začasna odredba – verjetnost nastanka terjatve – nastanek odškodninske terjatve – predlog za odlog izvršbe – izredno pravno sredstvo – revizija – zavarovanje pred nenadomestljivo škodo – pogoj nujnosti
Primere, ko je zoper odločbo, na podlagi katere je dovoljena izvršba, vloženo izredno pravno sredstvo, obravnava določilo prve točke 71. člena ZIZ-a. Ker ima torej tožena stranka možnost predlagati odlog izvršbe, je to primarno sredstvo za varstvo njenega potencialnega pravnega položaja, pred predlogom za zavarovanje terjatve. Šele če tožena stranka (dolžnica v izvršilnem postopku) s predlogom za odlog izvršbe ne bi uspela, lahko v nadaljevanju uveljavlja zavarovanje z začasno odredbo.
dopolnilna sodba - začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela, je upravičena oseba, ki je v delovnem razmerju. Tožnik, ki ni več v delovnem razmerju in je starostno upokojen, do tega ni upravičen. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je zaradi posledic bolezni začasno nezmožen za delo, utemeljen do datuma, ko se je tožnik starostno upokojil.
plačilo razlike plače - vzorčni postopek - sodnik – osnova za obračun plače
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo razlike v plači za čas od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP. Navedeno pomeni, da osnova za to obdobje ni bila določena s podzakonskim aktom, to je s sklepom Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve - KVIAZ. KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos dne 11. 2. 1993, na podlagi pooblastila Državnega zbora sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20%. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20%. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS veljala tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a, temveč v ZZDODP. Zato je bila tožnici plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80%.
plačilo razlike v odpravnini - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - pretrganje - prijava na zavodu za zaposlovanje
Prijava tožnika na zavodu za zaposlovanje ne pomeni pretrganje delovnopravne kontinuitete v smislu delovne dobe pri toženki, saj se je toženka s svojo vlogo za odobritev sredstev za ohranitev delovnih mest zavezala, da bo zaposlila 174 delavcev s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Ta sredstva je tožena stranka pridobila na osnovni določil takrat veljavnega ZZZPB. Začasna prijava tožnika na zavodu za zaposlovanje ne preprečuje upoštevanje skupne delovne dobe pri delodajalcu, saj je tožnik nadaljeval z delom pri toženi stranki in je to obravnavati, kot da tožnik ni spremenil zaposlitve. Sicer pa iz določbe 3. odstavka 109. člena ZDR tudi ne izhaja, da se upošteva le neprekinjena delovna doba, dosežena pri pravnih prednikih delodajalca. Tretji odstavek 109. člena ZDR določa le, da se za delo pri delodajalcu šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. V odpovedi ni obrazložila odpovednega razloga tako, kot to določa 2. odstavek 87. člena ZDR-1. Zato je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo.
Če prvotni interes po vložitvi pritožbe odpade, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena. V konkretnem primeru sta namreč pravdni stranki sklenili (perfektno) sodno poravnavo, s katero sta se dogovorili, da so urejena vsa medsebojna razmerja iz predmetnega gospodarskega spora in zato ena proti drugi nimata nobenih zahtevkov več. To pa pomeni, da se pritožnikov pravni položaj z odločbo pritožbenega sodišča sploh ne bi mogel izboljšati.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-6, 34/1-7, 60, 60/2, 66, 66/2.
invalidnost III. kategorije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - opravljanje kmetijske dejavnosti
Morebitna nepravilna ocena specialista medicine dela, prometa in športa o izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela ali poklica, zavarovancu ne more biti v škodo. Ker iz zdravniškega spričevala določno izhaja, da tožnica izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delo na kmetiji, bi bilo potrebno ugotoviti in oceniti ali, ter v kakšnem obsegu je prišlo do zmanjšanja zmožnosti od vključitve v zavarovanje na temelju opravljanja kmetijske dejavnosti. Šele ob takšnem materialnopravnem izhodišču bi bilo mogoče v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotoviti dejstvo invalidnosti.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – obročno plačilo premoženjske koristi
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je plačilo celotnega zneska premoženjske koristi naložilo obtoženemu. Le če bi bil znan sostorilec in če bi bilo znano, kolikšen del od pridobljene premoženjske koristi s kaznivim dejanjem si je pridobil sam, bi bilo mogoče vsakemu od njiju naložiti sorazmeren del plačila premoženjske koristi.
plača - plačilo za delo - dogovor - sporazum - izvedensko mnenje - bruto - neto
Izračun tožnikovega prikrajšanja pri plači sodišča prve stopnje ni jasen oziroma obrazložen, zato sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je uporabilo le del podatkov iz izvedenskega mnenja in na tej podlagi samo izračunavalo prikrajšanje tožnika. Tak pristop je neustrezen. Če je sodišče prve stopnje menilo, da izvedenkin izračun ni pravilen in ga je potrebno dopolniti, bi moralo pozvati izvedenko, da izdela novi izračun prikrajšanja.
