Kljub pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega števila kazenskih točk, je vozniško dovoljenje veljavno vse do izvršitve tega ukrepa. Ker pa se s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izvršitev tega ukrepa odloži, je potrebno za odločitev o izreku kazenskih točk za storjeni prekršek ugotoviti tudi, ali je morda bila storilcu izvršitev pravnomočno izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odložena.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003802
ZP-1 člen 25, 25/2. ZPrCP člen 23.
zaseg motornega vozila - odvzem predmetov
Razloge, zaradi katerih obdolženčev oče potrebuje zaseženo osebno vozilo, je v zadostni meri in na primeren ter pravilen način upoštevalo že sodišče prve stopnje, ki je pri tehtanju pomena predmeta lastnine za osebo, ki se ji tak predmet odvzema, pravilno ocenilo, da nevarnosti, ki obstaja v primeru, če bi osebno vozilo ostalo v lasti obdolženčevega očeta, odtehta zatrjevane neugodnosti, ki jih bo zaradi tega utrpel obdolženčev oče, kateremu je z odvzemom onemogočen prevoz na delo in z dela ter obiskovanje sorodnikov v tujini. Pri tem je pomembno poudariti, da fakultativni odvzem predmetov, katerih lastnik ni storilec prekrška, po ZP-1 ni pogojen z nikakršnim subjektivnim odnosom lastnika do storilčevega dejanja. V predmetni zadevi pa je odvzem predmeta vsekakor potreben, saj je obdolženec v zagovoru povedal, da je avtomobil uporabljal brez očetove vednosti in da očeta tudi ni seznanil s storjenimi prekrški ter dejstvom, da mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0063811
ZGD-1 člen 512. ZPP člen 110, 111, 111/4, 363, 363/1. ZS člen 83, 83/3.
predlog predlagatelja za posredovanje informacij – rok za odgovor na predlog – sodne počitnice – odločitev o predlogu za podaljšanje roka – sodni rok – pravica družbenika do informacij in vpogleda – individualna pravica
Sodišče mora v primerih zahteve družbenika do informacij in vpogleda predlog vročiti nasprotnemu udeležencu in mu omogočiti ustrezen rok za odgovor. Gre za sodni rok, torej rok določen s strani sodišča, upoštevaje okoliščine primera. Takšen rok se na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če za to obstajajo opravičeni razlogi in če je predlog podan pred iztekom roka. O takšnem predlogu bi sodišče moralo odločiti. V kolikor roka ne bi podaljšalo, bi bila zoper tak sklep dovoljena pritožba.
Prodaja poslovnega deleža pomeni okoliščino, ki lahko vpliva na položaj nasprotnega udeleženca na trgu, s tem pa tudi na položaj družbenika. Informacije o tem mu zato morajo biti dostopne. Zavrnitev takšne zahteve iz razloga, da pojasnjevanje, zakaj je poslovodja ravnal na določen način in ne drugače, ne sodi v okvir obveznosti družbe do dajanja informacij, pomeni preozko tolmačenje 512. člena ZGD-1.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-8. ZST-1 člen 5, 5/4, 13, 13/1, 34, 34/3.
odmera sodne takse v postopku o prekršku - predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga
Ker je v postopku o prekršku sodišče dolžno o obveznosti plačila sodne takse kot enega izmed stroškov postopka o prekršku odločiti s sodbo o prekršku, v kateri mora odmeriti sodno takso in določiti rok za njeno plačilo, je v postopkih o prekrških določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 potrebno razlagati tako, da lahko zavezanec za plačilo sodne takse zaprosi za oprostitev, delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse po izdaji sodbe o prekršku na prvi stopnji tako, da vloži pritožbo zoper sodbo o prekršku v delu, s katerim je odmerjena sodna taksa in takšno svojo pritožbo utemeljuje z razlogi, ki bi jih sicer moral uveljavljati v predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
V zadevah, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan pred uveljavitvijo ZP-1H, torej pred 14.6.2013, se uporablja določba drugega odstavka 23. člena ZP-1, po kateri je pojem hujšega prekrška opredeljen v četrtem odstavku 23. člena ZPrCP.
V 263. členu ZGD-1 opredeljena dolžna ravnanja lahko v pravno-teoretičnem smislu razdelimo na dolžnost skrbnega ravnanja in na dolžnost zvestobe ali lojalnosti. Ko presojamo, ali je določeno ravnanje v skladu s standardom vestnega in poštenega gospodarstvenika, presojamo izključno na podlagi objektivnih meril. Vprašamo se, kako bi v konkretni situaciji ravnal nekdo, ki vodi podjetje primerljive velikosti, dejavnosti in tudi gospodarskega položaja, in ki ima za vodenje podjetja vsa potrebna strokovna znanja in izkušnje, pri čemer se od članov uprave zahteva postrožena - profesionalna skrbnost.
Dolžnost zvestobe (oziroma lojalnost) pa na splošno pomeni, da morajo biti člani poslovodstva družbi lojalni in zmeraj delovati tako, kot zahtevajo njeni interesi. V prvem odstavku 263. člena ZGD-1 je izrecno določeno, da morajo člani organov vodenja (ali nadzora) ravnati v dobro družbe, zato ima dolžnost zvestobe v našem pravu neposredno zakonsko podlago. Dolžnost zvestobe se kaže v prepovedi pridobivanja posebnih koristi. Člani uprave, nadzornega sveta ali upravnega odbora ter izvršni direktorji ne smejo izrabljati svoje funkcije za doseganje lastnih koristi ali koristi kateregakoli drugega, katerega interesi so lahko v nasprotju z interesi družbe. Hkrati se dolžnost zvestobe nanaša na preprečevanje in obvladovanje konflikta interesov, v katerem se lahko znajde član poslovodstva ali organa nadzora. V zvezi s tem kot izhodišče velja, da imajo v primeru takšnega konflikta interesi družbe v vseh ozirih prednost pred lastnimi interesi.
Predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti ni dovoljen, če znesek neplačane globe ne presega 300,00 EUR.
ZDR člen 31, 31/1, 82, 82/1, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 118, 118/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - opozorilo pred odpovedjo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sodna razveza - odškodnina
Pisno opozorilo pred odpovedjo je pogoj za zakonitost kasnejše redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Glede dokaznega bremena je dolžnost delodajalca le, da dokaže obstoj opozorila pred odpovedjo, vsebinsko neutemeljenost pa mora zatrjevati in dokazovati delavec. Ker obstoj pisnih opozoril med strankama ni bil sporen in ker vsebinske neutemeljenosti opozoril tožnica ni zatrjevala (niti ni za to predlagala dokazov), je potrebno šteti, da so vsa tri pisna opozorila utemeljena.
Tožnica je pri toženi stranki delala kot prodajalka v drogeriji. Ker narava dela zahteva vsakodnevno delo z ljudmi, je odnos do strank ključnega pomena. Neprijaznost in neustrežljivost delavcev na takšnih delovnih mestih predstavlja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere lahko delodajalec delavcu, še posebej, če se kršitev ponavlja, upravičeno odpove pogodbo o zaposlitvi. Ker so tožničin slab odnos do strank zaznali tako njeni sodelavci kot tudi stranke drogerije, to pomeni, da je tožnica kršila temeljno obveznost iz delovnega razmerja, to je, da mora delavec vestno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 31. člena ZDR).
KZ-1 člen 257, 258. ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nevestno delo v službi - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - dokazno breme - dokazna ocena
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožniku je očitala, da je storil hude kršitve v zvezi s pobiranjem grobarine in da je bilo ugotovljeno, da manjka večja količina denarja. V sporni zadevi tožena stranka, skladno z dokaznim bremenom, ni dokazala, da je tožnik storil kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče lahko presoja le, ali je zatrjevani razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi dokazan in v kolikor ugotovi, da tak razlog ni dokazan, lahko le ugotovi nezakonitost odpovedi, ne mora pa samo iskati morebitnih drugih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi (npr. ali gre za kršitve po 2. alineji 111. člena ZDR).
Tožba je bila toženi stranki v odgovor vročena po tem, ko je bilo pooblastilo direktorja že izbrisano iz sodnega registra. Zato odrejeni pripor zoper direktorja ni vplival na možnost zakonitega zastopnika tožene stranke, da odgovori na tožbo. Zakonita zastopnica tožene stranke je bila v tistem času tudi direktorica, ki je podpisala predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker je tožena stranka predlagala vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenega razloga, njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/2, 44/2-3, 45, 49.
zdraviliško zdravljenje
Pri tožniku je poleg indiciranega bolezenskega stanja podan tudi pogoj iz 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (zdravljenje v naravnem zdravilišču bi preprečilo slabšanje zdravstvenega stanja tožnika za daljši čas), zato je tožnik upravičen do zdraviliškega zdravljenja v trajanju 14 dni.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-4, 88/6. ZPIZ člen 102, 102/1. ZZRZI člen 40. ZPP člen 13, 13/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - delovni invalid
Tožena stranka je tožniku (delovnemu invalidu) izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala pravočasno. Delovno mesto vratar, za katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je bilo ukinjeno. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila posledica mobinga in diskriminacije tožnika. Tožena stranka tudi ni bila dolžna tožniku ponuditi v podpis pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto varnostnik z omejitvami. Tožnik za delo varnostnika ni sposoben, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno in dokončno odločbo o invalidnosti pristojnega organa (zato tudi ne gre za predhodno vprašanje, o katerem bi lahko odločalo sodišče prve stopnje samo). Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tako zakonita, saj tožena stranka za tožnika ni imela ustreznega dela, ki bi mu ga lahko ponudila.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 163.a. ZPP člen 2, 339, 339/2, 339/2-14.
invalidnost III. kategorije - kontrolni pregled
Ob morebitni odpravi izpodbijanih posamičnih upravnih aktov sodišče lahko prizna le tiste pravice in v takšnem obsegu, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje gredo po zakonu. Kontrolni pregled ni pravica iz obveznega invalidskega zavarovanja, temveč v primeru pričakovanega izboljšanja zdravstvenega stanja možnost nosilca zavarovanja, da po preteku določenega obdobja preveri, ali še obstajajo razlogi za priznano pravico. Sodba sodišča prve stopnje v delu izreka, po katerem kontrolni pregled ni potreben, nima podlage v tožbenem zahtevku. Sodba v tem obsegu tudi nima dejanskih niti pravnih razlogov. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Hkrati gre za sojenje extra petitum.
Pri tožniku je zaradi zdravstvenih težav potrebna tudi časovna razbremenitev v okviru III. kategorije invalidnosti. Zato mu je, ob pravilno uporabljeni 3. alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, zakonito priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami, vključno s časovno razbremenitvijo.
ZPP v prvem odstavku 241. člena določa, da sme sodišče, če priča, ki je bila v redu povabljena, ne pride in svojega izostanka ne opraviči, ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja, kjer bi morala biti zaslišana, odredi, da se privede s silo na svoje stroške, sme pa jo tudi kaznovati v denarju do 1.300,00 EUR. Prisilno privedbo kot primarno sankcijo in (poleg nje) denarno kazen kot sekundarno sankcijo je dopustno izreči le pod dvema pogojema: da je bila priča v redu povabljena in da svojega izostanka ni opravičila. Po prvem odstavku 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokaza ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Pogoja za preložitev naroka sta dva, opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek oziroma za preložitev naroka.
Da se sodišče lahko prepriča, ali je pričin izostanek opravičljiv, mora ta ne le zatrjevati, ampak tudi dokazati okoliščine, na podlagi katerih bi se lahko predsednica senata v skladu z določilom prvega odstavka 241. člena ZPP prepričala, ali je njen izostanek dejansko opravičljiv. Le navedba priče, da je v času razpisane pravdne zadeve v tujini, je nedvomno premalo, da bi se predsednica senata lahko prepričala v opravičljivost njenega izostanka, zato bi jo morala pozvati, da za to predloži ustrezne dokaze.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/2, 44/2-3, 45, 49.
zdraviliško zdravljenje
Pri tožniku ne gre za nobeno od stanj, ki so v 45. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja navedena kot razlog za napotitev na zdraviliško zdravljenje. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077038
OZ člen 65, 65/4, 312, 847, 847/1. ZNPosr člen 13, 13/3, 25, 25/2. ZPP člen 181, 181/3, 189, 189/3.
vmesni ugotovitveni zahtevek - litispendenca - ugotovitev obstoja terjatve - pobotni ugovor - pogodba o posredovanju pri prodaji nepremičnine - pravica do provizije - predpogodba - ara
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek razširila tako, da je uveljavljala kot vmesni ugotovitveni zahtevek ugotovitev, da tožena stranka nima iz naslova posredovanja pri prodaji nepremičnine z dne 10. 12. 2007 nasproti tožeči stranki nobene terjatve. Tako postavljeni zahtevek tožeče stranke ne predstavlja vmesnega ugotovitvenega zahtevka, ampak kvečjemu kot zahtevek ugotovitev neobstoja terjatve, ki jo tožena stranka uveljavlja v okviru pobotnega ugovora v tem postopku. Takšen zahtevek predstavlja zahtevo tožeče stranke za odločanje o isti stvari, ki je že predmet odločanja v tem postopku, zato takšno kopičenje zahtevkov predstavlja litispendenco, ki je nedopustna.
Tudi če bi bila ob dogovorjenem predmetu pogodbe posredovanja pri prodaji nepremičnine res dogovorjena pravica tožene stranke do plačila provizije že ob sklenitvi predpogodbe, pa bi to predstavljalo zaobid kogentne določbe drugega odstavka 25. člena ZNPosr.
Dejstvo, da sta tožeča stranka in potencialni kupec določilo o ari vnesla v predpogodbo, še ne spreminja narave samega posla kot predpogodbe. Umestitve določila o ari v predpogodbo zato ni mogoče razumeti drugače kot način utrditve obveznosti, ki izhaja iz predpogodbe, to je sklenitve same glavne pogodbe.
Ker niti prvotno vložena tožba, niti dopolnitve določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka ne vsebujejo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in skladno z določbami 105., 180. in 108. člena ZPP, ko je tožbo zavrglo. Po določbi 5. odstavka 108. člena ZPP namreč sodišče vlogo oziroma tožbo zavrže, če vložnik vloge v postavljenem roku ne dopolni tako, da je primerna za obravnavo.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1, 244.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - odobritev retrogradnega staleža - bolniški stalež za nazaj - začasna nezmožnost za delo za nazaj - imenovani zdravnik
Glede na to, da razlogi za odločanje o začasni nezmožnosti za delo za nazaj ne obstajajo, je potrebno upoštevati, da lahko imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija začasno nezmožnost za delo oceni največ za 3 dni nazaj od dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri osebnem zdravniku.
Časovni okvir, ki omejuje osebnega zdravnika pri ugotavljanju začasne nezmožnosti po 244. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni vezan na datum predhodne ugotovitve imenovanega zdravnika, od kdaj je zavarovanec zmožen za delo (oziroma začasna zadržanost ni več utemeljena), temveč na datum izdaje zadnjega sklepa tega zdravnika, pa še to le v povezavi z nenadnim in nepričakovanim poslabšanjem zdravstvenega stanja.
Glede na navedbe obsojenega, ki jim sodišče prve stopnje ne odreka verodostojnosti, da razen pokojnine, nima nikakršnih drugih prihodkov niti premoženja, pokojnina, ki jo prejema pa ne dosega zneska, ki bi pokril zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje (ta od julija 2013 znaša 265,22 EUR – Uradni list RS št. 63/2013), pritožbeno sodišče ugotavlja, da obsojeni naloženih stroškov ne more plačati, ne da bi bilo zaradi njih ogroženo njegovo vzdrževanje.