delitev solastnega premoženja - fizična in civilna delitev
V postopku delitve kljub navedeni določbi iz ekonomskih razlogov ni za izključiti, da se v primeru neznatnega solastninskega dela opravi civilna delitev na podlagi plačila po določbi petega odstavka 70. člena SPZ.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni element izpodbojnosti – običajen način izpolnitve – blokada računa – verižna kompenzacija
Dejanja, storjena po uvedbi stečajnega postopka, vendar pred njegovim začetkom, ne spadajo v domnevo iz 2. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP. Ta zamejuje rok le v tem smislu, da ta domneva velja za vsa dejanja, ki so bila storjena v roku treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka pa vse do njegovega začetka. Predvideva se namreč, da naj bi bilo že v obdobju treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka stanje tako slabo, da bi moralo biti upnikom jasno, da je dolžnik insolventen.
odškodninska odgovornost bolnice - škoda zaradi operativnega posega - strokovna napaka zdravnika - pojasnilna dolžnost - profesionalna skrbnost - dokaz z izvedencem - zaslišanje izvedenca - ugovor zastaranja - rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo
Vprašanje, ali gre za zaplet ali strokovno napako, je pravno vprašanje, o katerem odloča sodišče. Za razjasnitev tega vprašanja je potrebna postavitev sodnega izvedenca. Naloga izvedenca je, da sodišče seznani s pravili stroke in veljavno medicinsko doktrino.
Rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo začne teči, ko je bilo tožničino stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Materialnopravno pravilno je zato sodišče prve stopnje ugotavljalo, kdaj je oškodovanka izvedela oziroma bi ob primerni skrbnosti lahko izvedela za škodo, kar je praviloma ob zaključku zdravljenja.
O strokovni napaki zdravnika govorimo, če ta ne ravna z večjo skrbnostjo, po pravilih zdravniške znanosti in stroke ter po običajih, in če ne prepreči škode za pacienta oziroma povzroči, da se pacientu zdravje poslabša. Odškodninske odgovornosti ni, če je škoda nastala zaradi zapleta ali komplikacije med posegom, kljub dejstvu, da je zdravnik ravnal v skladu s pravili stroke. Ravnanje je nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja, pri čemer mora upoštevati vsakokratno stanje medicinske znanosti v trenutku posega. V skladu z določbo drugega odstavka 6. člena OZ je zdravnik dolžan ravnati s skrbnostjo strokovnjaka.
Upravitelj ni stranka postopka zaradi insolventnosti, pritoži se lahko le zoper sklepe, ki zadevajo njega osebno, torej zoper sklepe o njegovi nagradi in njegovih stroških ter zoper sklepe o njegovi razrešitvi.
osebni stečaj – ovire za odpust obveznosti – neplačilo davkov
Upoštevajoč časovne omejitve iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP (zadnja tri leta pred uvedbo postopka osebnega stečaja) in čas uvedbe postopka osebnega stečaja (7. 9. 2012), je potrebno upoštevati, da je predmetna odločba pomembna za predmetni postopek za naknadno odmerjen davek od 1. 9. 2009 naprej, kar skupaj znaša 33.584,00 EUR.
hrvaški ZGD člen 421. ZGD-1 člen 502, 502/5. ZN člen 42.
izplačilo vrednosti poslovnega deleža - pasivna legitimacija
Za izplačilo vrednosti poslovnega deleža (oziroma iz njega izhajajočih pravic - dobiček, obresti) je torej že po zakonu zavezana družba kot taka, zato lahko toženkina osebna zaveza za plačilo spornih obveznosti, predstavlja le njen pristop k dolgu družbe.
Soglasje in mnenje se po učinkih razlikujeta. Kadar zakon predvideva, da mora imeti sodišče za odločitev soglasje koga drugega, odločitve ni mogoče sprejeti brez soglasja, saj soglasje pomeni, da imata stranka, ki mora dati soglasje, in sodišče enako mnenje o tem, da se lahko nepremičnina proda po ceni, ki je nižja od polovice likvidacijske vrednosti. Za razliko od soglasja mnenje izraža le pozitiven ali negativen odnos (do prodaje) in za sodišče ni zavezujoče - pomeni le obliko izjave volje. Prav zato mora biti mnenje (zlasti negativno) obrazloženo.
Odgovornost za stvarne napake je posebna oblika poslovne odškodninske odgovornosti, na podlagi katere naročnik pridobi jamčevalne zahtevke in pravico zahtevati povrnitev škode, ki mu je zaradi napake nastala. Tožena stranka bi se odgovornosti razbremenila, če bi dokazala, da je vzrok za škodo izven njene sfere. Krivda namreč, za razliko od neposlovne odškodninske odgovornosti, ni predpostavka odškodninske odgovornosti.
