tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – ugovori, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno – pravni interes – tožba za plačilo odškodnine – poziv na popravo tožbe – zavrženje tožbe
Če stranka nerazumljive in nepopolne tožbe tudi po pozivu sodišča ne popravi oziroma dopolni tako, da je tožba sposobna za obravnavo, jo sodišče zavrže.
ZZK-1 člen 3a, 102, 125a. ZPP člen 205, 205/1-5, 207. ZS člen 83.
zaznamba izrednega pravnega sredstva - nemožnost oddaje predloga v sistem informatizirane zemljiške knjige - prekinitev postopka zaradi napake aplikacije
Zaradi napake aplikacije predloga brez pomoči Centra za pomoč uporabnikom pooblaščenec predlagatelja ni mogel vložiti, zato se je za čas, ko je pooblaščenec čakal na pomoč, rok za vložitev predloga podaljšal. Od neuspešnega poskusa vnosa predloga, do katerega je prišlo zaradi napake aplikacije, pa do prejema odgovora CIF, kako naj se predlog vloži, procesni rok ni tekel. Gre za podoben primer, kot ga ureja Zakon o sodiščih (ZS) v 83. členu, ko v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo in začnejo teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice oziroma za podoben primer, kot ga ureja 5. točka 205. člena ZPP. Ker predlagatelj predloga ni mogel vložiti zaradi napake aplikacije, je bil postopek prekinjen do trenutka, ko mu je bil vnos omogočen.
odškodninska odgovornost – zastaranje odškodninske terjatve – zaključek zdravljenja – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – skaženost - prometna nesreča - kila
V skladu z ustaljeno sodno prakso se šteje, da je tožnik vedel za obseg škode šele v trenutku zaključka zdravljenja. Rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo namreč ne more teči, preden je bilo tožnikovo stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode.
izvedensko mnenje – stroški izdelave izvedenskega mnenja – pravica do nagrade izvedenca - izvedenec, ki ni v seznamu sodnih izvedencev - cena storitve
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da je v primeru, ko je izvedensko delo zaupano subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, izvedenčevo pravico do nagrade mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega pogodbenega prava in ne po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije člen 57, 57/1, 57/2, 57/3.
solidarnostna pomoč - kolektivna pogodba - daljša bolniška odsotnost
V 2. odstavku 57. člena Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije je določeno, da delavcu pripada solidarnostna pomoč enkrat letno tudi v primeru daljše bolezni (nad tri mesece) ter da se o višini solidarnostne pomoči dogovorita delodajalec in sindikat glede na okoliščine posameznega primera. Dejstvo, da tožena stranka in sindikat tožene stranke višine solidarnostne pomoči v predmetni zadevi nista dogovorila s splošnim aktom, ne pomeni, da tožena stranka tožniku ni dolžna izplačati solidarnostne pomoči. Obveznost izplačila solidarnostne pomoči ne more biti odvisna zgolj od sklenjenega dogovora med delodajalcem in sindikatom v smislu 2. odstavka 57. člena Kolektivne pogodbe.
Tožnik je izpolnjeval pogoje za izplačilo solidarnostne pomoči, saj je bil v spornem letu v bolniškem staležu več kot tri mesece. Zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
sodno varstvo - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - koncesija - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je bil zaposlen pri društvu (prvotnem delodajalcu), ki je izvajalo javno službo zavetišča za zapuščene živali. Po vrnitvi koncesije s strani društva, je občina s toženo stranko sklenila koncesijsko pogodbo za izvajanje navedene javne službe. Ker je društvo prenehalo izvajati koncesijsko dejavnost, je vsem zaposlenim prenehalo delovno razmerje. Pri prenosu koncesijskega opravljanja dejavnosti je izpolnjen zakonski stan spremembe delodajalca iz 73. člena ZDR. Do prenosa dejavnosti je prišlo že s tem, ko je prevzemnik (tožena stranka) začel opravljati isto dejavnost, kot jo je predhodno opravljal prenosnik (društvo), pri tem pa je prevzemnik uporabljal ista poslovna sredstva, med katerimi so poglavitne nepremičnine v lasti občine. Tožena stranka je prevzela tudi večino delavcev (oskrbnikov živali), ki so nadaljevali z delom pri toženi stranki in pri tem ni bistveno, da so s toženo stranko sklenili nove pogodbe o zaposlitvi.
