostojna, mora pravdno sodišče razveljaviti sklep tudi v tistem delu, s katerim je toženi stranki naloženo plačilo spornega zneska in po pravnomočnosti izpeljati običajni kontradiktorni postopek. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, pa se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Listina, na podlagi katere je bila izvršba vložena, ima v nadaljnjem postopku le dokazno vrednost, to pomeni, da tožeča stranka z njo "samo" dokazuje in potrjuje svoje navedbe.
Kadar sodišče tuje pravo pridobi samo po uradni dolžnosti, ni nobene pravne podlage, da bi stroške prevoda obvestil o tujem pravu naložilo v plačilo eni od strank. Stroški prevoda v takem primeru predstavljajo strošek sodišča.
Materialno-procesno vodstvo je treba opravljati ne glede na to, ali stranko zastopa odvetnik ali ne, kot tudi če je odvetnik sam stranka. Pač pa materialno-pravnega vodstva sodišču ni treba opravljati, kadar na neko nedoslednost/pomanjkljivost stranko opozori že nasprotna stranka.
spor majhne vrednosti – umik tožbe – nasprotovanje umiku tožbe
Tožena stranka se je glede umika tožbe v drugi pripravljalni vlogi dovolj razločno izjavila v smeri, da umiku tožbe nasprotuje (navede, da naj sodišče – kljub umiku – tožbo zavrže zaradi odpadlega pravnega interesa zaradi priznanja iztoževane terjatve v insolvenčnem postopku, pri čemer tožeči stranki hkrati tudi očita, da tožbe ni umaknila takoj in so zato toženi stranki nastali dodatni stroški).
ZFPPIPP člen 69, 69/4, 69/4-2, 308. ZPP člen 181, 181/2.
ugotovitev neobstoja ločitvene pravice – ugotovitvena tožba – pravni interes – napotitveni sklep – aktivna in pasivna legitimacija
S pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev v delu, ki vsebuje napotitev, se izkazuje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. V takšnih primerih je treba šteti, da gre za situacijo, ki je primerljiva s položajem vlagatelja ugotovitvene tožbe, opredeljene s posebnimi predpisi in pravdno sodišče zato po 2. odstavku 181. člena ZPP ni dolžno presojati o obstoju pravnega interesa vlagatelja ugotovitvene tožbe. Na podlagi navedenega je tožnik aktivno, toženec pa pasivno legitimiran.