subsidiarni dolžnik - subsidiarna obveznost lastnika za stroške najemnika - pisni poziv na izpolnitev
Za uveljavljanje obveznosti od subsidiarnega dolžnika se ne zahteva, da je proti glavnemu dolžniku uveden (ali celo končan) kakšen sodni postopek, pač pa zadošča (navaden) pisni poziv, za se šteje tudi pošiljanje računov glavnemu dolžniku.
prispevki za socialno varnost - davki - smrt delodajalca - zakonske zamudne obresti - odgovornost za zapustnikove dolgove
Tožnik v tem sporu uveljavlja plačilo denarnih terjatev, ki izvirajo iz opravljenega dela in so nastala v času pred smrtjo tožnikovega delodajalca. Z njegovo smrtjo so na podlagi dedovanja po samem zakonu na toženko kot edino dedinjo poleg premoženja prešle tudi obveznosti zapustnika. V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD je dedinja odgovorna za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Gre za njeno osebno odgovornost, pri čemer odgovarja za zapustnikov dolg z vsem svojim in ne samo podedovanim premoženjem. Pri tem razpolaganje z dediščino ni pomembno in ne vpliva na omejitev izterljivosti dolga do višine vrednosti podedovanega premoženja. Zato se toženka ne more uspešno sklicevati na nemožnost razpolaganja z dediščino in zahtevke upnikov za ločitev zapuščine.
Dedičeva odgovornost za zapustnikove dolgove preneha šele, ko dejansko poplača terjatve upnikov do višine vrednosti vsega podedovanega premoženja. Dokazno breme o obstoju terjatev, o njihovem poplačilu in o višini vrednosti podedovanega premoženja je na dedinji. Da bi toženka uspela z ugovorom omejitve odgovornosti za zapustnikove dolgove, bi morala zatrjevati, da je že poplačala druge upnike do vrednosti podedovanega premoženja, oziroma da vtoževana terjatev to vrednost presega. Okoliščina, da so podedovane nepremičnine obremenjene s hipotekami, ki presegajo njihovo vrednost, ne vpliva na obstoj odgovornosti dedinje. Dedinja namreč ne navaja, da so se hipotekarni upniki že poplačali iz tega premoženja.
Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca (delavca) za socialno varnost so delavci. Prispevki se obračunajo od bruto plače oziroma nadomestila plače, zavezanec za obračun je delodajalec, ki je dolžan plačati tako prispevke, za katere je zavezanec za plačilo delodajalec, kot tudi tiste, za katerih plačilo je zavezanec delavec. Tako dejansko izvede plačilo prispevkov, za katere je zavezan delavec, zanj delodajalec.
Tožnik ne opravlja dela novinarja specialista in bi tožena stranka morala tožniku ponuditi pogodbo o zaposlitvi za opravljanje drugega dela (verjetno novinarja urednika), ni pa tožnik opravljal del urednika oddaj, ker dejansko ne opravlja vseh nalog tega delovnega mesta, zlasti ne urejanja programskih pasov. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna dati v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto urednik oddaj, ni utemeljen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V pogodbi o zaposlitvi, ki sta jo pravdni stranki sklenili, je kot razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas naveden začasno povečan obseg dela zaradi dobav premoga. Ni nujno, da bi morala tožena stranka zaradi izredne dobave premoga uvesti novo izmeno ali povečati število zaposlenih pri posameznih opravilih na sicer samostojnem delovnem mestu delavca za transport premoga, saj organizacijske rešitve v primeru povečanega obsega dela ostajajo v sferi delodajalca. V tem sporu je treba ugotoviti le, ali je šlo zaradi izredne dobave premoga za začasno potrebo po povečanem obsegu dela, ki je bilo predvideno že v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi.
Toženi stranki (pravni osebi) tožba ni bila vročena na naslovu, ki je vpisan v poslovni register. Sodišče prve stopnje je z opustitvijo vročitve tožbe onemogočilo toženi stranki obravnavanje pred sodiščem prve stopnje, zato je bila toženi stranki kršena pravica do enakega varstva v postopku. Sodišče namreč ni postopalo v skladu z določbo 3. odstavka 139. člena ZPP in subjektu, vpisanemu v sodni register, ni vročilo tožbe na naslovu, ki je vpisan v register. Zato pogoj iz 1. točke 1. odstavka 318. člena ZPP, po katerem sodišče lahko izda zamudno sodbo, če je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor, ni bil izpolnjen. Podana je absolutna bistvena kršitev po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/2, 44/2-3, 45, 49.
zdraviliško zdravljenje
Pri tožniku ne gre za nobeno od stanj, ki so v 45. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja navedena kot razlog za napotitev na zdraviliško zdravljenje. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču ni utemeljen.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/2, 44/2-3, 45, 49.
zdraviliško zdravljenje
Pri tožniku je poleg indiciranega bolezenskega stanja podan tudi pogoj iz 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (zdravljenje v naravnem zdravilišču bi preprečilo slabšanje zdravstvenega stanja tožnika za daljši čas), zato je tožnik upravičen do zdraviliškega zdravljenja v trajanju 14 dni.