Za presojo v obravnavanem primeru je odločilno dejstvo, da je prevzemnik začel opravljati isto dejavnost, z istimi sredstvi in je takoj po prenehanju koncesije prenosnika nadaljeval z delom, ki so ga opravljali oskrbniki živali predhodno pri prevzemniku. Za zaključek, da gre za spremembo delodajalca, ni potrebno, da delodajalec prenosnik in delodajalec prevzemnik skleneta medsebojno pogodbo o morebitnem prevzemu delavcev. Zadošča, da pride do dejanskega prenosa dejavnosti, ne glede na pravno podlago. Na podlagi prenosa opravljanja dejavnosti pa mora delodajalec prevzemnik prevzeti vse delavce delodajalca prenosnika, ki so opravljali delo v okviru te dejavnosti, ne glede na dejstvo, da utegne biti notranja organizacija pri obeh delodajalcih različna. Prav tako ni nujno, da se s prenosom dejavnosti prenesejo določena sredstva ali oprema in da je lastnik opreme oziroma sredstev tretja oseba. Dejstvo, da prenosnik ni lastnik sredstev, danih v upravljanje, temveč je lastnik naročnik (koncident - občina), ne vpliva na pravni pojem prenosa podjetja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – PREBIVALIŠČE
VSL0065113
URS člen 22. ZPP člen 116. ZPPreb člen 13, 13/1.
vrnitev v prejšnje stanje – daljše potovanje – dolžnost prijave začasnega odhoda z območja Republike Slovenije – pravica do enakega varstva pravic
Kršitev upravnopravne dolžnosti prijave odsotnosti pristojnemu organu v konkretnem primeru ne more imeti za posledico posega v ustavno pravico do enakega varstva pravic.
Sodišče prekorači tožbeni zahtevek če odloči, da so toženci solidarno zavezani za plačilo odškodnine, četudi tožnik ne terja solidarne izpolnitve odškodninske obveznosti.
Po 165. členu OZ odškodninska obveznost res zapade v trenutku njenega nastanka, kar pa ne pomeni, da je odgovorna oseba s tem dnem že v zamudi. Oškodovanec tedaj sicer pridobi pravico škodo terjati, vendar jo mora (šele) ugotoviti, odgovorno osebo pa pozvati k plačilu.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – vzrok za odvzem poslovne sposobnosti – dokazovanje z izvedencem
Pravilna je pritožbena ugotovitev, da vprašanje, ali je oseba sposobna ustrezno poskrbeti za svoje pravice in koristi, še zdaleč ni le »dejanske« narave in da se zato sodišče pri iskanju odgovora nanj ne more »enostavno« nasloniti zgolj na mnenje izvedencev psihiatrične (psihološke) stroke. Ugotovitve z njihovega področja so mu seveda v veliko pomoč, vendar pa gre nazadnje predvsem za pravno presojo (povezano z razlago pravnega pojma »ustrezne skrbi za pravice in korist«), kar pa je (prvenstveno) nedvomno naloga sodišča.
Dejstvo, da je dolžnik sodno takso nakazal na napačen prehodni podračun pristojnega sodišča, ni pravno pomembno, saj gre za očitno pomoto, ki jo je mogoče enostavno odpraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0065116
ZLNDL člen 2. ZTLR člen 12. SZ člen 9. ZVEtL člen 7. ZPP člen 13, 41, 44, 196, 285.
pravica uporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - lastninska pravica - lastninjenje - koncept družbene lastnine - načelo prirejenosti postopkov - ničnost denacionalizacijske odločbe - enotno in nujno sosporništvo - materialno procesno vodstvo - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - odvetniška tarifa
Pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču se je morala zaradi svoje narave nujno konstituirati iz dejanskosti (izvenknjižno).
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje ex-lege pridobljene lastninske pravice (na podlagi ZLNDL).
Toženci, ki so zemljiškoknjižni solastniki nepremičnine, za katero se trdi, da predstavlja splošni skupni del večstanovanjske stavbe, so nujni in enotni sosporniki.
Ko imamo opravka tako z objektivno kot s subjektivno kumulacijo ter so (vsaj nekatere) stranke zgolj navadni sosporniki, tedaj nediferencirana vrednost spornega predmeta več ne ustreza realni vrednosti iz 4. člena Odvetniške tarife in tudi stroškov ni mogoče obračunavati od skupaj navedene vrednosti spornega predmeta. Očitno namreč je, da ta pokriva več samostojnih razmerij med različnimi osebami.
ZObr člen 92, 92/1. ZDR člen 6. URS člen 49. ZDR-1 člen 54, 55, 56.
javni uslužbenci - vojska - pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Prvi odstavek 92. člena ZObr določa, da lahko tisti, ki izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe, z ministrstvom sklene pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se zagotavlja enake možnosti za moške in ženske, kot kandidat za podčastnika in častnika oziroma vojaškega uslužbenca za nedoločen čas ali določen čas do deset let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje oz. kot vojak za določen čas do deset let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dalj kot do 45. leta starosti. Iz citirane zakonske dikcije izhaja, da se pogodba "lahko podaljšuje". Predvidena je torej možnost in ne obveznost podaljšanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi velja enaka časovna omejitev kot za njeno sklepanje – podaljšati jo je mogoče le za določen čas do deset let. Sklepanje pogodb s tožnico (vojakinjo) in sicer treh zaporednih pogodb za določen čas za isto delo, zato nima za posledico, da bi se štelo, da je bilo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas v smislu določb 54., 55. in 56. člena ZDR-1.
PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063832
ZGD-1 člen 503. ZPP člen 155, 155/1. ZOdvT člen 7.
actio pro socio – obveznosti iz družbeniškega razmerja - materialnopravno upravičenje – procesna predpostavka – povrnitev pravdnih stroškov – več pooblaščencev
ZGD-1 je v čl. 503 uvrstil tudi družbeniško tožbo (acto pro socio) kot možnost, da proti družbeniku, ki iz družbeniškega razmerja ne izpolni obveznosti do družbe, kot tožeča stranka nastopi drug družbenik v svojem imenu vendar za družbo. Gre za materialnopravno upravičenje pod pogoji iz čl. 503 ZGD-1 in ne za procesno predpostavko.
V primeru, da stranko zastopata dva pooblaščenca, ki sta odvetnika, ima stranka pravico do povračila stroškov le za enega odvetnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0065112
OZ člen 5, 7. SPZ člen 10. ZIZ člen 59, 64.
sporazum o delitvi skupnega premoženja – lastninska pravica v pričakovanju – načelo vestnosti in poštenja – prepoved zlorabe pravic – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev – derivativna pridobitev – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera
Oseba, ki razpolaga z zemljiškoknjižno listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice, bo svoj položaj v razmerju do nedobrovernega hipotekarnega upnika lahko (načeloma) uspešno varovala z ugovorom tretjega oziroma tožbo na nedopustnost izvršbe. Takšnemu ugovoru (zahtevku) ne bi bilo moč slediti le iz razloga, če bi se ugotovilo, da je upravičenec vpis svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo opustil zaradi cilja, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem oziroma če bi bilo z njegove strani moč govoriti o zlorabi pravice. Takšnemu postopanju ne bi bilo moč nuditi pravnega varstva.
Ker sporazum o delitvi skupnega premoženja, na katerega se sklicuje tožnik, vsebuje tudi zemljiško dovolilo, s katerim se tožniku dovoljuje vpis oziroma vknjižbo na solastničinem polovičnem deležu na spornih nepremičninah, so določena stvarna upravičenja že z njegovo sklenitvijo prešla na tožnika. V obravnavanem primeru imamo torej opravka z lastninsko pravico v pričakovanju, ki (že) preprečuje izvršbo.
ČLOVEKOVE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075783
ESČP člen 10. URS člen 35, 39. ZIZ člen 53, 239, 272, 273, 273/1, 273/1-3.
zavarovanje – začasna odredba – prepovedni zahtevek – konkretiziran predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved objavljanja podatkov o upniku – družinsko in intimno življenje – status javne osebe – upravičen interes javnosti – pravica do zasebnosti – pravica do svobode izražanja – poseg v ustavne pravice
Za dopustnost prepovednega zahtevka v začasni odredbi je ključno, da naslovnik (dolžnik) ve, kaj konkretno je tisto, kar mu je prepovedano v prihodnje, zato mora upnik prepovedni zahtevek v predlogu za izdajo začasne odredbe ustrezno konkretizirati. Če iz prepovednega zahtevka ni mogoče ugotoviti, kakšna vsebina ravnanja je v bodoče prepovedana dolžniku, je onemogočen preizkus njegove utemeljenosti.
Pri prepovednih zahtevkih, ki se nanašajo na praviloma daljše časovno obdobje, in ob tem, da se lahko v bistvenem spremenijo okoliščine v zvezi z upnikom in njegovim statusom javne osebe, je očitno prekomeren poseg v pravico dolžnika do izražanja in komplementarno pravico javnosti do obveščenosti prepovedati dolžniku vsakršno razkrivanje podatkov o upnikovem družinskem in intimnem življenju javnosti. S tem bi bilo v času trajanja začasne odredbe dolžniku onemogočeno vsako pisanje o tem delu upnikovega življenja, ne glede na to, za kakšne dogodke bi šlo (tudi za takšne, za seznanitev s katerimi obstaja upravičen interes javnosti), z izjemo izrazito naklonjenega in pozitivnega.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – pojem nevarne stvari – mokre stopnice – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – zunanje keramične stopnice
Zunanje stopnice pred vhodom v stanovanjsko hišo, ki so obložene s keramiko, namenjeno zunanjim pohodnim površinam, same po sebi niso nevarna stvar
Taksna obveznost za redni postopek je nastala takrat, ko je spis prispel k pristojnemu sodišču, kar je bilo še pred vložitvijo predloga za delni umik tožbe.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost za uveljavitev terjatve – nova dejstva in dokazi v pritožbi
V primeru nevarnosti poznejše uveljavitve nedenarne terjatve (iz 2. odstavka 272. člena ZIZ) gre za objektivno nevarnost. Ta nevarnost je v konkretnem primeru podana, izkazuje jo (med drugim) prav okoliščina povezanosti obeh družb (tudi preko oseb, pooblaščenih za zastopanje). Oporekanje temu zaključku z zatrjevanjem, češ da v času sporne prodaje te povezanosti ni bilo, je ne samo novo in že zato neupoštevno, ampak tudi sicer neprepričljivo. Z vidika obstoja nevarnosti je namreč relevantna prav okoliščina njune aktualne povezanosti.
V pritožbenem postopku je moč upoštevati le tista dejstva, ki so obstajala v času odločanja sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe.
V danem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za prekinitev postopka, saj izdelava izvedeniškega mnenja v zadevi z Okrožnega sodišča v Ljubljani z opr. št. III P 3187/2009 ne predstavlja rešitve predhodnega vprašanja v tem pravdnem postopku. Prav tako tudi načelo ekonomičnosti ne predstavlja razloga za prekinitev postopka po 206. členu ZPP.