Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije člen 57, 57/1, 57/2, 57/3.
solidarnostna pomoč - kolektivna pogodba - daljša bolniška odsotnost
V 2. odstavku 57. člena Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije je določeno, da delavcu pripada solidarnostna pomoč enkrat letno tudi v primeru daljše bolezni (nad tri mesece) ter da se o višini solidarnostne pomoči dogovorita delodajalec in sindikat glede na okoliščine posameznega primera. Dejstvo, da tožena stranka in sindikat tožene stranke višine solidarnostne pomoči v predmetni zadevi nista dogovorila s splošnim aktom, ne pomeni, da tožena stranka tožniku ni dolžna izplačati solidarnostne pomoči. Obveznost izplačila solidarnostne pomoči ne more biti odvisna zgolj od sklenjenega dogovora med delodajalcem in sindikatom v smislu 2. odstavka 57. člena Kolektivne pogodbe.
Tožnik je izpolnjeval pogoje za izplačilo solidarnostne pomoči, saj je bil v spornem letu v bolniškem staležu več kot tri mesece. Zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
sodno varstvo - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - koncesija - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je bil zaposlen pri društvu (prvotnem delodajalcu), ki je izvajalo javno službo zavetišča za zapuščene živali. Po vrnitvi koncesije s strani društva, je občina s toženo stranko sklenila koncesijsko pogodbo za izvajanje navedene javne službe. Ker je društvo prenehalo izvajati koncesijsko dejavnost, je vsem zaposlenim prenehalo delovno razmerje. Pri prenosu koncesijskega opravljanja dejavnosti je izpolnjen zakonski stan spremembe delodajalca iz 73. člena ZDR. Do prenosa dejavnosti je prišlo že s tem, ko je prevzemnik (tožena stranka) začel opravljati isto dejavnost, kot jo je predhodno opravljal prenosnik (društvo), pri tem pa je prevzemnik uporabljal ista poslovna sredstva, med katerimi so poglavitne nepremičnine v lasti občine. Tožena stranka je prevzela tudi večino delavcev (oskrbnikov živali), ki so nadaljevali z delom pri toženi stranki in pri tem ni bistveno, da so s toženo stranko sklenili nove pogodbe o zaposlitvi.
Za presojo v obravnavanem primeru je odločilno dejstvo, da je prevzemnik začel opravljati isto dejavnost, z istimi sredstvi in je takoj po prenehanju koncesije prenosnika nadaljeval z delom, ki so ga opravljali oskrbniki živali predhodno pri prevzemniku. Za zaključek, da gre za spremembo delodajalca, ni potrebno, da delodajalec prenosnik in delodajalec prevzemnik skleneta medsebojno pogodbo o morebitnem prevzemu delavcev. Zadošča, da pride do dejanskega prenosa dejavnosti, ne glede na pravno podlago. Na podlagi prenosa opravljanja dejavnosti pa mora delodajalec prevzemnik prevzeti vse delavce delodajalca prenosnika, ki so opravljali delo v okviru te dejavnosti, ne glede na dejstvo, da utegne biti notranja organizacija pri obeh delodajalcih različna. Prav tako ni nujno, da se s prenosom dejavnosti prenesejo določena sredstva ali oprema in da je lastnik opreme oziroma sredstev tretja oseba. Dejstvo, da prenosnik ni lastnik sredstev, danih v upravljanje, temveč je lastnik naročnik (koncident - občina), ne vpliva na pravni pojem prenosa podjetja.
ZPP člen 115, 115/2, 116, 116/1, 116/2, 156, 224, 224/4.
vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – bolezen odvetnika – zamuda roka za opravo procesnega dejanja – zamuda roka za vložitev pritožbe – zdravniško opravičilo – javna listina – stroški postopka – naključje, ki se je primerilo eni stranki
Pravni standard upravičenega vzroka za zamudo po ustaljeni sodni praksi praviloma predstavljajo takšne okoliščine, ki obstajajo v času zamude in jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti niti odkloniti, niti jih ni mogoče pripisati strankini krivdi.
