Pravno podlago za uporabo stanovanja in plačilo najemnine je, do odpovedi, obravnavane v predmetnem postopku, predstavljala najemna pogodba z dne 2.4. 2002. Tožnica stanovanja ne bi mogla oddajati (drugim) v najem za, kot trdi „primerno tržno najemnino.“
Podrejeno zatrjevani nagib za prispevano kupnino za nakup parcele po pogodbi z dne 17. 6. 2005 (ki bi odpadel s prodajo te parcele z dne 29. 8. 2007 oziroma z boleznijo tožnika leta 2008) na šele 22. 11. 2010 (za povsem drugo nepremičnino) sklenjeno prodajno pogodbo (na katero tožnik opira primarni in podrejeni tožbeni zahtevek) ne more imeti nobenega vpliva.
SPZ člen 12, 73, 76, 76/1, 76/3. ZGO-1 člen 2, 2/1, 153, 153/1. ZPP člen 13, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
sosedsko pravo – vzdrževalna dela – novogradnja – uporaba sosednje nepremičnine – primerno nadomestilo – prepoved zlorabe
Treba je izhajati iz besedila prvega odstavka 76. člena SPZ in ne (le) iz naslova člena in določbo razumeti tako, da mora iti za dela, ki so nujna in ki jih ni mogoče opraviti drugače kot preko sosedovega zemljišča. Besedilo prvega odstavka 76. člena SPZ ne daje opore stališču, da se nanaša le na vzdrževalna dela na že obstoječih objektih, ne pa za novogradnje.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni element izpodbojnosti - objektivni element izpodbojnosti – verižna kompenzacija - nadomestna izpolnitev - pobot - plačilni rok - skrbnost - insolventnost
Obstajajo znaki, ki bi vsakemu skrbnemu gospodarskemu subjektu morali kazati na insolventnost tožeče stranke, tudi če ni posebej strokovno usposobljen za ugotavljanje nastopa insolventnosti.
Da bi bil objektivni element izpodbit, je treba dokazati, da so bile zamude ves čas približno enake, česa takega pa tožena stranka ni dokazala.
Pobot zaradi nadomestne izpolnitve je prav tako izpodbojen – nasprotna terjatev se vzpostavi prav zaradi možnosti izvedbe pobota in zaradi nelikvidnosti dolžnika, ki svoje obveznosti ne more izpolniti.
odškodninska odgovornost bolnice - škoda zaradi operativnega posega - strokovna napaka zdravnika - pojasnilna dolžnost - profesionalna skrbnost - dokaz z izvedencem - zaslišanje izvedenca - ugovor zastaranja - rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo
Vprašanje, ali gre za zaplet ali strokovno napako, je pravno vprašanje, o katerem odloča sodišče. Za razjasnitev tega vprašanja je potrebna postavitev sodnega izvedenca. Naloga izvedenca je, da sodišče seznani s pravili stroke in veljavno medicinsko doktrino.
Rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo začne teči, ko je bilo tožničino stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Materialnopravno pravilno je zato sodišče prve stopnje ugotavljalo, kdaj je oškodovanka izvedela oziroma bi ob primerni skrbnosti lahko izvedela za škodo, kar je praviloma ob zaključku zdravljenja.
O strokovni napaki zdravnika govorimo, če ta ne ravna z večjo skrbnostjo, po pravilih zdravniške znanosti in stroke ter po običajih, in če ne prepreči škode za pacienta oziroma povzroči, da se pacientu zdravje poslabša. Odškodninske odgovornosti ni, če je škoda nastala zaradi zapleta ali komplikacije med posegom, kljub dejstvu, da je zdravnik ravnal v skladu s pravili stroke. Ravnanje je nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja, pri čemer mora upoštevati vsakokratno stanje medicinske znanosti v trenutku posega. V skladu z določbo drugega odstavka 6. člena OZ je zdravnik dolžan ravnati s skrbnostjo strokovnjaka.
SPZ člen 49, 217, 217/2, 219, 219/2, 266, 266/1. ZPP člen 7, 167, 167/2, 212, 214, 286, 286/1, 286/6. ZTLR člen 54, 54/1.
priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - slaba vera lastnika služečega zemljišča - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pomen zaznavnosti izvrševanja služnosti - pravočasnost zatrjevanja slabe vere - raziskovalna dolžnost kupca kot pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini - stroški vzdrževanja poti - stroški ugovora zoper začasno odredbo kot pravdni stroški
V primeru, kadar je izvrševanje služnosti zaznavno navzven, pridobitelj nepremičnine ne more uspešno sklicevati na to, da za obstoj take pravice ni vedel ali mogel vedeti.
Sklicevanje tožencev na načelo zaupanja v zemljiško knjigo (dobo vero) je neutemeljeno, saj sta ob pridobitvi lastninske pravice na predmetnih nepremičninah (v skladu z 49. členom SPZ je bilo to šele ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga za vpis pridobitve lastninske pravice) nedvomno vedela za obstoj sporne služnostne poti.
Zgolj zatrjevanja nekaterih oseb (prejšnjega lastnika in sosedov), da služnostna pravica ne obstaja, ne zadostuje za ohranitev dobrovernosti tožencev, da predmetni nepremičnini nista kakorkoli obremenjeni.
pogodba o poslovnem sodelovanju – mandatna pogodba – odpoved pogodbe – neupravičena obogatitev – pravica zahtevati vračilo plačanega zneska
Tožena stranka ni pojasnila, zakaj je plačala maksimalno nagrado, čeprav naj ne bi vedela, kolikšno površino bo končni kupec od nje odkupil. Vsekakor bi morala računati s tem, da končni kupec ne bo odkupil od nje maksimalne površine, zato bi si morala pridržati pravico, da uveljavlja razliko nazaj, in sicer toliko, kolikor ne bo mogla prodati končnemu kupcu.
Preklic naročila je bil posledica ugotovitve, da do sprejetja OPPN Občine Lukovica ne bo prišlo, na kar pa stranki po naravi stvari ne moreta vplivati.
osebni stečaj – ovire za odpust obveznosti – neplačilo davkov
Upoštevajoč časovne omejitve iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP (zadnja tri leta pred uvedbo postopka osebnega stečaja) in čas uvedbe postopka osebnega stečaja (7. 9. 2012), je potrebno upoštevati, da je predmetna odločba pomembna za predmetni postopek za naknadno odmerjen davek od 1. 9. 2009 naprej, kar skupaj znaša 33.584,00 EUR.
hrvaški ZGD člen 421. ZGD-1 člen 502, 502/5. ZN člen 42.
izplačilo vrednosti poslovnega deleža - pasivna legitimacija
Za izplačilo vrednosti poslovnega deleža (oziroma iz njega izhajajočih pravic - dobiček, obresti) je torej že po zakonu zavezana družba kot taka, zato lahko toženkina osebna zaveza za plačilo spornih obveznosti, predstavlja le njen pristop k dolgu družbe.
stranska intervencija - pravni interes - ekonomski interes
Padec življenjske ravni intervenientke, do katerega naj bi prišlo zaradi plačevanja preživninske obveznosti, ne vpliva na njen pravni interes, temveč le na ekonomski interes, kar pa ni dovolj za njeno intervencijo v navedeni pravdi.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063822
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
zavarovanje denarne terjatve - predlog za zavarovanje s predhodno odredbo - samostojen postopek - odločba domačega sodišča - nevarnost - sklep o izvršbi - verodostojna listina - ugovor - zanikanje obligacijskega razmerja - verjetnost terjatve - solidarno poroštvo
Za izdajo predhodne odredbe, s katero se zavaruje denarna terjatev iz odločbe domačega sodišča, ki še ni izvršljiva, vprašanje verjetnosti terjatve ne more biti predmet presoje v postopku zavarovanja. Pogoj za predhodno odredbo je po prvem odstavku 257. člena ZIZ izpolnjen že s samim obstojem takšne odločbe.
Postopek s predhodno odredbo je samostojen postopek in ni vezan na tek drugega postopka.
spor majhne vrednosti - plačilni rok - stroški izterjave - stroški izvršilnega postopka - protispisnost
Po izrecni določbi 4. odstavka 11. člena ZPreZP se stroški izterjave iz 1. odstavka istega člena ne štejejo med izvršilne stroške, kot jih določa zakon, ki ureja postopek izvršbe.
delitev solastnega premoženja - fizična in civilna delitev
V postopku delitve kljub navedeni določbi iz ekonomskih razlogov ni za izključiti, da se v primeru neznatnega solastninskega dela opravi civilna delitev na podlagi plačila po določbi petega odstavka 70. člena SPZ.
Odgovornost za stvarne napake je posebna oblika poslovne odškodninske odgovornosti, na podlagi katere naročnik pridobi jamčevalne zahtevke in pravico zahtevati povrnitev škode, ki mu je zaradi napake nastala. Tožena stranka bi se odgovornosti razbremenila, če bi dokazala, da je vzrok za škodo izven njene sfere. Krivda namreč, za razliko od neposlovne odškodninske odgovornosti, ni predpostavka odškodninske odgovornosti.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni element izpodbojnosti – običajen način izpolnitve – blokada računa – verižna kompenzacija
Dejanja, storjena po uvedbi stečajnega postopka, vendar pred njegovim začetkom, ne spadajo v domnevo iz 2. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP. Ta zamejuje rok le v tem smislu, da ta domneva velja za vsa dejanja, ki so bila storjena v roku treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka pa vse do njegovega začetka. Predvideva se namreč, da naj bi bilo že v obdobju treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka stanje tako slabo, da bi moralo biti upnikom jasno, da je dolžnik insolventen.
ZFPPIPP člen 104. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6.
odmera in plačilo nagrade upravitelja - nadomestilo za preizkus terjatev - stečajni postopek
Odločanje o nadomestilu za preizkus terjatev je vezano izključno na dejstvo preizkusa terjatev, ne pa tudi na morebitno kasnejšo možnost poplačila le-tega.Izplačila upravitelja iz naslova nadomestil in stroškov postopka (razen že navedenih) pred vrnitvijo vsote zneskov iz 7. odstavka 233. člena ZFPPIPP v dobro proračuna niso upravičena.
denacionalizacija - ničnost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera - priposestvovanje
Po določbi 88. člena ZDen z dnem uveljavitve zakona (ZDen je stopil v veljavo 7. 12. 1991) ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah zakona obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju z navedenim pravilom, so nični.
Neposredno zaslišanje prič in strank je namenjeno ravno temu, da si sodišče ustvari osebni vtis, kateri od zaslišanih je nanj naredil prepričljiv vtis, kateri pa ne, kot podlago za odločitev pa nato upošteva tista dejstva, ki jih je ugotovilo s takim prepričanjem.