Tožbeni zahtevek je lahko postavljen le v bruto znesku, nato pa se odvede vse davke in prispevke in izplača ustrezen neto znesek. Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov urejajo ZPIZ-2, ZPSV in ZDoh-2. Pri tem se davki in prispevki obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila. Zaradi tega je nepravilno, če sodba sodišča prve stopnje nalaga toženi stranki plačilo oziroma obračun davkov in prispevkov, upoštevajoč prisojene neto zneske plače. Tožnika bi bilo zato potrebno pozvati, da poda ustrezen tožbeni zahtevek v bruto zneskih, in toženi stranki naložiti obračun bruto vrednosti nadur ter izplačilo neto zneskov, katerih višina bo znana šele po odvodu davka.
Delavec se pravicam, ki mu gredo po zakonu ali kolektivni pogodbi, ne more veljavno odpovedati, kar ne velja le glede višine glavne terjatve, ampak tudi glede stranskih terjatev. Tako pravica do regresa kot rok plačila sta določena v določbi 131. členu ZDR. Zato niso dopustni drugačni dogovori niti glede roka zapadlosti niti glede stranskih terjatev, ker se delavec pravicam, ki so določene v zakonu kot minimalne, ne more odpovedati. Zato je sporazum o plačilu regresa z drugačnim rokom zapadlosti, kot je določen v zakonu, v nasprotju s prisilnim predpisom (135. členom ZDR) in kot tak ničen.
Od zakonskih zamudnih obresti, ki jih je delodajalec dolžan plačati delavcu zaradi zamude pri izplačilu terjatev iz delovnega razmerja, se ne plačuje dohodnina, kar izhaja iz ZDoh-2, zlasti iz določb 35., 36. in 37. člena tega zakona. Zakonskih zamudnih obresti od prepozno izplačanega regresa (za razliko od regresa za letni dopust, ki je vključen v dohodek iz delovnega razmerja – 37. člen ZDoh-2) ni mogoče šteti za dohodek iz zaposlitve oz. za dohodek iz delovnega razmerja, prejet na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve od katerega se plačuje dohodnina. Zato tožena stranka od obresti ni dolžna plačati za tožnika akontacijo dohodnine.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45, 49.
zdraviliško zdravljenje - izpolnjevanje pogojev
Tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja. Pri tožnici je podano bolezensko stanje, določeno v 45. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z zdraviliškim zdravljenjem pa se pričakuje izboljšanje zdravstvenega stanja tožnice za daljši čas. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na odobritev 14-dnevnega stacionarnega zdravljenja v naravnem zdravilišču utemeljen.
odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok
Pravdni stranki sta se sporazumeli o odpovednem roku (tožnica je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla, da odpoved podaja šele z določenim dnem in da naj se upošteva 30-dnevni odpovedni rok; tožena stranka pa je to sprejela in tožnici delovno razmerje tako tudi zaključila), zaradi česar tožnica ni upravičena do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da se je delovno razmerje tožnice po volji obeh strank nadaljevalo tudi po podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica (delavka), pomeni, da ni izpolnjen osnovni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je, da delovnega razmerja ni bilo možno nadaljevati do izteka odpovednega roka. Tožnica posledično ni upravičena do vtoževane odpravnine.
Toženi stranki (pravni osebi) tožba ni bila vročena na naslovu, ki je vpisan v poslovni register. Sodišče prve stopnje je z opustitvijo vročitve tožbe onemogočilo toženi stranki obravnavanje pred sodiščem prve stopnje, zato je bila toženi stranki kršena pravica do enakega varstva v postopku. Sodišče namreč ni postopalo v skladu z določbo 3. odstavka 139. člena ZPP in subjektu, vpisanemu v sodni register, ni vročilo tožbe na naslovu, ki je vpisan v register. Zato pogoj iz 1. točke 1. odstavka 318. člena ZPP, po katerem sodišče lahko izda zamudno sodbo, če je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor, ni bil izpolnjen. Podana je absolutna bistvena kršitev po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo.
Interpretacija, da naj bi v posledici pomanjkljivih relevantnih navedb tožene stranke v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki bi izpodbile utemeljenost vtoževanih terjatev, interpretirali kot zanikanje obstoja obligacijskega razmerja, potem, ko je upnik v samem ugovoru zoper sklep o izvršbi kot tudi v toku ugovornega postopka zoper izdano predhodno odredbo to obligacijskopravno razmerje s tožnikom izrecno priznaval, bi presegla zakonsko opredeljene predpostavke domneve iz 1. alineje 1. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V pogodbi o zaposlitvi, ki sta jo pravdni stranki sklenili, je kot razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas naveden začasno povečan obseg dela zaradi dobav premoga. Ni nujno, da bi morala tožena stranka zaradi izredne dobave premoga uvesti novo izmeno ali povečati število zaposlenih pri posameznih opravilih na sicer samostojnem delovnem mestu delavca za transport premoga, saj organizacijske rešitve v primeru povečanega obsega dela ostajajo v sferi delodajalca. V tem sporu je treba ugotoviti le, ali je šlo zaradi izredne dobave premoga za začasno potrebo po povečanem obsegu dela, ki je bilo predvideno že v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 156, 156/5, 157, 157/2. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 38.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - gostota dobe - sporazum s Srbijo - mednarodni sporazum - ponovna odmera pokojnine
V sporni zadevi je srbski nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja prvi priznal pravico do invalidske pokojnine in nato toženi stranki posredoval zahtevo za odmero pokojnine v skladu z 38. členom Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju. To pomeni, da ima tožnik pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine od 1. dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077038
OZ člen 65, 65/4, 312, 847, 847/1. ZNPosr člen 13, 13/3, 25, 25/2. ZPP člen 181, 181/3, 189, 189/3.
vmesni ugotovitveni zahtevek - litispendenca - ugotovitev obstoja terjatve - pobotni ugovor - pogodba o posredovanju pri prodaji nepremičnine - pravica do provizije - predpogodba - ara
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek razširila tako, da je uveljavljala kot vmesni ugotovitveni zahtevek ugotovitev, da tožena stranka nima iz naslova posredovanja pri prodaji nepremičnine z dne 10. 12. 2007 nasproti tožeči stranki nobene terjatve. Tako postavljeni zahtevek tožeče stranke ne predstavlja vmesnega ugotovitvenega zahtevka, ampak kvečjemu kot zahtevek ugotovitev neobstoja terjatve, ki jo tožena stranka uveljavlja v okviru pobotnega ugovora v tem postopku. Takšen zahtevek predstavlja zahtevo tožeče stranke za odločanje o isti stvari, ki je že predmet odločanja v tem postopku, zato takšno kopičenje zahtevkov predstavlja litispendenco, ki je nedopustna.
Tudi če bi bila ob dogovorjenem predmetu pogodbe posredovanja pri prodaji nepremičnine res dogovorjena pravica tožene stranke do plačila provizije že ob sklenitvi predpogodbe, pa bi to predstavljalo zaobid kogentne določbe drugega odstavka 25. člena ZNPosr.
Dejstvo, da sta tožeča stranka in potencialni kupec določilo o ari vnesla v predpogodbo, še ne spreminja narave samega posla kot predpogodbe. Umestitve določila o ari v predpogodbo zato ni mogoče razumeti drugače kot način utrditve obveznosti, ki izhaja iz predpogodbe, to je sklenitve same glavne pogodbe.
Ker niti prvotno vložena tožba, niti dopolnitve določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka ne vsebujejo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in skladno z določbami 105., 180. in 108. člena ZPP, ko je tožbo zavrglo. Po določbi 5. odstavka 108. člena ZPP namreč sodišče vlogo oziroma tožbo zavrže, če vložnik vloge v postavljenem roku ne dopolni tako, da je primerna za obravnavo.
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 132, 168. ZPP člen 339, 339/2.
razlaga pogodbenih določil – jasna določila – sporna določila – upravičenost za zastopanje – pooblastilo – vmesna sodba – odškodnina za navadno škodo – izgubljeni dobiček – trditvena podlaga
Ker mora sodišče izvesti vse predlagane dokaze (ki morajo biti tudi potrebni), pomeni nedopustna zavrnitev dokaznega predloga po oceni pritožbenega sodišča tudi kršitev pravice do izjave stranke v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).