izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - zapadlost terjatve - sporazum o ustanovitvi hipoteke - notarski zapis - obresti - bančni stroški - stroški odgovora na ugovor
Glede na načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku je naloga izvršilnega sodišča, da izvršilni naslov izvrši tako, kot se glasi. Upnik lahko v izvršbi zahteva le tiste obresti, katere ima priznane v izvršilnem naslovu. Zapadlost bančnih stroškov bi moral dokazati na enak način, kot je dokazal zapadlost terjatve (glavnice in obresti), to je z notarskim zapisom, iz katerega bi izhajala ugotovitev zapadlosti bančnih stroškov.
Pogodbeno razmerje ne pomeni samó pogodbe, marveč tudi spremljajoče okoliščine, ki so nujno povezane s pogodbo in kot take opredeljujejo vsebino pogodbe. Pogodba je vse, kar so stranke zapisale, se dogovorile in kar so pri tem mislile.
Bistvena razlika med odškodnino (kot zakonsko določeno sankcijo) in pogodbeno kaznijo (kot pogodbeno določeno sankcijo) je v tem, da se odškodnina lahko uveljavlja le, če nastane škoda.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079823
ZDen člen 72. ZPP člen 155, 254, 254/3. ZDDPO člen 9, 9/2, 70.
odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – oddajanje v najem – dokazovanje z izvedencem – bruto znesek odškodnine – davčni odtegljaj – potrebni stroški – potni stroški
Tožnica je glede dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti davčna zavezanka po ZDDPO, po katerem se davek plačuje akontativno, kar pomeni, da izplačevalec odtegne od bruto zneska v državno blagajno t. i. davčni odtegljaj v določenem odstotku. Zato tožnici pripada odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja v bruto in ne neto znesku.
Povračilo potnih stroškov tožničinega odvetnika izven sedeža razpravljajočega sodišča je upravičeno le, če s tem ni porušeno ravnovesje med procesnimi položaji strank.
odškodninska odgovornost delodajalca - izvedenec - dokazovanje - višina nepremoženjska škode - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Zgolj zaradi tega, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke, dejansko stanje ni ostalo nepopolno ugotovljeno. Dokaz z izvedencem sodišče izvede, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Res je sicer, da sodišče za ugotavljanje trajanja in intenzivnosti telesnih bolečin, pa tudi za ugotavljanje dejstev v zvezi z zmanjšanjem življenjskih aktivnosti in prestanega strahu praviloma postavi izvedenca medicinske stroke, vendar pa to ni nujno, če te okoliščine sodišče lahko ugotovi samo, na podlagi znanja s katerim razpolaga. To bo zlasti v takšnih primerih, kot je konkretni, ko gre za relativno majhno poškodbo, katere mehanizem in posledice lahko doume vsak, že na podlagi lastnih izkušenj in zato ni potrebno posebno strokovno znanje.
Za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti se odškodnina lahko dosodi le, če je močnejše intenzivnosti in to opravičujejo posebne okoliščine primera. V konkretnem primeru ni bilo ne enega ne drugega, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
Na podlagi priposestvovanja se služnost pridobi z uporabo tujega zemljišča v prepričanju osebe, da ji pravica gre, ker lastnik temu ne nasprotuje. Število nasprotovanj ni pomembno. Zadošča eno samo, če je to jasno in nedvoumno.
Zapis v izreku izdane začasne odredbe, da se začasna odredba izdaja v zavarovanje denarne, namesto pravilno, nedenarne terjatve, na pravilnost izdane začasne odredbe ne vpliva. Bistveno je, da je tožnik predlagal izdajo začasne odredbe, ki se izda v primeru zavarovanja nedenarne terjatve, in da je tudi sodišče potrebnost izdaje začasne odredbe presojalo po pravilih, ki veljajo za zavarovanje nedenarne terjatve.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – kriterij za presojo nevarnosti za policiste – poškodba gležnja – pravdni stroški – načelo uspeha
Tožnik, ko je tekel po neravnem terenu, po klancu navzdol in po gozdu v okviru lova na kršitelja javnega reda in miru oziroma storilca prekrškov, kljub ustrezni skrbnosti ni mogel imeti pod nadzorom vseh okoliščin in jih popolno obvladati ter preprečiti nastanka škode, pri čemer ni bistveno, kdaj točno, na kakšen način konkretno in v katerem predelu gozda se je tožnik poškodoval.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079820
ZZZDR člen 58, 59. ZPP člen 190, 350.
