stvarna pristojnost - nepremoženjska škoda - nezgoda pri delu - pogodba o zaposlitvi - podjemna pogodba
Tožnik s tožbo vtožuje plačilo gmotne in negmotne škode, ki naj bi jo utrpel v delovni nezgodi pri toženi stranki. Tožnik dela pri toženi stranki ni opravljal na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ampak na podlagi pogodbe civilnega prava, v delovnem razmerju pa je bil pri drugi družbi. Zato je za odločanje o tem sporu stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZOR člen 919, 942. ZPP člen 12, 78, 78/1. ZZZDR člen 192, 192/1.
delno odvzeta poslovna sposobnost - izguba pravdne sposobnosti - postavitev skrbnika - zastopanje v pravdi - odobritev procesnih dejanj - dnevna odškodnina - pogodba o sklenjenem življenjskem zavarovanju z dodatnim nezgodnim zavarovanjem - dva škodna dogodka
Če je toženka iz drugega škodnega dogodka izplačala dnevno odškodnino za 120 dni (čeprav bi bil po ugotovitvah izvedenca tožnik upravičen le do dnevne odškodnine za 30 dni), gre za napačno oceno toženke same, ki gre v njeno breme in na pravilnost odločitve v zvezi s dnevno odškodnino iz prvega škodnega dogodka, ne vpliva.
zapuščinski postopek – načelo inkvizitornosti - prekluzija
Pravočasnost predlaganega dokaza je treba vrednotiti glede na specifično razmerje med obveznostjo sodišča in strank v zapuščinskem postopku. Obveznost dedinje na pribavo ustreznih listin je nastopila šele tedaj, ko je zatajila obveznost sodišča, ki s pomočjo sodnega izvedenca ni pridobilo pravilnih podatkov o stanju zemljišč v času daritve. Oporočna dedinja zato v tem smislu ni prekludirana za predložitev nasprotnega dokaza.
odškodninska odgovornost voznika avtomobila - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - merilo skrajne skrbnosti - otrok ob cesti - voznik v naselju - odškodnina zaradi smrti - soprispevek
Voznik v naselju mora računati z otroki vseh starosti in tudi s tem, da se zadržujejo neposredno ob cesti, ne glede na to, ali je obcestno zemljišče prazno in pregledno ali pa je zaradi ograj, grmovja nepregledno. Tako ni nepričakovano, da se bo otrok, ki še ni sposoben za samostojno udeležbo v prometu, brez nadzora staršev pojavil na cesti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - sprememba sistemizacije
Delovno mesto vodje skladiščnika - voznika B kategorije je bilo dejansko ukinjeno, saj ga po izvršilni reorganizaciji ne zaseda nihče. Delo, ki ga je tožnik opravljal na delovnem mestu vodje skladišča - voznika B kategorije se sicer res še naprej opravlja v okviru na novo sistemiziranega delovnega mesta delavca v polnilnici - skladiščnika, vendar pa se v okviru tega delovnega mesta opravljajo tudi druge naloge. Takšna sprememba organizacije dela, celo če ne bi bila podprta s formalno spremembo sistemizacije, predstavlja organizacijski razlog v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Ta določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov.
Materialnopravno podlago za odločitev o vrnitvi preveč izplačane neto plače in materialnih stroškov predstavlja 190. člen OZ , ki v prvem odstavku določa, da je dolžan prejeto vrniti, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Ker je zaradi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka oziroma zaradi bolniškega staleža v spornem obdobju prišlo do negativnega izračuna, je bila tožena stranka v višini vtoževanega zneska brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke. Zato je nastal pravni položaj, ko je tožeča stranka utemeljeno uveljavljala to preplačilo na podlagi določbe 190. člena OZ.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRIMERJALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – TEORIJA PRAVA
VSL0063812
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 130, 146, 146/1, 147, 153, 153/1, 157, 157/4, 157/4-3, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2, 186. OZ člen 164.
male avtorske pravice – priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo – poslovna dejavnost - uporabniki varovanih del – pravna kršitev – civilni delikt – obveznost poročanja – nesklepčnost – okoliščine uporabe – oblikovanje tarife – odkrivanje kršilcev – stroški poslovanja
Določilo 4. odstavka 159. člena ZASP sodi med tako imenovane zapovedujoče norme: od uporabnikov varovanih del, ki ta dela uporabljajo brez neizključnega prenosa, terja poročanje o uporabi teh del. Ravnanje v nasprotju s tistim, ki ga terja pravna norma, pomeni pravno kršitev. Ta kršitev lahko pomeni kaznivo dejanje ali prekršek, lahko pa hkrati tudi civilni delikt, seveda če izpolnjuje tudi znake civilnega delikta (na primer če s kaznivim dejanjem nastane škoda). Kršitve tistih zapovedi, ki hkrati ne pomenijo tudi civilnih deliktov, sankcionira državni aparat s svojim monopolnim prisiljevanjem. Zato zapovedi iz 4. odstavka 159. člena ZSP ni mogoče iztožiti v civilni pravdi.
V avtorskem pravu je bila napravljena daljnosežna izjema od pravila, da lahko kolektivna organizacija izterjuje le nadomestilo za uporabo varovanih del. Če pride do kršitve varovanih del, sme zahtevati upravičenec tudi plačilo civilne kazni, ki lahko po višini doseže do 200% nadomestila. Civilna kazen je torej izjema od pravila, uzakonjenega v 164. členu OZ.
odgovornost prevoznika v mednarodnem cestnem prevozu - odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje ima prav, ko zaključi, da je tožena stranka dokazala zgolj, da je njen voznik zapeljal v desno izven cestišča na bankino, ki se je pod težo njegovega vozila vdrla, vozilo pa je nato zdrsnilo po brežini in se prevrnilo na bok. Ni dvoma, da bi se voznik tovornega vozila s polpriklopnikom in tovorom moral zavedati, da lahko s tako vožnjo povzroči škodljivo posledico, da se zaradi teže lahko bankina, ki ni namenjena vožnji, udre in se vozilo prevrne ter poškoduje tovor. Da je bil razlog za takšno ravnanje nasproti vozeče neznano vozilo pa tožena stranka res ni dokazala. Ker tožena stranka ni dokazala zatrjevanih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče z gotovostjo zaključiti, da je škoda posledica okoliščin, katerim se tožena stranka ni mogla izogniti, niti preprečiti njihovih posledic, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožena stranka odgovorna za nastalo škodo in pri tem tudi pravilno uporabilo materialno pravo.
Pogodba o pristopu k dolgu je urejena v poglavju OZ, ki ureja spremembo dolžnika, pa vendarle po svoji vsebini in pravnih posledicah ni sprememba dolžnika v obligacijskem smislu, saj gre za utrditev obveznosti. Pravna posledica pristopa k dolgu je namreč kumulativna in po pristopu k dolgu upniku za izpolnitev odgovarjata prvotni dolžnik in pristopnik, zato se ravno iz teh razlogov sploh ne zahteva soglasje prvotnega dolžnika k sklenitvi pogodbe o pristopu k dolgu. Prav zaradi tega, ker ima pristop k dolgu kumulativni učinek, je položaj upnika takšen, kot če bi bila prvotni dolžnik in pristopnik solidarna dolžnika, vendar zakon pristopniku ne daje regresnih upravičenj.
Za pristop k dolgu, ki je dvostranska pogodba, je po mnenju pritožbenega sodišča odločilno, da upnik izkaže neplačano terjatev do prvotnega dolžnika, pri čemer sploh ni pomembno, da je upnik v posel vključen po podizvajalski pogodbi, ki ima svoj dejanski temelj v pogodbi, ki jo je podizvajalčev naročnik sklenil z (glavnim )izvajalcem in torej zadošča že izkaz terjatve upnika do dolžnika in je pristopnik k dolgu zavezan ta dolg plačati.
Pritožba upravičeno opozarja, da vsebina sporazuma vendarle ni zamejena zgolj na razmerje med upnikom - tožečo stranko in toženo stranko, neodvisno od razmerja med toženo stranka kot naročnikom in njenim izvajalcem del po pogodbi z dne 12. 4. 2011 in ko je temu tako, je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje to spregledalo, in se ni ukvarjalo s tripartitnostjo sporazuma in z njegovo vsebino, ki je narekovala tripartitnost sporazuma in ni odgovorilo na trditve tožene stranke, da se je po sporazumu zavezala tožeči stranki plačati le tisto, kar je iz krovnega posla dolgovala P. d. d. in še pod točno določenimi pogoji (tako kot po 631. členu OZ).
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 103, 103/1, 107. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust - prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
omejitev dovoljene izvršbe na nekatera sredstva oziroma predmete
S trditvami o rubežu blaga prvega dolžnika - zalog v znesku 378.098,63 EUR dolžniki niso smiselno predlagali omejitev izvršbe proti pravnim osebam in podjetnikom, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje. Prav imajo v pritožbi, da so (smiselno) predlagali omejitev dovoljene izvršbe, da se opravi samo na nekatera sredstva oziroma predmete, konkretno na zaloge prvega dolžnika.
Tisti, ki nosi dokazno breme, bo uspel, če bo svoje trditve o dejstvih tako argumentiral (dokazal), da bo izključen vsak razumen dvom oziroma da o resničnosti teh trditev ne bi dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek.
ZIZ člen 17, 20a, 58, 58/3. OZ člen 375, 381. ZN člen 68.
notarski zapis kot izvršilni naslov - identifikacija zahtevka - dokazovanje zapadlosti terjatve - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - trditveno in dokazno breme - prepoved obrestnih obresti - procesne obresti - izvršilni stroški
V skladu z določbami ZIZ o dokazovanju zapadlosti in sklenjenega notarskega zapisa za zapadlost upnikove terjatve in s tem za izvršljivost notarskega zapisa kot izvršilnega naslova dodatno obveščanje dolžnice kot zastaviteljice ni potrebno.
Ob predloženi ustrezni specifikaciji je na dolžniku konkretizirano trditveno in dokazno breme, zakaj upnik do zahtevanega zneska ni upravičen.
ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0078808
OZ člen 83.
nejasna določila v posebnih primerih - razlaga splošnih pogojev - zdrs plošče - vlažna plošča - škoda tretjemu
Ker ni jasno, kaj pomeni, da škodo zavarovanec povzroči kot lastnik zavarovanega objekta, je treba takšno določbo splošnih pogojev razlagati v škodo zavarovalnice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Opravljanje privatnih voženj z vozilom, ki ga uporablja delodajalec na podlagi najemne pogodbe, brez vednosti delodajalca in med službenim časom, pomeni kršitev temeljne obveznosti delavca, kakor je opredeljena v 1. odstavku 31. člena ZDR. Ta določa, da mora delavec vestno opravljati delo za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevajoč organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Zato za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zadostuje ugotovitev, da je tožnik obveznost iz pogodbe o zaposlitvi kršil s tem, da si je brez dovoljenja tožene stranke med delovnim časom za privatno vožnjo vzel vozilo, ki ga je tožena stranka uporabljala na podlagi najemne pogodbe.
soprispevek oškodovanca – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti – varnostni pas
Neuporaba varnostnega pasu je vplivala na obseg poškodb, vendar pa je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno, da je premalo zanesljivih podatkov, da bi bilo moč ugotoviti, katera poškodba bi bila manj intenzivna in v kakšnem obsegu oziroma sploh ne bi nastala, če bi bila tožnica pripeta z varnostnim pasom. V takšni situaciji, ko torej ni mogoče točno ugotoviti oziroma razmejiti, kakšne so posledice tožničine opustitve, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je višino tožničinega prispevka ocenilo na podlagi vseh okoliščin primera.
ZDR člen 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 17, 22, 23.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - kolektivna pogodba - obveščanje sindikata - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka ni bila dolžna predhodno o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga obvestiti sindikata, saj je šlo za individualni odpust, prav tako pa tožnik ni bil član sindikata.
O odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca samostojno odloča zakoniti zastopnik delodajalca, torej direktor in le-ta ni vezan na nikakršne sklepe nadzornega sveta, ki v zvezi z odpovedmi pogodb o zaposlitvi po ZDR nima zakonskih pristojnosti. Tako pogoj za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi niso sklepi nadzornega sveta tožene stranke, seveda pa ni nezakonito, če tudi nadzorni svet obravnava problematiko.
Delodajalec ni dolžan takoj odpovedati pogodbe o zaposlitvi v primeru slabega poslovanja in je povsem običajno, da najprej poskuša izboljšati poslovne rezultate z različnimi ukrepi, odpovedi pa delavcem poda, ko več ni mogoče drugače uspešno poslovati.
kršitev pravic osebnosti - pravica do zdravega življenjskega okolja - imisije - hrup - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - škoda, ki presega običajne meje
Predpisane mejne, zagotovo pa kritične, vrednosti hrupa presegajo običajne meje hrupa, ki ga povzroča cestni promet in jih je mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz tretjega odstavka 133. člena OZ.
zavarovalna pogodba - trajanje zavarovanja - sklenitev zavarovalne pogodbe za nedoločen čas - odstop od pogodbe - plačevanje zavarovalne premije
V zavarovalni pogodbi opredeljen čas trajanja zavarovanja z izrazom „permanentno“ pomeni, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas.Po avtomatizmu pogodba preneha z dnem zapadlosti naslednje premije, velja le pogoj, da je nasprotna stranka o odstopu od pogodbe obveščena najmanj tri mesece pred zapadlostjo naslednje premije.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078769
ZPP člen 7, 214, 337, 337/1. ZASP člen 147, 147/1.
trditvena podlaga - plačilo nadomestila - uporabnik avtorskih del - priobčitev javnosti neodrskih glasbenih del - pritožbena novota - kolektivno upravljanje avtorskih pravic
Navajanja, da tožnica konkretnemu avtorju do sedaj ni izplačala ničesar, presegajo (trditvene) okvire te pravde, katere predmet ni presoja razmerij med avtorji in tožečo stranko, ampak med slednjo in (nepooblaščenimi) uporabniki avtorskih del (konkretno tožencem).