prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe
Tožnik je zamudil 30-dnevni prekluzivni rok za vložitev tožbe na izpodbijanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato je sodišče prve stopnje tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijo in reparacijo, zavrglo na podlagi določbe 1. odstavka 274. člena ZPP. Kljub temu pa je delno ugodilo tožbenemu zahtevku, saj je ugotovilo, da je bil odpovedni rok, glede na čas tožnikove zaposlitve, prekratek in da tožniku pripada 46 dnevni odpovedni rok, zato je ugotovilo, da mu je delovno razmerje prenehalo z iztekom tega roka in toženi stranki naložilo, da ga je dolžna za obdobje, ko mu je prenehalo delovno razmerje, do poteka odpovednega roka, ko bi mu po ugotovitvi sodišča prve stopnje moralo prenehati, prijaviti v obvezno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje v matično evidenco ZPIZ. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za meritorno odločanje o trajanju delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, saj je tožnik zamudil zakonsko določeni rok za vložitev tožbe, zato je tožba tudi v tem delu prepozna in bi jo moralo sodišča prve stopnje tudi v tem delu zavreči.
Za obstoj objektivne nevarnosti ne zadošča zgolj možnost likvidnostnih težav. Potrebno je narediti celovito oceno gospodarskega stanja tožene stranke. Slabo finančno stanje gospodarske družbe se navzven praviloma res najprej kaže v likvidnostnih težavah. Vendar pa je breme dokazovanja, da je poplačilo terjatve zaradi tega tudi ogroženo, na tožeči stranki.
vpis po uradni dolžnosti - zaznamba pravnega dejstva - zaznamba prepovedi odsvojitve in obremenitve - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - pravna subjektiviteta občine v nastajanju
Pri zaznambi prepovedi odsvojitve in obremenitve gre za zaznambo pravnega dejstva in ne za vpis pravice. Pravno dejstvo, ki se zaznamuje, je prepoved občini, da odsvaja in obremenjuje nepremičnine, ki so predmet sklepa. Ker ne gre za vpis pravice, zemljiškoknjižno sodišče vpiše osebo, ki je v sklepu o začasni odredbi označena kot upnik, ne da bi se posebej spuščala v vprašanje, ali je ta oseba lahko subjekt pravic (kot rečeno, pri predmetnem vpisu gre za pravno dejstvo in ne za pravico).
pravdni stroški – stečajni postopek – prijava stroškovne terjatve v stečaju – pogojna terjatev
V stečajnem postopku je treba prijaviti tudi terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj, pravni temelj za njihov nastanek pa že obstaja. Temelj za nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov je v konkretnem primeru nastal z odločitvijo sodišča o glavni stvari, to je s sklepom o zavrženju tožbe. Zato predstavlja sporna stroškovna terjatev pogojno terjatev, ki bi jo morala tožena stranka v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijaviti.
SPZ člen 43, 43/2, 269. ZDen člen 88, 88/1, 88/2. ZZK-1 člen 5. ZLNDL člen 9.
priposestvovanje - denacionalizacijski postopek - ničnost - prepoved razpolaganja
Vrhovno sodišče je izrazilo stališče, da je prepoved razpolaganja v prvem odstavku 88. člena ZDen namenjena zavarovanju pravic denacionalizacijskih upravičencev pred morebitnimi nepoštenimi poskusi razpolaganja z nacionaliziranim premoženjem. Ker kot nepošten poskus razpolaganja ne moremo šteti pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem, za katero morata biti izpolnjeni predpostavki dobrovernosti in lastniška posest v obdobju najmanj desetih let, ni mogoče šteti, da je 88. člen ZDen zajel tudi slednje. Kolikor so predpostavke iz 43. člena SPZ izpolnjene, nikakor ni moč trditi, da gre za kakršenkoli nepošten poskus razpolaganja z nacionaliziranim premoženjem. Zato je sodišče druge stopnje prepričano, da prepoved razpolaganja po prvem odstavku 88.člena ZDen zajema le razpolaganja, ki zahtevajo izraz (pravno poslovne) volje (pravni posli in enostranske izjave volje), med katere priposestvovanje ne spada.
odškodninska odgovornost – zastaranje odškodninske terjatve – zaključek zdravljenja – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – skaženost - prometna nesreča - kila
V skladu z ustaljeno sodno prakso se šteje, da je tožnik vedel za obseg škode šele v trenutku zaključka zdravljenja. Rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo namreč ne more teči, preden je bilo tožnikovo stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode.
domneva umika pritožbe – oprostitev plačila sodne takse – taksna obveznost – kopičenje pritožb - veljavnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks - predpostavke za odločanje o pritožbi
Ko je bil sklep o domnevi umika pritožbe utemeljevan na predhodni odločitvi o oprostitvi plačila sodne takse, je treba ob smiselni uporabi 4. odstavka 10. člena ZST-1 šteti, da se za pritožbo zoper tak sklep ne plača sodna taksa.
Solidarna odgovornost delodajalca prenosnika za terjatve delavca do delodajalca prevzemnika je določena v četrtem odstavku 73. člena ZDR. Delodajalec prenosnik je skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, ter za terjatve, nastale zaradi odpovedi delavca, če so se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe. Ker tožeča stranka ni bila tista, ki je zaradi poslabšanja pogojev odpovedala pogodbo o zaposlitvi, niso podani pogoji iz navedene določbe za solidarno odgovornost tožene stranke.
Med toženo stranko (delodajalcem prenosnikom) in drugo družbo (delodajalcem prevzemnikom) ni bil sklenjen sporazum, na katerem bi temeljila solidarna odgovornost tožene stranke za terjatve, nastale po datumu prenosa, niti kaj takega ne izhaja iz sporazuma o prenehanju delovnega razmerja med pravdnima strankama.
Slovenska ureditev solidarne odgovornosti delodajalca prenosnika v delu, kjer se ta nanaša na terjatve delavca, nastale zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslabšanja delovnih pogojev, presega možnosti, ki jih ponuja Direktiva 2001/23/ES. V obravnavani zadevi pa ne gre za primer, ki ga ureja tretji odstavek 73. člen ZDR, saj je tožeči stranki delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečajnega postopka.
Odgovornost tožene stranke za vtoževano terjatev tudi ni podana na podlagi 8. člena ZGD-1 (ki ureja spregled pravne osebnosti). Temeljna predpostavka za to vrsto odgovornosti je zloraba pravne osebe, ki pa ni podana, saj ni dokazano, da bi tožena stranka s premoženjem druge družbe ravnala kot s svojim lastnim premoženjem v nasprotju z zakonom. Prav tako ni šlo za špekulativno ravnanje – zmanjševanje premoženja družbe zaradi koristi tožene stranke.
Glede na stališča, zavzeta v pravnomočno končanih vzorčnih postopkih, ki jih mora sodišče upoštevati tudi v tej zadevi, so neutemeljene pritožbene navedbe o tem, da je tožena stranka (solidarno) odgovorna za terjatve tožečih strank iz delovnega razmerja pri družbah, pri katerih jim je prenehalo delovno razmerje.
Tožena stranka z izpovedbo svojega direktorja ne more dokazati denarnega plačila na TRR tožeče stranke, ker gre za neprimeren dokaz. Prav tako tega ne more dokazati z izpovedbo direktorja tožeče stranke, ki je sicer trdila, da ji navedeni znesek ni bil nakazan na TRR.
odškodninska odgovornost banke – odgovornost ponudnika plačilnih storitev za neodobreno plačilno transakcijo – uporaba storitve spletnega bančništva – lažna spletne stran banke – požarni zid – huda malomarnost
Golega dejstva, da je tožnik vpisoval podatke na lažno spletno stran banke, ni moč šteti za hudo malomarnost. Za hudo malomarnost bi lahko kvečjemu šlo, če bi bila lažna spletna stran opazno drugačna od prave spletne strani tožene stranke, pa bi tožnik kljub temu pošiljal podatke na takšno lažno stran.
Ker je tožena stranka šele po škodnem dogodku dala navodilo za uporabo požarne pregrade, pred tem pa so veljali le Splošni pogoji poslovanja, ki konkretnih pravil o vrsti zaščite niso vsebovali, tožniku v konkretnem primeru ni mogoče očitati, da je ravnal s hudo malomarnostjo s tem, ko ni uporabljal požarnega zidu.
Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine člen 100.
obračunavanje omrežnine – sprememba akta – avtentična razlaga – prevzemno predajno mesto
Sprejem avtentične razlage je tako mogoč le v primeru, ko pravno določilo z uporabo splošno sprejetih metod razlage dejansko omogoča dvoje ali več razlag in ga je ravno zaradi tega potrebno pomensko razložiti. Kadar takšne nejasnosti ni, lahko zakonodajalec (oziroma organ, pristojen za sprejem in posledično tudi avtentično razlago akta) le spremeni ali dopolni določbo s spremembo akta, sprejeto po za to predpisanem postopku.
Pravno pravilo, ki ga JARSE uvaja v Spremembi Akta, ne pomeni zgolj njegove razlage (natančnejše opredelitve za katero mesto gre), ampak gre za vsebinsko spremembo. Z navedeno spremembo se je spremenilo merilno mesto, s tem pa tudi način obračunavanja omrežnine.
ZObr člen 92, 92/1. ZDR člen 6. URS člen 49. ZDR-1 člen 54, 55, 56.
javni uslužbenci - vojska - pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Prvi odstavek 92. člena ZObr določa, da lahko tisti, ki izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe, z ministrstvom sklene pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se zagotavlja enake možnosti za moške in ženske, kot kandidat za podčastnika in častnika oziroma vojaškega uslužbenca za nedoločen čas ali določen čas do deset let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje oz. kot vojak za določen čas do deset let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dalj kot do 45. leta starosti. Iz citirane zakonske dikcije izhaja, da se pogodba "lahko podaljšuje". Predvidena je torej možnost in ne obveznost podaljšanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi velja enaka časovna omejitev kot za njeno sklepanje – podaljšati jo je mogoče le za določen čas do deset let. Sklepanje pogodb s tožnico (vojakinjo) in sicer treh zaporednih pogodb za določen čas za isto delo, zato nima za posledico, da bi se štelo, da je bilo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas v smislu določb 54., 55. in 56. člena ZDR-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - POPRAVA KRIVIC - MEDVOJNI PROCESI
VSM0022768
Ustava RS člen 28, 28/2. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije člen 4. KZ člen 3. KZ-1 člen 380. KZ SFRJ člen 142, 142/1, 142/2. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-3, 370, 370/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 373.
kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo kaznivo dejanje zoper človečnost in mednarodno pravo - človekove pravice - kršitve mednarodnega vojskovanja - mednarodno vojno pravo - mednarodno humanitarno pravo - domneva nedolžnosti - oprostilna sodba - dokazna ocena - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe - sojenje v nenavzočnosti obdolženega - kršitev kazenskega zakona - dejanje, za katerega se obdolženec preganja, ni kaznivo dejanje - nezastarljivost kaznivega dejanja vojnega hudodelstva - načelo zakonitosti - neobstoj materialne podlage za obsodbo - oborožen spopad - Ženevske konvencije - pravo oboroženih spopadov - dopolnitev dokaznega postopka
Kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po prvem in drugem odstavku 142. člena KZ SFRJ v zvezi s četrtim odstavkom Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0065112
OZ člen 5, 7. SPZ člen 10. ZIZ člen 59, 64.
sporazum o delitvi skupnega premoženja – lastninska pravica v pričakovanju – načelo vestnosti in poštenja – prepoved zlorabe pravic – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev – derivativna pridobitev – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera
Oseba, ki razpolaga z zemljiškoknjižno listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice, bo svoj položaj v razmerju do nedobrovernega hipotekarnega upnika lahko (načeloma) uspešno varovala z ugovorom tretjega oziroma tožbo na nedopustnost izvršbe. Takšnemu ugovoru (zahtevku) ne bi bilo moč slediti le iz razloga, če bi se ugotovilo, da je upravičenec vpis svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo opustil zaradi cilja, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem oziroma če bi bilo z njegove strani moč govoriti o zlorabi pravice. Takšnemu postopanju ne bi bilo moč nuditi pravnega varstva.
Ker sporazum o delitvi skupnega premoženja, na katerega se sklicuje tožnik, vsebuje tudi zemljiško dovolilo, s katerim se tožniku dovoljuje vpis oziroma vknjižbo na solastničinem polovičnem deležu na spornih nepremičninah, so določena stvarna upravičenja že z njegovo sklenitvijo prešla na tožnika. V obravnavanem primeru imamo torej opravka z lastninsko pravico v pričakovanju, ki (že) preprečuje izvršbo.
ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dokazni standard – postopek izdaje začasne odredbe – izkazanost – dokazanost – izvedba naroka -verjetnost obstoja terjatve
Dokazni standardi v postopku izdaje začasne odredbe so drugačni od standardov v glavnem postopku. Vendar je ta razlika kvalitativna in ne kvantitativna. Izražata jo že različna pojma: izkazanost in dokazanost.
zaznamba sklepa o izvršbi - prenos lastninske pravice - novi lastnik kot dolžnik
Zaznamba sklepa o izvršbi ni procesna ovira, ki bi preprečevala dovolitev prenosa lastninske pravice na podlagi predloga, ki je bil vložen po vpisu zaznambe v zemljiško knjigo. Povedano drugače, če je v zemljiški knjigi zaznamba zastavne pravice na podlagi sklepa o izvršbi, se lahko izvršba zaradi izterjave denarne terjatve, ki je predmet sklepa o izvršbi, opravi tudi proti osebi, ki je nepremičnino pridobila (vložila predlog za vknjižbo lastninske pravice) po trenutku zaznambe.
ZPP člen 188, 188/2, 214, 214/1, 214/2, 287, 339, 339/2, 339/2-8, 441. ZOdvT člen 21, tarifna številka 6002. ZST-1 člen 32, tarifna številka 1112.
spor majhne vrednosti – zavrnitev dokaznega predloga – načelo kontradiktornosti – trenutek začetka pravdnega postopka kot nadaljevanje izvršilnega postopka – delni umik tožbe – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – odmera stroškov – odvetniška tarifa – sodna taksa - vrednost spornega predmeta
Ob uporabi 21. člena ZOdvT v zvezi z 32. členom ZST-1 ostane podlaga za odmero odvetniških storitev prvotna vrednost spornega predmeta, ne glede na to ali se ta vrednost med postopkom spremeni, oziroma se odvetniške storitve odmerijo po novi vrednosti le v primerih, če jo ugotovi sodišče po 31. členu ZST-1 ali zaradi razširitve tožbenega zahtevka.
ZPP člen 270, 270/3, 306, 306/1, 306/1-1, 339, 339/2, 339/2-14. ZMZPP člen 99, 99/2.
postopek priznanja tuje sodne odločbe – prej začeta pravda v isti zadevi in med istima strankama – sklep o prekinitvi postopka – dovoljenost pritožbe – sklep procesnega vodstva
ZMZPP v drugem odstavku 99. člena uporabi besedo „počaka“, vendar to dejansko pomeni, da je sodišče postopek priznanja tuje sodne odločbe prekinilo. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.
predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine
Stranka, ki predlaga ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, mora izkazovati obstoj določenih okoliščin, ki so vplivale na spremembo vrednosti nepremičnine, v ta namen pa mora spremenjene okoliščine izkazovati s predložitvijo mnenja sodnega cenilca, s katero se lahko opravi primerjava s prejšnjo cenitvijo sodnega cenilca, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Predložena cenitev oziroma informativni izračun Ministrstva za okolje, katerega je dolžnik priložil k predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, ne zadostuje, saj iz omenjenega izračuna ni mogoče opraviti primerjave vrednosti nepremičnine s cenilnim mnenjem, katerega je v konkretnem postopku izdelal cenilec že v letu 2009.