OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063039
ZPP člen 8, 207, 207/2. OZ člen 131, 131/1, 171.
odškodninska odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – prometna nesreča – vzročna zveza – deljena odgovornost – dokazna ocena – začetek stečajnega postopka po koncu glavne obravnave
Ugotavljanje dejstev ter dokazna ocena spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja. Le v primeru, ko sodišče pri formuliranju dokazne ocene ne upošteva metodoloških napotkov 8. člena ZPP, takšno postopanje sodišča preide v bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta določba z generalno klavzulo ureja kršitve, ki onemogočajo preizkus sodbe zaradi nejasnosti, nerazumljivosti ter neobrazloženosti.
Sodni izvedenec je ugotovil, da je zavarovanec tožeče stranke vozil prehitro glede na splošno omejitev hitrosti vožnje na spornem odseku ceste na 50 km/h, njegova prehitra vožnja pa vzročne zveze ne bi pretrgala. Hitrost vožnje, ki jo je izračunal sodni izvedenec (58,5 km/h), glede na ugotovljeno splošno omejitev hitrosti 50 km/h in še zatrjevano zmanjšano sposobnost ustreznega odziva pri tej hitrosti glede na njegovo starost (84 let) in psihofizično kondicijo, bi bilo treba upoštevati le v okviru pravil o deljeni odgovornosti.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – kriterij za presojo nevarnosti za policiste – poškodba gležnja – pravdni stroški – načelo uspeha
Tožnik, ko je tekel po neravnem terenu, po klancu navzdol in po gozdu v okviru lova na kršitelja javnega reda in miru oziroma storilca prekrškov, kljub ustrezni skrbnosti ni mogel imeti pod nadzorom vseh okoliščin in jih popolno obvladati ter preprečiti nastanka škode, pri čemer ni bistveno, kdaj točno, na kakšen način konkretno in v katerem predelu gozda se je tožnik poškodoval.
sklep o prekinitvi postopka – prekinitev postopka – smrt stranke – nadaljevanje postopka – pravnomočnost sklepa o dedovanju
Odločitev o tem, kdaj se bo postopek nadaljeval, ne sodi v izrek, temveč kvečjemu v obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka. Poleg tega prevzem postopka s strani dedičev ni edini zakonsko predpisan razlog za nadaljevanje postopka. Prekinjeni postopek se namreč nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo, bodisi ko jih sodišče (s sklepom) pozove, naj to storijo. Krčenje zakonsko predpisanih možnosti za nadaljevanje prekinjenega postopka zgolj na enega, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ni dopustno.
Za nadaljevanje prekinjenega postopka ni treba čakati, da bo sklep o dedovanju pravnomočen, temveč lahko sodišče k prevzemu postopka pozove, brž ko je sestavljena smrtovnica, iz katere bo razvidno, kdo so dediči, pogoj je le, da dedičem vroči poziv k prevzemu postopka.
sukcesivna bodoča škoda – denarna renta – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja – poravnava – potni stroški
Zastaranje za gotovo sukcesivno bodočo škodo po 352. členu OZ teče od tedaj, ko oškodovanec lahko zahteva povrnitev škode, pri čemer se zastaranje pretrga s pripoznavo dolga, tudi s posredno pripoznavo, torej tako, da dolžnik kaj plača na račun dolga.
ara - neizpolnitev pogodbe – vrnitev are - izguba denarnega zneska v višini are – notranje razmerje – aktivna legitimacija
Za toženca ni bilo sporno, da je kot kupec ves čas nastopal tožnik. Dejstvo, da je denar za aro dne 27. 12. 2007 tožniku izročil R. G. (ta pa naprej tožencu), je le predmet notranjega razmerja med R. G. oziroma sedaj njegovimi dediči in tožnikom.
ZIZ člen 17. ZUP člen 288, 288/2, 290, 290/4. ZDavP-2 člen 145.
izvršba na podlagi upravne odločbe - izvršilni naslov - pristojnost - davčna izvršba
Po 288. člen ZUP se v sodni izvršbi opravi izključno prisilna izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika, medtem ko izvršba na podlagi upravne odločbe na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet ne sodi v sodno pristojnost in se opravi le v postopku upravne izvršbe.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066138
ZIZ člen 15. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1.
