DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079801
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja – nadomestilo koristi – najemnina – status naravne znamenitosti – informativni dokaz – nesklepčna tožba – zakonske zamudne obresti – nečista denarna terjatev
Za uspešnost zahtevka po drugem odstavku 72. člena ZDen mora tožnik izkazati premoženjsko korist, ki bi jo lahko dosegel, če bi podržavljeno premoženje pridobil v upravljanje in uporabo pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji.
Glede na ugovor toženke, da nepremičnin ni mogoče ekonomsko izkoriščati, saj se nahajajo na območju krajinskega parka, ki ima status naravne znamenitosti, za katerega velja poseben varstveni režim, bi moral tožnik konkretno opredeliti način rabe nepremičnin, ki bi zagotavljal donos in splošna trditev, da je korist enaka najemnini, ne zadošča. Ker torej ustreznih trditev v tej smeri ni bilo, je tožba nesklepčna in bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti.
Dejstva, da za postavitev poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni sodne pristojnosti, ne morejo spremeniti nobene okoliščine konkretnega primera. Kaj takega bi namreč povzročilo arbitrarnost, ko bi se sodišče samo odločalo, kdaj okoliščine primera upravičujejo sodno pristojnost, kdaj pa ne.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063822
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
zavarovanje denarne terjatve - predlog za zavarovanje s predhodno odredbo - samostojen postopek - odločba domačega sodišča - nevarnost - sklep o izvršbi - verodostojna listina - ugovor - zanikanje obligacijskega razmerja - verjetnost terjatve - solidarno poroštvo
Za izdajo predhodne odredbe, s katero se zavaruje denarna terjatev iz odločbe domačega sodišča, ki še ni izvršljiva, vprašanje verjetnosti terjatve ne more biti predmet presoje v postopku zavarovanja. Pogoj za predhodno odredbo je po prvem odstavku 257. člena ZIZ izpolnjen že s samim obstojem takšne odločbe.
Postopek s predhodno odredbo je samostojen postopek in ni vezan na tek drugega postopka.
odškodninska odgovornost bolnice - škoda zaradi operativnega posega - strokovna napaka zdravnika - pojasnilna dolžnost - profesionalna skrbnost - dokaz z izvedencem - zaslišanje izvedenca - ugovor zastaranja - rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo
Vprašanje, ali gre za zaplet ali strokovno napako, je pravno vprašanje, o katerem odloča sodišče. Za razjasnitev tega vprašanja je potrebna postavitev sodnega izvedenca. Naloga izvedenca je, da sodišče seznani s pravili stroke in veljavno medicinsko doktrino.
Rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo začne teči, ko je bilo tožničino stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Materialnopravno pravilno je zato sodišče prve stopnje ugotavljalo, kdaj je oškodovanka izvedela oziroma bi ob primerni skrbnosti lahko izvedela za škodo, kar je praviloma ob zaključku zdravljenja.
O strokovni napaki zdravnika govorimo, če ta ne ravna z večjo skrbnostjo, po pravilih zdravniške znanosti in stroke ter po običajih, in če ne prepreči škode za pacienta oziroma povzroči, da se pacientu zdravje poslabša. Odškodninske odgovornosti ni, če je škoda nastala zaradi zapleta ali komplikacije med posegom, kljub dejstvu, da je zdravnik ravnal v skladu s pravili stroke. Ravnanje je nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja, pri čemer mora upoštevati vsakokratno stanje medicinske znanosti v trenutku posega. V skladu z določbo drugega odstavka 6. člena OZ je zdravnik dolžan ravnati s skrbnostjo strokovnjaka.
Pravno podlago za uporabo stanovanja in plačilo najemnine je, do odpovedi, obravnavane v predmetnem postopku, predstavljala najemna pogodba z dne 2.4. 2002. Tožnica stanovanja ne bi mogla oddajati (drugim) v najem za, kot trdi „primerno tržno najemnino.“
pogodba o trgovskem zastopanju – pravica do provizije – razlaga pogodb - inventurni manjko - kršitev pogodbe
V Pogodbi ni nič določeno glede pravice zastopnika do provizije za primer inventurnega manjka. Ta ugotovitev pa po razlagi, na katero napotuje prvi odstavek 82. člena OZ, pomeni le, da provizija zastopniku za primer ugotovljenega inventurnega manjka ni bila določena.
Če je tožena stranka blago, ki je predmet inventurnega manjka, prodala (ob neizpodbijanih ugotovitvah sodišča, da tožeče stranke o pogodbah ni obveščala, da prodanega blaga ni odjavila in da ni prenesla na tožečo stranko niti kupnin niti terjatev do kupcev), je to storila le v svojem lastnem imenu in za lasten račun.
zastaranje premoženjske škode – pretekla in bodoča premoženjska škoda – izguba na zaslužku – sukcesivno nastajajoča škoda – pretrganje zastaranja – akontacija odškodnine – stroški zdravljenja
Zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo začne teči, ko stranka zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja, saj je pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod, ker pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve pretrga zastaranje in začne po koncu pravdnega postopka teči znova zastaralni rok za naslednje istovrstne bodoče terjatve.
Ker je ob vložitvi tožbe 14. 2. 2011 glede na začetek teka zastaralnih rokov tožbeni zahtevek za prvo odškodninsko terjatev zastaral, ni prišlo do pretrganja zastaranja, temveč je, ko je zastarala prva terjatev, prenehala pravica zahtevati izpolnitev nadaljnjih sukcesivno nastajajočih enakovrstnih terjatev.
Podrejeno zatrjevani nagib za prispevano kupnino za nakup parcele po pogodbi z dne 17. 6. 2005 (ki bi odpadel s prodajo te parcele z dne 29. 8. 2007 oziroma z boleznijo tožnika leta 2008) na šele 22. 11. 2010 (za povsem drugo nepremičnino) sklenjeno prodajno pogodbo (na katero tožnik opira primarni in podrejeni tožbeni zahtevek) ne more imeti nobenega vpliva.
Ustavno skladna razlaga prvega odstavka 11. člena ZST-1 terja, da je treba oprostiti plačila sodnih taks vsako stranko, ki na pravno enakovreden način, kot je ta, ki je jezikovno izrecno predpisan v prvem odstavku 11. člena ZST-1, dokaže svoj dejanski položaj, ki ustreza pojmu revščine.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061074
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/3, 131/3-2, 300. ZPP člen 156, 156/1.
stroški postopka - postopek ugotovitve obstoja prednostne terjatve - dovoljenost izvršbe - po naključju povzročeni stroški
Pravdne stroški, ki so nastali v postopku ugotovitve obstoja prednostne terjatve upnice skladno z oddelkom 5.6. ZFPPIPP, štejejo za strošek postopka, in je zato izvršba zoper dolžnika dovoljena.
Za naključje, ki se primeri stranki, je treba šteti tudi zmotno ravnanje sodišča, ki je pogojevalo procesno dejanje in stroške stranke
spor majhne vrednosti – prekluzija – pravočasno navajanje trditev – trditveno in dokazno breme - obrazložitev vtoževane terjatve - terjatev upravnika za povračilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja
Naloga sodišča ni, da pregleduje predložene listine in samo ugotavlja, kaj in koliko vtožuje tožeča stranka, temveč je dolžnost tožeče stranke, glede na trditveno in dokazno breme, da dokaže in obrazloži vtoževano terjatev.