Pravdni stranki sta sklenili poravnavo, s katero se je tožena stranka zavezala, da bo tožeči stranki vrnila denarna sredstva, ki jih je prejela kot štipendijo v spornem študijskem letu, če šolanje ne bo uspešno zaključila in predložila dokazila o opravljenem letniku, za katerega je prejemala štipendijo. Tožena stranka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi ni izpolnila, kar pomeni, da je po določbi 190. člena OZ dolgovani znesek dolžna vrniti tožeči stranki.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-4, 88/6. ZPIZ člen 102, 102/1. ZZRZI člen 40. ZPP člen 13, 13/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - delovni invalid
Tožena stranka je tožniku (delovnemu invalidu) izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala pravočasno. Delovno mesto vratar, za katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je bilo ukinjeno. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila posledica mobinga in diskriminacije tožnika. Tožena stranka tudi ni bila dolžna tožniku ponuditi v podpis pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto varnostnik z omejitvami. Tožnik za delo varnostnika ni sposoben, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno in dokončno odločbo o invalidnosti pristojnega organa (zato tudi ne gre za predhodno vprašanje, o katerem bi lahko odločalo sodišče prve stopnje samo). Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tako zakonita, saj tožena stranka za tožnika ni imela ustreznega dela, ki bi mu ga lahko ponudila.
ZIZ člen 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 304.
postopek zavarovanja - predhodna odredba- stečajni postopek - ustavitev postopka zavarovanja - zastavna pravica - pogojna pridobitev ločitvene pravice - razvezni pogoj
Upravičena je pritožbena kritika, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustaviti, vendar pa ne za nazaj, to je z dnem začetka stečajnega postopka.
zavrženje tožbe - zdraviliško zdravljenje - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - procesna predpostavka
Tožnica je vložila tožbo po preteku 30-dnevnega roka od vročitve dokončnega upravnega akta (72. člen ZDSS-1), kar je prepozno. Zato je potrebno njeno tožbo zavreči (274. člen ZPP).
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 441, 442. ZPUOOD člen 18.
izbris iz sodnega registra – prenehanje pravne osebe – odgovornost družbenikov – aktivni družbenik – pasivni družbenik
Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP (izbris iz sodnega registra brez likvidacije po 7. poglavju ZFPPIPP) imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Gre za zakonsko določilo, ki ureja singularno pravno nasledstvo glede prehoda obveznosti z izbrisane pravne osebe na aktivnega družbenika te pravne osebe, zato se ni mogoče pridružiti pritožbeni kritiki, da omenjena določba določa zgolj možnost začetka pregona za neko domnevno odgovornost, ki mora biti dokazana.
Če prvotni interes po vložitvi pritožbe odpade, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena. V konkretnem primeru sta namreč pravdni stranki sklenili (perfektno) sodno poravnavo, s katero sta se dogovorili, da so urejena vsa medsebojna razmerja iz predmetnega gospodarskega spora in zato ena proti drugi nimata nobenih zahtevkov več. To pa pomeni, da se pritožnikov pravni položaj z odločbo pritožbenega sodišča sploh ne bi mogel izboljšati.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3. Direktiva 200/78/ES člen 6, 6/1. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožnici je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožničin tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnici je očitala, da je pri pripravi delovnega naloga za stranko napačno prenesla podatke iz nemške verzije naloga v slovensko, zaradi česar naj bi prišlo do napačne razdelitve strani in posledično napačnega tiska več tisoč izvodov prospektov. Prospekti so bili zagotovljeni in dobavljeni stranki, ki je po skrbniku delodajalca obvestila o tej hudi napaki in neuporabnosti izdelka, zaradi česar je toženi stranki nastala škoda. Tožnica je storila očitano kršitev. S svojim ravnanjem je iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je tožena stranka tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožba je bila toženi stranki v odgovor vročena po tem, ko je bilo pooblastilo direktorja že izbrisano iz sodnega registra. Zato odrejeni pripor zoper direktorja ni vplival na možnost zakonitega zastopnika tožene stranke, da odgovori na tožbo. Zakonita zastopnica tožene stranke je bila v tistem času tudi direktorica, ki je podpisala predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker je tožena stranka predlagala vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenega razloga, njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
Tožnica je uveljavljala razliko pri nadomestilu plače za sporno obdobje iz razloga, ker ji tožena stranka ni izplačevala plače v višini, dogovorjeni v pogodbi o zaposlitvi, zato je bilo nadomestilo za čas bolniškega staleža nižje. Tožnici je zaradi ravnanja tožene stranke nastala škoda. Zaradi neplačevanje plače v dogovorjeni višini je bila tožnica prikrajšana tudi pri nadomestilu plače zaradi starševskega dopusta. Iz pritožbenih navedb torej izhaja, da tožnica vtožuje izplačilo škode, ki ji je nastala zaradi ravnanja tožene stranke. Tudi v tem delu so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, določeni v 318. členu ZPP (t.j., da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor, da ne gre za tožbeni zahtevek, s katerimi stranki ne moreta prosto razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali splošno znanimi dejstvi). Zato je tožničin zahtevek, ki se nanaša na plačilo prikrajšanja pri nadomestilu plače in nadomestilu zaradi starševskega dopusta, utemeljen.
Upnik s predhodno odredbo pridobi zgolj pogojno zastavno pravico, in sicer pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v 15 dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Ker je z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko postalo gotovo, da tožeča stranka pogoja za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnila, je s tem uresničen razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Takšna pogojna zastavna pravica je zato z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko prenehala.