prekinitev izvršbe - začetek stečajnega postopka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - nepravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi
Sodišče prve stopnje je odločilo o prekinitvi izvršbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki predpisuje prekinitev postopka zaradi nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka v pravdnem postopku, torej tudi v postopku izdaje plačilnega naloga kot posebnem postopku, s katerim je mogoče primerjati fazo postopka, v katerem je predmetni izvršilni postopek, ko sodišče prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine do začetka stečajnega postopka ni odločilo in tako kondemnatorni del sklepa o izvršbi ni postal pravnomočen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078819
OZ člen 94, 99. ZPP člen 285.
prevara - prenehanje pravice - pravočasno uveljavljanje - subjektivni prekluzivni rok – materialno procesno vodstvo
Materialnoprocesno vodstvo je potrebno, če stranka kljub zadostni skrbnosti pravočasno ne navede vseh pravnorelevantnih dejstev in dokazov.
Tek subjektivnega roka je vezan na okoliščino poznavanja razloga izpodbojnosti - torej strankinega zavedanja prevare v konkretnem primeru - in ni odvisen od tega, kdaj je izpodbojni upravičenec izvedel za možnost sodnega uveljavljanja svoje pravice.
OZ člen 1035, 1036, 1037, 1037/1, 1046, 1046/1, 1046/2.
asignacija - akcept - preklic pooblastila
Z izjavo o akceptu se oblikuje abstraktno pravno razmerje med asignatom in asignatarjem, ki daje asignatarju neposredno pravico zahtevati izpolnitev od asignata. Zato se asignacije v praksi sklepajo kot tristranski pravni posli, ki jih podpišejo vse tri stranke. Asignat se po podanem akceptu ne more rešiti svoje obveznosti do asignatarja.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - oblike odškodninske odgovornosti osnovne šole za škodo, nastalo pri padcu pri športni vzgoji - protipravnost ravnanja učitelja - predpostavke odškodninske odgovornosti
Prvostopno sodišče je povsem sprejemljivo in življenjsko zaključilo, da v trenutku padca tožnika, ko ga je spotaknil sošolec, med učencema ni bilo (ustrezne) razdalje, kar pa še ne pomeni, da je bil nadzor učitelja nezadosten in njegova skrbnost neustrezna. Nemogoče je pričakovati, da bi učenci tekli v enaki (najprimernejši) razdalji med seboj, pretirana skrb učitelja v tej smeri bi dejansko omejevala gibalni razvoj otrok, od katerih se glede na njihovo starost (učenci 4. razreda osnovne šole) lahko pričakuje določeno mero samostojnosti.
Zgolj strah pred pravdo sam po sebi, čeprav je povezan z (običajnimi) stroški, še ne opravičuje stranke, da zahteva nazaj, kar je plačala, čeprav je vedela, da ni dolžna, pa si ni pridržala pravice zahtevati nazaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022007
OZ člen 190. ZPP člen 21, 39, 39/1, 181, 181/1, 181/2, 184, 184/2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZVEtL člen 3, 14. 20, 20/1.
ugotovitvena tožba – nedopustna tožba - ugotovitev obsega stanovanja – vlaganja v tujo nepremičnino – neupravičena obogatitev – prehod koristi z izgubo posesti - nezapadlost terjatve – sprememba tožbe – eventualna kumulacija tožbenega zahtevka – ugovor zoper plačilni nalog – plačilo sodne takse za podrejeni zahtevek
Ker tožnik z njim zahteva le ugotavljanje dejstva obsega stanovanja - torej posameznega dela stavbe brez zasledovanja pravne posledice takšnega predloga - vzpostavitve etažne lastnine na tem posameznem delu, sodišče prve stopnje, ki je sicer pravilno ocenilo, da se bo vprašanje obsega posameznega dela stavbe lahko reševalo v okviru postopka vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL, ni imelo podlage, da bi v delu primarnega tožbenega zahtevka postopek ustavilo in po pravnomočnosti sklepa spis odstopilo v reševanje pristojnemu nepravdnemu sodišču, upoštevaje določbo 21. člena ZPP.
Podlaga (razlog) za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je v zagotovitvi dosmrtnega preživljanja upravičenca v zameno za njegovo premoženje. Preživljanec sklene pogodbo zato, da si zagotovi dosmrtno preživljanje, preživljalec pa zato, da pridobi preživljančevo premoženje.(2)
gradbena pogodba – dodatna dela – soglasje naročnika – nujna dela – poslovna praksa – pooblastilo za zastopanje – neupravičena obogatitev
Praksa, vzpostavljena med strankama, se glede na 12. člen OZ upošteva le v primerih, ki jih zakon izrecno ne ureja drugače. Po naravi stvari služi za (dopolnilno) razlago vsebine pogodbenega razmerja, ne pa za izrecno spremembo le-tega mimo zakonskih in pogodbenih določil, v nasprotju z njihovim namenom.
Pogodbena določba, da bo pooblaščenec naročnika zastopal pri izvajanju pogodbe, temu ne daje tudi pooblastila za veljavno sklepanje sprememb pogodbe. Toženčev predstavnik je lahko izjavljal voljo le v zvezi z izvajanjem pogodbe, dogovarjanje o spremembi predmeta pogodbe pa gre preko meja njegove pristojnosti.
Le za nujna dela ima izvajalec pravico do pravičnega plačila, tudi brez poprejšnjega soglasja naročnika.
izvršitev odločbe o stikih – zaslišanje otroka – neprizadevanje starša za vzpostavitev ustreznega odnosa otroka z drugim staršem
v ugovornem postopku je bilo pravilno presojano, ali je razlog za neuspešnost stikov (tudi) na strani dolžnika, na podlagi ugotovljenih dejstev pa je bil pravilen tudi zaključek, da dolžnik ni izkazal svojega prizadevanja za vzpostavitev ustreznega odnosa med otrokom in materjo in je s svojo očitno podporo otroku ob nasprotovanju stikov ravnal v nasprotju z obveznostmi, h katerim ga zavezuje podpisana sodna poravnava.
Stališče sodišča prve stopnje, da je toženec zdravstveno dejavnost opravljal kot samostojni podjetnik, je materialnopravno pravilno. Namreč tudi samostojni podjetnik je v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) zgolj fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja (šesti odstavek 3. člena ZGD-1). Upoštevajoč navedeno zakonsko ureditev je nedvomno, da je toženec obravnavane pogodbe lahko sklenil le kot samostojni podjetnik (fizična oseba), ki svojo zdravstveno dejavnost (na sekundarni ravni, drugi odstavek 13. člena ZZDej) opravlja v okviru specialistične ambulante - Ordinacije za s., r. in u. (P.), kot organiziranega podjetja. Navedeno potrjuje tudi dejstvo, da je bila navedena ordinacija vpisana v Poslovni register Slovenije in dne 31. 12. 2011 iz njega tudi izbrisana.
neupravičena pridobitev – tek zamudnih obresti – pravilo ne ultra alterum tantum
Prvostopenjsko sodišče ni uporabilo pravila iz 376. člena OZ, po katerem so zapadle in neplačane obresti nehale teči, ko je njihova vsota dosegla glavnico. V obravnavani zadevi so zamudne obresti, ki so bile prisojene v sodbi sodišča prve stopnje, dosegle glavnico pred uveljavitvijo OZ-A, ki je začel veljati dne 23.5.2007, ko je bilo za zamudne obresti odpravljeno pravilo ne ultra alterum tantum.
Edini pravno relevantni razlog, na podlagi katerega se lahko upnik upre unovčitvi garancije, je dolžnikova zloraba bančne garancije oz. njegovo zvijačno ravnanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063048
OZ člen 21. ZPP člen 115, 281, 282.
sklenitev pogodbe – sprejem ponudbe – zakoniti zastopnik – neopravičen izostanek z naroka – potrdilo o upravičenemu izostanki z naroka – bolniški list
S tem, ko je zakoniti zastopnik tožene stranke sprejel ponudbo tožeče stranke, pogodba med pravdnima strankama velja za sklenjeno. Ni razloga, da direktor tožene stranke ne bi štel kot njenega zakonitega zastopnika za pooblaščenega za sklenitev pogodbe. Če pa pritožnica meri na napake volje pri sklenitvi pogodbe (zmota, prevara), bi morala zahtevati sodno razveljavitev pogodbe.
Ker iz predloženega bolniškega lista izhaja le, da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke upravičeno zadržan od dela, ni pa napisana diagnoza oziroma opisano zdravstveno stanje, sodišče prve stopnje ni mogle preveriti, ali je bilo zdravstveno stanje zakonitega zastopnik tožene stranke res tako, da ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni pogoj izpodbijanja - dobra vera - profesionalna skrbnost
Od poslovnih subjektov se ne zahteva, da do vseh podrobnosti in na vse možne načine spremljajo poslovno stanje vsakega poslovnega partnerja, pač pa se od njih zahteva minimum skrbnosti, ki ga mora pri poslovanju na trgu pokazati vsak poslovni subjekt.