ZFPPIPP člen 104. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6.
odmera in plačilo nagrade upravitelja - nadomestilo za preizkus terjatev - stečajni postopek
Odločanje o nadomestilu za preizkus terjatev je vezano izključno na dejstvo preizkusa terjatev, ne pa tudi na morebitno kasnejšo možnost poplačila le-tega.Izplačila upravitelja iz naslova nadomestil in stroškov postopka (razen že navedenih) pred vrnitvijo vsote zneskov iz 7. odstavka 233. člena ZFPPIPP v dobro proračuna niso upravičena.
zastaranje premoženjske škode – pretekla in bodoča premoženjska škoda – izguba na zaslužku – sukcesivno nastajajoča škoda – pretrganje zastaranja – akontacija odškodnine – stroški zdravljenja
Zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo začne teči, ko stranka zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja, saj je pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod, ker pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve pretrga zastaranje in začne po koncu pravdnega postopka teči znova zastaralni rok za naslednje istovrstne bodoče terjatve.
Ker je ob vložitvi tožbe 14. 2. 2011 glede na začetek teka zastaralnih rokov tožbeni zahtevek za prvo odškodninsko terjatev zastaral, ni prišlo do pretrganja zastaranja, temveč je, ko je zastarala prva terjatev, prenehala pravica zahtevati izpolnitev nadaljnjih sukcesivno nastajajočih enakovrstnih terjatev.
denacionalizacija - ničnost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera - priposestvovanje
Po določbi 88. člena ZDen z dnem uveljavitve zakona (ZDen je stopil v veljavo 7. 12. 1991) ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah zakona obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju z navedenim pravilom, so nični.
spor majhne vrednosti - plačilni rok - stroški izterjave - stroški izvršilnega postopka - protispisnost
Po izrecni določbi 4. odstavka 11. člena ZPreZP se stroški izterjave iz 1. odstavka istega člena ne štejejo med izvršilne stroške, kot jih določa zakon, ki ureja postopek izvršbe.
Dejstva, da za postavitev poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni sodne pristojnosti, ne morejo spremeniti nobene okoliščine konkretnega primera. Kaj takega bi namreč povzročilo arbitrarnost, ko bi se sodišče samo odločalo, kdaj okoliščine primera upravičujejo sodno pristojnost, kdaj pa ne.
pogodba o poslovnem sodelovanju – mandatna pogodba – odpoved pogodbe – neupravičena obogatitev – pravica zahtevati vračilo plačanega zneska
Tožena stranka ni pojasnila, zakaj je plačala maksimalno nagrado, čeprav naj ne bi vedela, kolikšno površino bo končni kupec od nje odkupil. Vsekakor bi morala računati s tem, da končni kupec ne bo odkupil od nje maksimalne površine, zato bi si morala pridržati pravico, da uveljavlja razliko nazaj, in sicer toliko, kolikor ne bo mogla prodati končnemu kupcu.
Preklic naročila je bil posledica ugotovitve, da do sprejetja OPPN Občine Lukovica ne bo prišlo, na kar pa stranki po naravi stvari ne moreta vplivati.
SPZ člen 49, 217, 217/2, 219, 219/2, 266, 266/1. ZPP člen 7, 167, 167/2, 212, 214, 286, 286/1, 286/6. ZTLR člen 54, 54/1.
priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - slaba vera lastnika služečega zemljišča - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pomen zaznavnosti izvrševanja služnosti - pravočasnost zatrjevanja slabe vere - raziskovalna dolžnost kupca kot pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini - stroški vzdrževanja poti - stroški ugovora zoper začasno odredbo kot pravdni stroški
V primeru, kadar je izvrševanje služnosti zaznavno navzven, pridobitelj nepremičnine ne more uspešno sklicevati na to, da za obstoj take pravice ni vedel ali mogel vedeti.
Sklicevanje tožencev na načelo zaupanja v zemljiško knjigo (dobo vero) je neutemeljeno, saj sta ob pridobitvi lastninske pravice na predmetnih nepremičninah (v skladu z 49. členom SPZ je bilo to šele ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga za vpis pridobitve lastninske pravice) nedvomno vedela za obstoj sporne služnostne poti.
Zgolj zatrjevanja nekaterih oseb (prejšnjega lastnika in sosedov), da služnostna pravica ne obstaja, ne zadostuje za ohranitev dobrovernosti tožencev, da predmetni nepremičnini nista kakorkoli obremenjeni.
Podrejeno zatrjevani nagib za prispevano kupnino za nakup parcele po pogodbi z dne 17. 6. 2005 (ki bi odpadel s prodajo te parcele z dne 29. 8. 2007 oziroma z boleznijo tožnika leta 2008) na šele 22. 11. 2010 (za povsem drugo nepremičnino) sklenjeno prodajno pogodbo (na katero tožnik opira primarni in podrejeni tožbeni zahtevek) ne more imeti nobenega vpliva.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni element izpodbojnosti - objektivni element izpodbojnosti – verižna kompenzacija - nadomestna izpolnitev - pobot - plačilni rok - skrbnost - insolventnost
Obstajajo znaki, ki bi vsakemu skrbnemu gospodarskemu subjektu morali kazati na insolventnost tožeče stranke, tudi če ni posebej strokovno usposobljen za ugotavljanje nastopa insolventnosti.
Da bi bil objektivni element izpodbit, je treba dokazati, da so bile zamude ves čas približno enake, česa takega pa tožena stranka ni dokazala.
Pobot zaradi nadomestne izpolnitve je prav tako izpodbojen – nasprotna terjatev se vzpostavi prav zaradi možnosti izvedbe pobota in zaradi nelikvidnosti dolžnika, ki svoje obveznosti ne more izpolniti.