skupno premoženje – deleži zakoncev na skupnem premoženju – odsvojitev stvari med pravdo – meje pritožbenega preizkusa
Pri določanju deležev na skupnem premoženju je običajno izhodišče odločanja, koliko je kdo izmed zakoncev v denarju (z dohodki) prispeval k skupnemu premoženju. To razmerje sodišče vrednotno oceni, pri tem si pomaga z objektivnimi opornimi podatki o plačah. Tako dobljen odstotek je treba nato korigirati še z ostalimi okoliščinami.
Morebitna kasnejša odsvojitev ne more za nazaj vplivati na ugotovitev, ali je neka stvar, o kateri je tekla pravda, bila skupno premoženje ali ne in tudi ne na to, kakšni so bili deleži pravdnih strank na njem (ti deleži se namreč določajo po stanju ob zaključku življenjske skupnosti).
Procesne kršitve mora stranka uveljavljati konkretizirano. To pomeni, da mora povsem določno opredeliti procesno dejstvo, na katerega opira očitek procesne kršitve.
Glavna obveznost leasingojemalca je redno in pravočasno plačevanje leasing obrokov. Če to obveznost prekrši, ima leasingodajalec pravico odstopiti od pogodbe, gre pa mu tudi odškodnina, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu.
Le v primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP.
neupravičena pridobitev – tek zamudnih obresti – pravilo ne ultra alterum tantum
Prvostopenjsko sodišče ni uporabilo pravila iz 376. člena OZ, po katerem so zapadle in neplačane obresti nehale teči, ko je njihova vsota dosegla glavnico. V obravnavani zadevi so zamudne obresti, ki so bile prisojene v sodbi sodišča prve stopnje, dosegle glavnico pred uveljavitvijo OZ-A, ki je začel veljati dne 23.5.2007, ko je bilo za zamudne obresti odpravljeno pravilo ne ultra alterum tantum.
Podlaga (razlog) za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je v zagotovitvi dosmrtnega preživljanja upravičenca v zameno za njegovo premoženje. Preživljanec sklene pogodbo zato, da si zagotovi dosmrtno preživljanje, preživljalec pa zato, da pridobi preživljančevo premoženje.(2)
OZ člen 1035, 1036, 1037, 1037/1, 1046, 1046/1, 1046/2.
asignacija - akcept - preklic pooblastila
Z izjavo o akceptu se oblikuje abstraktno pravno razmerje med asignatom in asignatarjem, ki daje asignatarju neposredno pravico zahtevati izpolnitev od asignata. Zato se asignacije v praksi sklepajo kot tristranski pravni posli, ki jih podpišejo vse tri stranke. Asignat se po podanem akceptu ne more rešiti svoje obveznosti do asignatarja.
izključitev družbenika – pravica do informacij – krivdni razlogi za izključitev – kršitev družbene pogodbe – prenos poslovanja družbe
Pravnomočna (ugodilna) sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda z učinkom res iudicata potrjuje dejstvo, da družbeniku pravno pomembne informacije o zadevah družbe niso bile dane, da mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in da je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom 512. člena ZGD-1.
Ravnanje družbenika, ki je kot poslovodja brez soglasja drugega družbenika prenesel poslovanje (hčerinske) družbe, oziroma njegov ključen in bistven del na drugo pravno osebo, je groba kršitev družbene pogodbe in izpolnjuje vse zahtevane znake dejanskega stanu iz tretjega odstavka 501. člena ZGD-1.
spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka - substanciranje dokaznih predlogov – zaslišanje priče – informativni dokaz
Stranka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši kot priča, mora podati tudi ustrezno trditveno podlago, ki jo bo ta priča s svojo izpovedjo potrdila ali ovrgla. Navesti mora torej o katerih (konkretnih) dejstvih bo izpovedovala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022007
OZ člen 190. ZPP člen 21, 39, 39/1, 181, 181/1, 181/2, 184, 184/2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZVEtL člen 3, 14. 20, 20/1.
ugotovitvena tožba – nedopustna tožba - ugotovitev obsega stanovanja – vlaganja v tujo nepremičnino – neupravičena obogatitev – prehod koristi z izgubo posesti - nezapadlost terjatve – sprememba tožbe – eventualna kumulacija tožbenega zahtevka – ugovor zoper plačilni nalog – plačilo sodne takse za podrejeni zahtevek
Ker tožnik z njim zahteva le ugotavljanje dejstva obsega stanovanja - torej posameznega dela stavbe brez zasledovanja pravne posledice takšnega predloga - vzpostavitve etažne lastnine na tem posameznem delu, sodišče prve stopnje, ki je sicer pravilno ocenilo, da se bo vprašanje obsega posameznega dela stavbe lahko reševalo v okviru postopka vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL, ni imelo podlage, da bi v delu primarnega tožbenega zahtevka postopek ustavilo in po pravnomočnosti sklepa spis odstopilo v reševanje pristojnemu nepravdnemu sodišču, upoštevaje določbo 21. člena ZPP.
Edini pravno relevantni razlog, na podlagi katerega se lahko upnik upre unovčitvi garancije, je dolžnikova zloraba bančne garancije oz. njegovo zvijačno ravnanje.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - oblike odškodninske odgovornosti osnovne šole za škodo, nastalo pri padcu pri športni vzgoji - protipravnost ravnanja učitelja - predpostavke odškodninske odgovornosti
Prvostopno sodišče je povsem sprejemljivo in življenjsko zaključilo, da v trenutku padca tožnika, ko ga je spotaknil sošolec, med učencema ni bilo (ustrezne) razdalje, kar pa še ne pomeni, da je bil nadzor učitelja nezadosten in njegova skrbnost neustrezna. Nemogoče je pričakovati, da bi učenci tekli v enaki (najprimernejši) razdalji med seboj, pretirana skrb učitelja v tej smeri bi dejansko omejevala gibalni razvoj otrok, od katerih se glede na njihovo starost (učenci 4. razreda osnovne šole) lahko pričakuje določeno mero samostojnosti.
umik tožbe - stroški postopka - izpolnitev zahtevka - zamudna sodba - potek roka za odgovor na tožbo - razpis naroka - neplačilo sodne takse - vračilo sodne takse
Za odločitev o povrnitvi stroškov postopka ne more biti relevantno, da so bili pogoji za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni že po poteku rokov za odgovor na tožbo, in torej pred delnim umikom tožbe, saj umik tožbe ni bil posledica izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke (zaradi česar bi bilo pri odločitvi o povračilu stroškov potrebno uporabiti 158. člen ZPP).
previsoka denarna odškodnina – prekomerni hrup - nepremoženjska škoda – obdobje izpostavljenosti - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice do zdravega življenjskega okolja
Sodišče prve stopnje je, glede na povzeta in v pritožbenem postopku nesporna dejstva, denarno odškodnino odmerilo previsoko. Te namreč odstopajo od velike večine do sedaj obravnavanih, in sicer zato, ker so bili tožniki izpostavljeni škodljivim vplivom relativno kratko obdobje (tretjetožnica 18 mesecev, četrto, peto in šestotožnik pa 6 mesecev), predvsem pa zato, ker je hiša, v kateri tožniki živijo oziroma so živeli, oddaljena od ceste 30 m, kar je eden izmed bistvenih kriterijev za določitev višine primerne odškodnine, kot tudi, da so bili vsi tožniki, katerih na prvi stopnji prisojene odškodnine pritožba graja, v obravnavanem obdobju zaposleni oziroma šestotožnik učenec osnovne šole, kar pomeni, da so bili vsi del dneva odsotni.
Pritožbeno sodišče je zato sledilo delno utemeljeni pritožbi in je na prvi stopnji prisojene odškodnine znižalo, in sicer tretjetožnici na znesek 1.300,00 EUR, četrtotožniku in petotožnici vsakemu na znesek po 450,00 EUR in šestotožniku na znesek 550,00 EUR. Pri šestotožniku je pritožbeno sodišče upoštevalo dejstvo, da je po odselitvi družine z danega naslova med tednom in ponoči še bil pri svojih starih starših na danem naslovu, in sicer zaradi lažjega prihoda in odhoda v šolo.
Zgolj strah pred pravdo sam po sebi, čeprav je povezan z (običajnimi) stroški, še ne opravičuje stranke, da zahteva nazaj, kar je plačala, čeprav je vedela, da ni dolžna, pa si ni pridržala pravice zahtevati nazaj.