menica - bianco menica - menično pooblastilo - temeljno razmerje
V primeru, ko sta upravičenec oziroma remitent in trasant oziroma zavezanec iz menice tudi upnik in dolžnik iz temeljnega posla, ko menica ostane v rokah strank meničnega dogovora, menica ne opravlja klasične funkcije kroženja v pravnem prometu, kot je to značilno za menico, ki jo ureja Zakon o menici (ZM). Menična obveznost zato ne postane abstraktna, temveč ostane kavzalna in vezana na temeljni posel. Iz Zakona o menici izhajajoča načela zaupanja v menično listino, načelo abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage, ki ščitijo kroženje menice ter dobrovernega tretjega, ki se lahko znajde v vlogi imetnika menice, se morajo zato v konkretnem primeru umakniti načelu vestnosti in poštenja. Razmerje med pravdnima strankama, ki sta stranki meničnega dogovora oziroma menične izjave, je zato presojati upoštevaje dogovor pravdnih strank iz menične izjave in upoštevaje ugovore iz temeljnega posla.
vlom v vozilo - odtujitev - solidarna odgovornost za škodo – prikrivanje - posredno odgovorna oseba
Za škodo odgovarja ne samo tisti, ki jo neposredno povzroči, ampak tudi tisti, ki je s povzročiteljem vsebinsko pomembno povezan (torej tudi tisti, ki je napeljeval, pomagal oziroma prikrival).
ZPP člen 181. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZDR člen 126, 126/1.
zavrženje tožbe - pravni interes - stvarna pristojnost - davki - prispevki za socialno varnost - plača - plačilo za delo
Obračun in plačilo prispevkov iz naslova delovnega razmerja je lahko le posledica ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Glede na tožbene navedbe in navedbe v odgovoru na tožbo, ko je bilo sporno delovno razmerje tožeče stranke, niso bili podani pogoji po 181. členu ZPP za zavrženje tožbe v tem delu iz razloga, ker naj tožeča stranka ne bi imela pravne koristi od ugotovitve dejstev. Bistveno je, da je v individualnih delovnih sporih odločitev o (obračunu) in plačilu davkov in prispevkov odvisna od obstoja delovnega razmerja, na podlagi katerega delavec uveljavlja to obveznost delodajalca. Zato je, glede na trditve v odgovoru na tožbo, nepravilno sklepati, da ni podan pravni interes tožeče stranke za ugotovitveni zahtevek (da delovno razmerje pri toženih strankah predstavlja pravno kontinuiteto ter da drugo in tretje tožena stranka odgovarjata za obveznosti družbe), ker naj bi že lahko uveljavljal dajatveni zahtevek. To še posebej velja v obravnavani zadevi iz razloga, ker sodišče prve stopnje sploh še ni izvajalo dokazov, temveč je odločilo o (delnem) zavrženju tožbe pred izvedbo pripravljalnega naroka oziroma naroka za glavno obravnavo. V tej fazi postopka, ko sodišče prve stopnje sploh še ni izvajalo dokazov, pa je takšna odločitev nepravilna. Le v kolikor bi namreč sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva med strankama kot nesporno na glavni obravnavi ugotovilo, da je obstajalo delovno razmerje, kot to uveljavlja tožeča stranka, in da je podana delovnopravna kontinuiteta oziroma obveznost družbenikov za plačilo obveznosti izbrisane družbe, bi lahko sklepalo, da tožeča stranka nima pravnega interesa za takšen tožbeni zahtevek.
Prispevki za socialno varnost predstavljajo del plačila za delo po pogodbi o zaposlitvi (plačilo za opravljeno delo je temeljna pravica delavca), ki pa ga je dolžan obračunati in odvesti delodajalec v imenu in za račun delavca (torej v delavčevo korist) pristojnim organom oziroma institucijam. Delodajalec z opustitvijo svoje obveznosti plačila prispevkov v imenu in za račun delavca neposredno poseže v delavčevo pravico do plačila za opravljeno delo (ki je nedvomno pravica delavca iz delovnega razmerja), kar se posledično odrazi tudi kot poseg v delavčeve pravice iz nekaterih socialnih zavarovanj. Z obveznostjo delodajalca, da v imenu in za račun delavca prispevke, obračunane od delavčeve bruto plače, tudi plača, namreč ne preneha pravica delavca, da zahteva od delodajalca, da te prispevke nakaže pristojnim zavodom. Za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (oziroma njihovimi pravnimi predniki) pa je na podlagi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče v individualnem delovnem sporu, zato je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe oz. stališče, da zaradi možnosti davčne izvršbe delavec svoje pravice ne more uveljavljati v sodnem sporu oziroma, da sploh ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/1, 48, 48/1, 49, 49-2. ZPP člen 249.
nagrada izvedenca - opredelitev v računu - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - zahtevnost izvedenskega mnenja
Izvedenec mora navesti in pojasniti, katero dodatno dokumentacijo, ki ni obsežena v spisu, je zbral in proučil ter zakaj ocenjuje, da je bilo izvedensko delo zelo zahtevno, ob tem, ko iz spisa ne iz same vsebine mnenja tega ni mogoče ugotoviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0079837
ZJC člen 5. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest člen 18.
vzdrževanje ceste – padec kamenja na cesto – opustitev dolžne skrbnosti – preprečljivost škodnega dogodka – varovalni pas
Pri vzdrževalcu cest presoja preprečljivosti škodnega dogodka ni podvržena le merilu potrebne skrbnosti, ampak najstrožjemu merilu – merilu skrajne skrbnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0063041
OZ člen 101, 101/1, 299, 299/1. ZPP člen 488. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119.
zapisnik o končnem obračunu del - gradbene uzance - menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - izvedba glavne obravnave - izvensodna poravnava
Vzajemni obveznosti pravdnih strank, po katerih je bila tožeča stranka dolžna predložiti ustrezno zavarovanje v obliki menice, tožena stranka pa plačati vtoževani znesek, izhajata iz zapisnika o končnem obračunu, ki predstavlja zunajsodno poravnavo med strankama, kar izhaja tudi iz 119. uzance PGU, za uporabo katerih sta se pogodbeni stranki dogovorili že v pogodbi.
kršitev pravic osebnosti - pravica do zdravega življenjskega okolja - imisije - hrup - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - škoda, ki presega običajne meje
Predpisane mejne, zagotovo pa kritične, vrednosti hrupa presegajo običajne meje hrupa, ki ga povzroča cestni promet in jih je mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz tretjega odstavka 133. člena OZ.
Materialnopravno podlago za odločitev o vrnitvi preveč izplačane neto plače in materialnih stroškov predstavlja 190. člen OZ , ki v prvem odstavku določa, da je dolžan prejeto vrniti, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Ker je zaradi izrabe dopusta za nego in varstvo otroka oziroma zaradi bolniškega staleža v spornem obdobju prišlo do negativnega izračuna, je bila tožena stranka v višini vtoževanega zneska brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke. Zato je nastal pravni položaj, ko je tožeča stranka utemeljeno uveljavljala to preplačilo na podlagi določbe 190. člena OZ.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079810
URS člen 26. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov – protipravno ravnanje organa – odločanje davčnega organa – dolgotrajnost postopka - sistemsko pogojeni zaostanki
Za dolgotrajno odločanje davčnega organa v inšpekcijskem postopku tako na prvi kot na drugi stopnji so obstajali objektivni razlogi (sistemsko pogojeni zaostanki), ki so jim preprečevali, da bi o zadevi odločali hitreje. Organoma (oziroma tam zaposlenim osebam) zato ni mogoče očitati, da so delovali protipravno, kar bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost RS po določbi 26. člena URS.
znamka - tridimenzionalna znamka - sposobnost biti znamka - oblika blaga kot znamka - razlikovalni učinek znamke
Kot znamka je lahko zaščitena tudi tridimenzionalna oblika blaga.
Ker celoten videz vsake od znamk ne omogoča zaključka, da je izključena vsaka razumna možnost drugačnega sklepa, kot da razlikovalni učinek ni podan, za zaključek o ničnosti (registrirane) znamke ne zadostuje posplošena ugotovitev, da registrirani tridimenzionalni znak nima nikakršne distinktivnosti, ker gre za običajne kovinske posode (zabojnike) za odpadke, katerih oblika se bistveno ne razlikuje od standarda ali navad v sektorju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0079855
ZPP člen 3, 3/3, 316, 316/2, 318, 318/2. ZTLR člen 20. ZIZ člen 65, 65/4.
nedopustnost izvršbe – nedovoljeno razpolaganje – zamudna sodba – sodba na podlagi pripoznave – pridobitev lastninske pravice
V pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe toženec, ki je sočasno dolžnik v izvršilnem postopku, z ne vložitvijo odgovora na tožbo ne more doseči izdaje zamudne sodbe v korist tožnice niti ne more zahtevka pripoznati in na tak način v korist tožnice doseči izdaje sodbe na podlagi pripoznave. Tako procesno razpolaganje toženca nasprotuje morali in ni dopustno.
Zgolj plačilo kupnine, brez sklenitve zavezovalnega pravnega posla, ob tem da tožnica navideznosti pogodbe ni zatrjevala, za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla, ki ga je sklenil tretji, ne zadošča.
NEPRAVDNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078800
ZNP člen 32, 36. ZIKS člen 145a. ZDen člen 16, 18. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 20, 22.
vrnitev zaplenjenega premoženja - ustavitev postopka - splošne določbe ZNP - uporaba posebnih predpisov - ZIKS- ZDen - vrnitev v naravi - izjema od splošnega načela – izvzetje - dokazno breme - založitev predujma
Osnovni princip je, da se zaplenjeno premoženje vrne v last in posest v naravi, zato je treba odgovoriti na vprašanje, kdo dokazuje, da obstajajo ovire, da zaplenjenega premoženja ni mogoče vrniti v naravi. Ker gre za izjemo od splošnega načela, da se vrača premoženje v naravi, mora zavezanec, ki bi sicer moral premoženje vrniti, to dokazati. To pomeni, da je v tem primeru dokazno breme, da obstajajo ovire iz 19. člena ZDen, na strani nasprotnih udeležencev oz. zavezancev za vrnitev. Zmotno je zato ravnanje sodišča, ko je naložilo plačilo predujma predlagateljici in ker ga ni plačala, štelo, da je predlog umaknila.
Dokaz, ki bi lahko potrdil, da menice ni podpisal toženec, je preiskava podpisa s strani strokovnjaka za forenzično preiskovanje pisav. Dokaz z zaslišanjem toženca ni primeren dokaz za dokazovanje pristnosti podpisa na menici.
Pooblastilo za izpolnitev menice ni nujno pisno. Če je pisno, pa ni nujno, da vsebuje vse modalitete izpolnitve menice.
Tožeči stranki ni uspelo dokazati trditve, da je bil toženec tisti, ki je pri njej naročil popravilo vozila. Okoliščina, da se račun glasi nanj, tega ne potrjuje, saj račun sam po sebi podjemnega razmerja ne vzpostavlja in ga ne dokazuje.
Način plačila kupnine ni bistvena sestavina prodajne pogodbe, zato tožbeni zahtevek ni nepopoln zgolj zaradi tega, ker ne vsebuje določbe o načinu plačila kupnine.
Določba 21. člena ZKZ omogoča razlago, da v primeru, ko je dana ena ponudba več ponudnikov, ki so solastniki ali skupni lastniki prodajanih nepremičnin in ki živijo na istem naslovu, zadošča, da se izjava o sprejemu ponudbe pošilja enkrat priporočeno s povratnico, tako da je pošiljka naslovljena na vse ponudnike, in ni potrebno, da se vroča vsakemu posebej.
Načelo materialno procesnega vodstva velja ne glede na to, ali ima stranka kvalificiranega pooblaščenca ali ne.
Nasprotna udeleženka je bila s tem, ko jo je v postopku zastopal začasni skrbnik, ki je istočasno tudi predlagatelj postopka, nepravilno zastopana, saj skrbnik ne more biti oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca.
Sodišče mora v svoji odločbi okvirno, vendar pa popolnoma jasno, določiti posle oziroma področja, na katerih poslovno omejena oseba ohranja poslovno sposobnost ali pa obratno - posle oziroma področja, na katerih je posamezniku poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati.
zavarovalna pogodba - trajanje zavarovanja - sklenitev zavarovalne pogodbe za nedoločen čas - odstop od pogodbe - plačevanje zavarovalne premije
V zavarovalni pogodbi opredeljen čas trajanja zavarovanja z izrazom „permanentno“ pomeni, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas.Po avtomatizmu pogodba preneha z dnem zapadlosti naslednje premije, velja le pogoj, da je nasprotna stranka o odstopu od pogodbe obveščena najmanj tri mesece pred zapadlostjo naslednje premije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078782
ZPP člen 7, 212, 216.
dogovorjen obseg gradbenih del - cena - dodatna dela - prosti preudarek - odločitev po prostem preudarku - predujem - nezaložitev predujma za izvedenca - dokazno breme - nesorazmerni stroški
Ni nesorazmeren strošek (težava) izvesti dokaza z izvedencem gradbene stroke v pravdi, kjer je sporen obseg gradbenih del in njihova vrednost v iztoževanem znesku 2.888,99 EUR, pri čemer ga je tožnik celo sam predlagal. Odločitev po prostem preudarku (že zato tu) ne pride v poštev.
prijava terjatve – rok za prijavo terjatve – izločitvena pravica - cesija
Upnik je kot del trditvene podlage v prijavi terjatev zatrjeval, da naj bi glavni dolžnik po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, le temu nakazal znesek 40.851,00 EUR v skladu z cesijsko pogodbo. Hkrati je zatrjeval, da je upnik s cesijsko pogodbo z dne 29.3.2011 prevzeto terjatev do C., d. o. o., odstopil v zastavo svojemu zastavnemu upniku R., d. o. o., ki pa v sodnem postopku ni uspel izterjati terjatve zoper glavnega dolžnika. Hkrati je upnik zatrjeval, da je glavni dolžnik izvršil plačilo stečajnemu dolžniku neupravičeno. Na tako podani trditveni podlagi upnik ni uspel utemeljiti, da je po začetku stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom pridobil terjatev do dolžnika v smislu četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP, ki naj bi se plačala iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upniku, v posledici česar bi bilo prijavo terjatve potrebno šteti za pravočasno.
Tisti, ki nosi dokazno breme, bo uspel, če bo svoje trditve o dejstvih tako argumentiral (dokazal), da bo izključen vsak razumen dvom oziroma da o resničnosti teh trditev ne bi dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek.