IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0066139
ZIZ člen 43, 52. ZPP člen 319, 343, 343/3.
umik predloga za izvršbo – ustavitev postopka – nepravilnosti pri opravljanju izvršbe – pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba – stroški ugovora – sklep o dedovanju
Pravni interes pritožnika za pritožbo je predpostavka njene dovoljenosti. Obstajati mora tako ob vložitvi pritožbe kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.
Res je v obrazložitvi sklepa o dedovanju navedeno, da je bila vrednost zapuščine po odbitku pogrebnih stroškov ocenjena kot pasiva, vendar ugotovitev nima učinka pravnomočne sodne odločbe. Odgovornosti za dolg prvotnega dolžnika do upnika bi se lahko prva dolžnica ubranila, če bi v ugovoru uveljavljala pravno pomembna dejstva, da je zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja že poplačala.
Ker pripoznava tožbenega zahtevka ni bila dana na področju proste dispozicije, saj je tožnik zatrjeval promet s kmetijskim zemljiščem, ki je bil urejen s ZKZ, v katerem so določbe, ki so prisilne narave, ne more imeti nikakršnega pravnega učinka.
Ni naloga sodišča, da vedno izvede vse dokazne predloge strank, temveč da izvede tiste dokaze, ki so potrebni, da se sporna dejstva ugotovijo z zadostno stopnjo verjetnosti. Pritožbeno sodišče še dodaja, da zavrnitve dokaznih predlogov na zadnjem naroku toženka ni grajala, zato se na kršitev pravice do izjave v pritožbenem postopku ne more več sklicevati.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 103, 103/1, 107. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust - prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6. ZPP člen 208, 208/1. ZDR člen 182.
aktivni družbenik - izbris družbe iz sodnega registra - prekinitev postopka - odškodninska odgovornost delavca - dokazno breme - pobotni ugovor
Toženi stranki, sta v spor vstopili namesto prvotne tožene stranke (delodajalca tožečih strank), zato sta pobotni ugovor lahko podali le v okviru terjatev, ki jih je imela prvotno tožena stranka, to je delodajalec do svojih delavcev. Po določbi 182. člena ZDR je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu dolžan to povrniti. Torej bi morala tožena stranka na podlagi te zakonske določbe v individualnem delovnem sporu dokazati obstoj odškodninske odgovornosti delavca, torej tožečih strank do tožene stranke.
Pobotni ugovor iz naslova uporabe službenega telefona za zasebne namene, ki sta ga podala toženca, je potrebno zavrniti. Toženca namreč nista dokazala, katere klice sta tožnika opravila v zasebne namene in katere v službene. Zgolj seštevek določenih zneskov brez dokazov, da so bili telefonski pogovori opravljeni v zasebne namene, ne zadostuje.
dodatni sklep o dedovanju – obseg zapuščine – lastnik nepremičnine – stanje zemljiške knjige – predlog za vpis lastninske pravice
Napačna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrnilo z obrazložitvijo, da po podatkih zemljiške knjige zapustnik ni lastnik nepremičnine. Dedič je namreč že pred tem predlagal vpis lastninske pravice na zapustnika. Pri tem ni potrebno, da bi bil vpis že izvršen, saj bo za lastnika veljal tudi tisti, ki je naveden v predlogu, z učinkom od naslednjega dne po vpisu prejema predloga za vpis.
spor med dedičem in tretjo osebo - prekinitev postopka - institut napotitve na pravdo - sestavine sklepa o dedovanju - višina denarnih zneskov
Institut napotitve na pravdo pride v poštev le takrat, kadar gre za spor med strankami zapuščinskega postopka glede dejstev, od katerih je odvisna njihova dedna pravica ali kadar je spor med dediči glede obsega zapuščine. Kadar gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka v zapuščinskem postopku, se institut napotitve ne uporablja.
Med obvezne sestavine sklepa o dedovanju, ki jih ureja določilo drugega odstavka 214. člena ZD, ne sodi določitev višine denarnih zneskov podedovanega premoženja.
Dokaz, ki bi lahko potrdil, da menice ni podpisal toženec, je preiskava podpisa s strani strokovnjaka za forenzično preiskovanje pisav. Dokaz z zaslišanjem toženca ni primeren dokaz za dokazovanje pristnosti podpisa na menici.
Pooblastilo za izpolnitev menice ni nujno pisno. Če je pisno, pa ni nujno, da vsebuje vse modalitete izpolnitve menice.
ZPP člen 154, 156. ZOdvT tarifna številka 3102, 3500.
nagrada za narok - več narokov - dodatna nagrada za narok - preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke - načelo krivde - načelo uspeha
Ne glede na dejstvo, da je sodišče opravilo dva naroka, prvi toženi stranki dvojne nagrade za narok (isto opravilo) ni mogoče dosoditi: enkrat zaradi krivde tožeče stranke in drugič glede na njen uspeh v pravdi.
varstvo lastninske pravice – tožba na izselitev – aktivna legitimacija – dogovor o uporabi nepremičnine – plačilo uporabnine – sodna poravnava
Tožnica in toženec sta sklenila sodno poravnavo, s katero sta uredila uporabo nepremičnine po razvezi zakonske zveze, toda ta nepremičnina ni ne v lasti ne v solasti ali skupni lasti pravdnih strank, zato tožnica z zahtevkom za izselitev toženca iz prostorov, ki naj bi jih po sodni poravnavi zasedala sama, ne more uspeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070486
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7.
regresna tožba – kršitev zavarovalne pogodbe – ekskulpacijski razlog – izguba zavarovalnih pravic - zapustitev kraja nesreče
Toženec je zapustil kraj nesreče, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju in tudi ni dokazal, da za to ni kriv. S tem pa je kršil zavarovalno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0079811
ZLNDL člen 2, 2/1. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 1, 1/2, 9, 9/2, 38, 40. OZ člen 440. ZPP člen 285.
pridobitev lastninske pravice po zlndl - pravica uporabe - izvenknjižni prenos pravice uporabe - obličnost pogodbe - teorija realizacije - ničnost pogodbe - prodaja tuje stvari - lastniška posest - pasivna legitimacija - materialno procesno vodstvo
Pravica uporabe, ki se je na podlagi ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico, se je lahko prenašala tudi izvenknjižno.
Določba 9. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami je za pogodbo o prenosu pravice uporabe sicer zahtevala pisno obliko, a sodna praksa je priznavala pravni učinek tudi tistim pogodbam, ki so bile sklenjene ustno, a so bile v pretežnem delu ali v celoti realizirane (teorija realizacije).
Če na možnost drugačne pravne kvalifikacije in s tem povezano vprašanje pravno odločilnih dejstev nakaže že nasprotna stranka, opozorilo sodišča v okviru materialnega procesnega vodstva na dopolnitev trditvene in dokazne podlage ni potrebno.
pravice industrijske lastnine - blagovna znamka - nacionalna znamka - grafični elementi - dominantni del znamke - fonetična primerjava - pomenska primerjava - vizualna primerjava - distinktivnost - umik izdelkov iz prometa - objava sodbe - sredstvo restitucije – odškodninska odgovornost
Glede na to, da ima tožena stranka blagovno znamko PIPI, zavarovano v različnih oblikah, se je sodišče po nepotrebnem ukvarjalo s fonetično primerjavo, pomensko primerjavo in vizualno primerjavo blagovnih znamk PIPI in POLI. Svoje blagovne znanke PIPI tožena stranka lahko uporablja za označevanje svojih izdelkov, vendar ne tako, da z uporabo barv doseže, da je njen izdelek, ki ga trži pod sicer svojo blagovno znamko PIPI, zamenljivo podoben blagovni znamki tožeče stranke POLI. Pri tem niso pomembni odtenki rumenih oziroma zlatih oziroma rumeno bež barv, pač pa splošen vtis znaka PIPI.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost delodajalca - vzročna zveza - teorija adekvantne vzročnosti - tek
Tožnikov delodajalec ni krivdno odgovoren za škodo, ki jo je utrpel tožnik pri teku, saj hiter, pa če tudi eksploziven tek, po normalnem teku stvari nima za posledico takšne poškodbe, kot jo je utrpel tožnik.
soprispevek oškodovanca – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti – varnostni pas
Neuporaba varnostnega pasu je vplivala na obseg poškodb, vendar pa je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno, da je premalo zanesljivih podatkov, da bi bilo moč ugotoviti, katera poškodba bi bila manj intenzivna in v kakšnem obsegu oziroma sploh ne bi nastala, če bi bila tožnica pripeta z varnostnim pasom. V takšni situaciji, ko torej ni mogoče točno ugotoviti oziroma razmejiti, kakšne so posledice tožničine opustitve, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je višino tožničinega prispevka ocenilo na podlagi vseh okoliščin primera.
odškodninska terjatev – zastaranje – nastanek škode - vedenje oškodovanca o osebi povzročitelja in obstoju škode – začetek teka zastaralnega roka - razlastitev
Trajajoč položaj neuvedbe razlastitvenega postopka proti plačilu odškodnine ne odlaga trenutka začetka teka zastaralnega roka, ki je pri odškodninskih terjatvah po splošnih določbah odškodninskega prava vezan na vedenje oškodovanca o osebi povzročitelja in obstoju škode.
menica - bianco menica - menično pooblastilo - temeljno razmerje
V primeru, ko sta upravičenec oziroma remitent in trasant oziroma zavezanec iz menice tudi upnik in dolžnik iz temeljnega posla, ko menica ostane v rokah strank meničnega dogovora, menica ne opravlja klasične funkcije kroženja v pravnem prometu, kot je to značilno za menico, ki jo ureja Zakon o menici (ZM). Menična obveznost zato ne postane abstraktna, temveč ostane kavzalna in vezana na temeljni posel. Iz Zakona o menici izhajajoča načela zaupanja v menično listino, načelo abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage, ki ščitijo kroženje menice ter dobrovernega tretjega, ki se lahko znajde v vlogi imetnika menice, se morajo zato v konkretnem primeru umakniti načelu vestnosti in poštenja. Razmerje med pravdnima strankama, ki sta stranki meničnega dogovora oziroma menične izjave, je zato presojati upoštevaje dogovor pravdnih strank iz menične izjave in upoštevaje ugovore iz temeljnega posla.
Neposredno zaslišanje prič in strank je namenjeno ravno temu, da si sodišče ustvari osebni vtis, kateri od zaslišanih je nanj naredil prepričljiv vtis, kateri pa ne, kot podlago za odločitev pa nato upošteva tista dejstva, ki jih je ugotovilo s takim prepričanjem.
Upravitelj ni stranka postopka zaradi insolventnosti, pritoži se lahko le zoper sklepe, ki zadevajo njega osebno, torej zoper sklepe o njegovi nagradi in njegovih stroških ter zoper sklepe o njegovi razrešitvi.