Res je, da mora odvetnik pri zastopanju stranke ravnati s postroženo skrbnostjo – skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Med drugim mora, če je zadržan, zagotoviti nadomeščanje. Vendar pa je pričakovanje, da bo odvetnik to storil v primeru, ko gre za nenadno odsotnost, prestrogo. Prav ima pritožba, da ni življenjsko, da bi odvetnik vsakič, ko se nekoliko slabše počuti, za vsak slučaj za naslednji dan poiskal substituta.
ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-11, 352, 458/1. ZFPPIPP člen 377.
sprememba firme – izbris iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka – pravni naslednik izbrisane družbe – sposobnost biti stranka – pravni interes – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe
Ob ugotovitvi, da je toženka z izbrisom iz sodnega registra prenehala in nima pravnih naslednikov, je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje pritožbe, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrglo.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - vpis po uradni dolžnosti - izvedbena vloga zemljiškoknjižnega sodišča - uveljavljanje skupnega premoženja - zaznamba črne gradnje - uporaba pravil o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve - ovira za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče je v postopku zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke le izvedbeno sodišče. Po prejemu obvestila o sklepu o izvršbi preverja le, ali so izpolnjeni pogoji za vpis, med ostalim tudi, ali odločba, ki je podlaga vpisu, učinkuje zoper zemljiškoknjižnega lastnika. Ta pogoj je v zadevi izpolnjen. Pritožbene trditve, da gre za skupno premoženje, bo morala pritožnica uveljavljati v izvršilnem postopku oziroma v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe. Tudi v obdobju pred uveljavitvijo 100.a člena ZZK-1 je veljalo, da se za učinke zaznambe »črne gradnje« smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve (četrti odstavek 98. člena ZZK-1). Učinke določa 99. člen ZZK-1 in sicer so našteti tisti vpisi, za katere je zaznamba ovira za vpis. Med njimi logično ni zaznambe izvršbe, saj se prepovedi nanašajo na pravnoposlovna razpolaganja lastnika, pri zaznambi pa gre za vpis po uradni dolžnosti.
ZZK-1 člen 3a, 102, 125a. ZPP člen 205, 205/1-5, 207. ZS člen 83.
zaznamba izrednega pravnega sredstva - nemožnost oddaje predloga v sistem informatizirane zemljiške knjige - prekinitev postopka zaradi napake aplikacije
Zaradi napake aplikacije predloga brez pomoči Centra za pomoč uporabnikom pooblaščenec predlagatelja ni mogel vložiti, zato se je za čas, ko je pooblaščenec čakal na pomoč, rok za vložitev predloga podaljšal. Od neuspešnega poskusa vnosa predloga, do katerega je prišlo zaradi napake aplikacije, pa do prejema odgovora CIF, kako naj se predlog vloži, procesni rok ni tekel. Gre za podoben primer, kot ga ureja Zakon o sodiščih (ZS) v 83. členu, ko v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo in začnejo teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice oziroma za podoben primer, kot ga ureja 5. točka 205. člena ZPP. Ker predlagatelj predloga ni mogel vložiti zaradi napake aplikacije, je bil postopek prekinjen do trenutka, ko mu je bil vnos omogočen.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – ugovori, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno – pravni interes – tožba za plačilo odškodnine – poziv na popravo tožbe – zavrženje tožbe
Če stranka nerazumljive in nepopolne tožbe tudi po pozivu sodišča ne popravi oziroma dopolni tako, da je tožba sposobna za obravnavo, jo sodišče zavrže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0065116
ZLNDL člen 2. ZTLR člen 12. SZ člen 9. ZVEtL člen 7. ZPP člen 13, 41, 44, 196, 285.
pravica uporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - lastninska pravica - lastninjenje - koncept družbene lastnine - načelo prirejenosti postopkov - ničnost denacionalizacijske odločbe - enotno in nujno sosporništvo - materialno procesno vodstvo - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - odvetniška tarifa
Pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču se je morala zaradi svoje narave nujno konstituirati iz dejanskosti (izvenknjižno).
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje ex-lege pridobljene lastninske pravice (na podlagi ZLNDL).
Toženci, ki so zemljiškoknjižni solastniki nepremičnine, za katero se trdi, da predstavlja splošni skupni del večstanovanjske stavbe, so nujni in enotni sosporniki.
Ko imamo opravka tako z objektivno kot s subjektivno kumulacijo ter so (vsaj nekatere) stranke zgolj navadni sosporniki, tedaj nediferencirana vrednost spornega predmeta več ne ustreza realni vrednosti iz 4. člena Odvetniške tarife in tudi stroškov ni mogoče obračunavati od skupaj navedene vrednosti spornega predmeta. Očitno namreč je, da ta pokriva več samostojnih razmerij med različnimi osebami.
darilna pogodba – prenos pravice uporabe – priposestvovanje – priposestvovanje nepremičnine v družbeni lastnini - dobrovernost
Ker je bilo s pogodbo dogovorjeno, da se pravica uporabe glede zemljišča, na katerem je tožnik zgradil garažo, prenese na prvotoženca, tožnik pa je bil z vsebino pogodbe seznanjen, ni mogoče reči, da je podana njegovega dobrovernost kot ena od predpostavk za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.
Ker je bila s pogodbo pravica uporabe glede zemljišča, na katerem je zgrajena garaža, prenesena na prvotoženca, ni podlage za zaključek, da je bil tožnik ob uveljavitvi ZLNDL imetnik pravice uporabe, kar edino bi bilo podlaga za pridobitev lastninske pravice na podlagi tega zakona.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – pojem nevarne stvari – mokre stopnice – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – zunanje keramične stopnice
Zunanje stopnice pred vhodom v stanovanjsko hišo, ki so obložene s keramiko, namenjeno zunanjim pohodnim površinam, same po sebi niso nevarna stvar
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0065107
OZ člen 131, 131/1, 179, 182, 299. ZDR člen 43. ZVZD člen 5. ZPP člen 253.
odškodninska odgovornost delodajalca – podlage odškodninske odgovornosti – pojem nevarne dejavnosti – krivdna odgovornost – civilni delikt – neposlovna odškodninska odgovornost – zagotovitev varnih delovnih razmer – padec na poledenelem parkirišču – dokazovanje – izvedenec – ustno zaslišanje izvedenca – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – povrnitev bodoče škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – zamudne obresti – pravdni stroški
Ker prva toženka kot tožničina delodajalka ni poskrbela, da bi bilo parkirišče, ki je bilo namenjeno parkiranju zaposlenih, pred pričetkom delovnega časa ustrezno posuto in s tem varno za uporabo, čeprav je bilo glede na vremensko napoved mogoče pričakovati poledico, je opustila dolžnost, ki jo nalaga zakon. Zato je za škodo, ki je tožnici nastala zaradi padca, odškodninsko odgovorna.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – vzrok za odvzem poslovne sposobnosti – dokazovanje z izvedencem
Pravilna je pritožbena ugotovitev, da vprašanje, ali je oseba sposobna ustrezno poskrbeti za svoje pravice in koristi, še zdaleč ni le »dejanske« narave in da se zato sodišče pri iskanju odgovora nanj ne more »enostavno« nasloniti zgolj na mnenje izvedencev psihiatrične (psihološke) stroke. Ugotovitve z njihovega področja so mu seveda v veliko pomoč, vendar pa gre nazadnje predvsem za pravno presojo (povezano z razlago pravnega pojma »ustrezne skrbi za pravice in korist«), kar pa je (prvenstveno) nedvomno naloga sodišča.
Dejstvo, da je dolžnik sodno takso nakazal na napačen prehodni podračun pristojnega sodišča, ni pravno pomembno, saj gre za očitno pomoto, ki jo je mogoče enostavno odpraviti.
V obravnavanem primeru so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je tožnik storil kaznivo dejanje. S tem je bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 214. člena ZKP za hišno preiskavo. Dejstvo, da je bila kazenska ovadba zoper tožnika pozneje zavržena, ne pomeni, da je bila tudi hišna preiskava nezakonita.
Tožnik ni bil upravičen do vrnitve zaseženih predmetov, saj ni mogel postati njihov lastnik in mu torej ne pripada aktivna legitimacija za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, ker so bili predmeti vrnjeni drugi osebi.
stroški - pravočasnost priglasitve stroškov - prepozno priglašeni stroški - pravni standard takoj - stroški izvršitelja
Okoliščini, da je izvršilni postopek še vedno v teku in da sklep o izvršbi še ni pravnomočen, nimata nobenega vpliva na upnikovo dolžnost pravočasne priglasitve stroškov.
Ob primerni skrbnosti bi upnik stroške izvršitelja lahko priglasil v roku enega meseca od seznanitve z njihovo višino, kar bi bilo še pravočasno, ker bi ustrezalo pravnemu standardu „takoj“.
skupno premoženje - domneva o enakih deležih zakoncev – uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju - pravica do delitve skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - prispevek zakonca
Skupno premoženje predstavlja tisto povečanje vrednosti nepremičnine, ki je nastalo z vlaganji v času trajanja zakonske zveze.
Delitev skupnega premoženja v pravdi je dopustna, če za to obstajajo posebne okoliščine (npr. soglasje nasprotne stranke; če so stvari po namenu ali naravi namenjene le enemu zakoncu; otežen postopek za ugotavljanje deleža zakonca na nepremičnini; nedovoljeno razpolaganje enega zakonca s skupnim premoženjem). Zgolj toženčevo nestrinjanje v obravnavanem primeru ne preprečuje delitve skupnega premoženja v pravdi. Predmet skupnega premoženja so le vlaganja v nepremičnino v lasti toženca, ki jo že dlje časa edini uporablja, tožnica pa tam ne želi več živeti. Poleg tega je vrednost skupnih vlaganj sorazmerno majhna v primerjavi z vrednostjo nepremičnine, ob upoštevanju stališča sodne prakse pa v takem primeru tožnica niti nima stvarnopravnega zahtevka za razdružitev skupnega premoženja, ampak zgolj obligacijski zahtevek za povrnitev vlaganj.
Ne glede na to, ali stranka nastopa na aktivni ali na pasivni strani, je treba višji delež od polovice uveljavljati z zahtevkom.
Za ugotovitev vrednosti nepremičnine je odločilen čas razpada skupnosti in kasnejše spremembe ne morejo vplivati na izid zadeve.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – domneva dobre vere – dobra vera – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Dobra vera je [res] subjektivno, intimno (moralno vrednostno) prepričanje posameznika, a kot táko spoznavno ni dostopno zunanjemu svetu. Zato je treba ugotoviti okoliščine, ki ga dokazujejo, in jih presoditi upoštevajoč običajno ravnanje povprečnega človeka v podobnih okoliščinah.
Taksna obveznost za redni postopek je nastala takrat, ko je spis prispel k pristojnemu sodišču, kar je bilo še pred vložitvijo predloga za delni umik tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – PREBIVALIŠČE
VSL0065113
URS člen 22. ZPP člen 116. ZPPreb člen 13, 13/1.
vrnitev v prejšnje stanje – daljše potovanje – dolžnost prijave začasnega odhoda z območja Republike Slovenije – pravica do enakega varstva pravic
Kršitev upravnopravne dolžnosti prijave odsotnosti pristojnemu organu v konkretnem primeru ne more imeti za posledico posega v ustavno pravico do enakega varstva pravic.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost za uveljavitev terjatve – nova dejstva in dokazi v pritožbi
V primeru nevarnosti poznejše uveljavitve nedenarne terjatve (iz 2. odstavka 272. člena ZIZ) gre za objektivno nevarnost. Ta nevarnost je v konkretnem primeru podana, izkazuje jo (med drugim) prav okoliščina povezanosti obeh družb (tudi preko oseb, pooblaščenih za zastopanje). Oporekanje temu zaključku z zatrjevanjem, češ da v času sporne prodaje te povezanosti ni bilo, je ne samo novo in že zato neupoštevno, ampak tudi sicer neprepričljivo. Z vidika obstoja nevarnosti je namreč relevantna prav okoliščina njune aktualne povezanosti.
V pritožbenem postopku je moč upoštevati le tista dejstva, ki so obstajala v času odločanja sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe.