OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0065098
ZPP člen 76, 80, 318. ZGD-1 člen 679.
podružnica – sposobnost biti pravdna stranka – zamudna sodba
Tožena stranka je v tožbi označena z nazivom matične družbe in nazivom podružnice, kar je pravilno. V skladu s 1. odstavkom 679. člena ZGD-1 namreč podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo.
ZPP člen 131, 182. ZST-1 tarifna številka 1121, 30010.
ugovor zoper plačilni nalog - posebne takse - odmera takse - sklep o ustavitvi postopka
Sklep o ustavitvi postopka, ki je izdan na podlagi domnevnega umika tožbe, predstavlja procesni in ne meritorni sklep. Zato je napačno nadaljnje razlogovanje, da takšen sklep predstavlja odločbo o glavni stvari. Odločanje o glavni stvari pomeni odločitev o zahtevku, v obravnavani zadevi pa prvostopenjsko sodišče ni odločalo o zahtevku, marveč je na podlagi zakonskih določb sankcioniralo procesno ravnanje pravdnih strank.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 67, 97. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 5, 5/3, 22.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - invalid III. kategorije - mednarodni sporazum - sporazum s Hrvaško
Pri tožniku ni prišlo do izgube delazmožnosti, temveč do zmanjšanja delovne zmožnosti za njegov poklic za manj kot 50 %. Pri tožniku so podane zdravstvene težave, ki pa niso izražene v taki meri, da bi ga popolnoma onesposobile za delo. Kljub temu, da je bil tožnik na Hrvaškem razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, to ne pomeni, da je I. kategorija invalidnosti podana tudi upoštevaje ZPIZ-1, po katerem se ugotavlja invalidnost v primeru, če je zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine, vložena pri slovenskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri tožniku ni podana niti I. niti II. kategorija invalidnosti, zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. oz. II. kategorijo invalidnosti ter posledično priznanje invalidske pokojnine ni utemeljen.
Po 67. členu ZPIZ-1 pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženske). Pri tožniku pogoji za pridobitev invalidske pokojnine (oz. njenega sorazmernega dela), kot izhajajo iz 67. čl. ZPIZ-1, niso podani. Tožnik, ki je uvrščen v III. kategorijo invalidnosti, pravice do invalidske pokojnine ne more pridobiti, saj v času nastanka invalidnosti še ni dopolnil 63 let starosti.
Tožnik, ki je uveljavljal pravico do invalidske pokojnine (oziroma njenega sorazmernega dela) na podlagi sporazuma, lahko pridobi zgolj pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine, pod pogoji, določenimi v 67. členu ZPIZ-1, ne more pa ob ugotovljeni III. kategoriji invalidnosti na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pridobiti drugih (kratkoročnih) pravic iz invalidskega zavarovanja (npr. pravico do delne invalidske pokojnine).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0006691
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/5, 76. ZGD-1 člen 676, 676/1, 679, 679/1, 683. ZPP člen 76, 81, 81/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. ZPol člen 51. Pravilnik o policijskih pooblastilih.
povrnitev nepremoženjske škode - nedopustno ravnanje policistov - prekoračitev pooblastil - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti pravdna stranka - podružnica tuje pravne osebe - odpravljiva napaka - spor z mednarodnim elementom
Ob nastali poškodbi pri tem, ko policist uporabi prisilno sredstvo, je pravno odločilno dejstvo, ali je bila uporabljena sila sorazmerna upiranju. Te okoliščine je treba konkretizirati.
pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev dokaza - materialno procesno vodstvo
Iz obrazložitve sodbe prvostopenjskega sodišča smiselno izhaja, da je zavrnilo izvedbo dokazov z zaslišanjem predlaganih prič iz razloga, ker tožena stranka ni podala pravno relevantnih trditev, ki naj bi jih zaslišane priče potrdile. Zato očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo „prvostopenjsko sodišče storilo, ko naj bi opustilo obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga“, ni podana.
začasna odredba – dodelitev v varstvo in vzgojo – stiki – stiki pod nadzorom - višina preživnine
Ob upoštevanju strokovnega mnenja CSD Š., iz katerega izhaja čustvena povezanost med otrokom in tožencem, ugotovitev, da toženec uspe slediti potrebam otroka, da je odprt za sinove potrebe in sledi predlogom strokovne službe, glede na toženčevo ustrezno komuniciranje z otrokom na stiku, ki se je vršil pod nadzorom CSD, okoliščino, da se je otrok očeta razveselil in potrebo po ohranitvi otrokovega stika z okoljem, v katerem je živel tudi s svojimi starimi starši v skupni hiši, ni nikakršnega razloga za določitev nadzorovanega stika toženca z otrokom, na katerem vztraja tožnica.
Sodišče prekorači tožbeni zahtevek če odloči, da so toženci solidarno zavezani za plačilo odškodnine, četudi tožnik ne terja solidarne izpolnitve odškodninske obveznosti.
Po 165. členu OZ odškodninska obveznost res zapade v trenutku njenega nastanka, kar pa ne pomeni, da je odgovorna oseba s tem dnem že v zamudi. Oškodovanec tedaj sicer pridobi pravico škodo terjati, vendar jo mora (šele) ugotoviti, odgovorno osebo pa pozvati k plačilu.
ekonomska skupnost – skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju - zastaranje denarnega zahtevka iz skupnega premoženja - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek
V primeru enostranske odsvojitve predmeta skupnega premoženja začne zastaranje denarnega zahtevka drugega zakonca teči, ko zaradi pravnomočne sodne odločbe ali sporazuma razvezanih zakoncev, ni več spora o deležu na tem premoženju.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – domneva dobre vere – dobra vera – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Dobra vera je [res] subjektivno, intimno (moralno vrednostno) prepričanje posameznika, a kot táko spoznavno ni dostopno zunanjemu svetu. Zato je treba ugotoviti okoliščine, ki ga dokazujejo, in jih presoditi upoštevajoč običajno ravnanje povprečnega človeka v podobnih okoliščinah.
Ker je s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave prenehal razlog za prekinitev postopka, mora sodišče na podlagi 216. člena ZFPPIPP postopek izvršbe nadaljevati.
ZIZ ne predvideva zadržanja izvršilnega postopka, kot zastoj postopka na dolžnikov predlog omogoča le odlog izvršbe, če so podani pogoji iz 71. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079292
ZPotK člen 13. OZ člen 344, 347, 347/2, 375. ZPP člen 214, 214/2.
kreditna pogodba – odstop od pogodbe – dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti – obvestilo kreditojemalcu – prejem obvestila – zastaranje – anuitete – triletni zastaralni rok – prepoved obrestnih obresti – neprerekana dejstva
Obvestilo, s katerim banka daje kreditojemalcu dodaten rok za plačilo zapadlih obveznosti, ima naravo pravnoposlovne izjave volje in učinkuje s trenutkom, ko jo naslovnik prejme. Namen dodatnega roka je namreč kreditojemalcu ponuditi zadnjo možnost za izpolnitev pred prenehanjem pogodbe, zato obvestilo mora prejeti.
ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dokazni standard – postopek izdaje začasne odredbe – izkazanost – dokazanost – izvedba naroka -verjetnost obstoja terjatve
Dokazni standardi v postopku izdaje začasne odredbe so drugačni od standardov v glavnem postopku. Vendar je ta razlika kvalitativna in ne kvantitativna. Izražata jo že različna pojma: izkazanost in dokazanost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - POPRAVA KRIVIC - MEDVOJNI PROCESI
VSM0022768
Ustava RS člen 28, 28/2. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije člen 4. KZ člen 3. KZ-1 člen 380. KZ SFRJ člen 142, 142/1, 142/2. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-3, 370, 370/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 373.
kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo kaznivo dejanje zoper človečnost in mednarodno pravo - človekove pravice - kršitve mednarodnega vojskovanja - mednarodno vojno pravo - mednarodno humanitarno pravo - domneva nedolžnosti - oprostilna sodba - dokazna ocena - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe - sojenje v nenavzočnosti obdolženega - kršitev kazenskega zakona - dejanje, za katerega se obdolženec preganja, ni kaznivo dejanje - nezastarljivost kaznivega dejanja vojnega hudodelstva - načelo zakonitosti - neobstoj materialne podlage za obsodbo - oborožen spopad - Ženevske konvencije - pravo oboroženih spopadov - dopolnitev dokaznega postopka
Kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po prvem in drugem odstavku 142. člena KZ SFRJ v zvezi s četrtim odstavkom Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
vojska - dodatek na stalnost - plačilo za dejansko opravljeno delo - stroški predsodnega postopka
ZObr v 98.f členu določa, da pripada pripadnikom stalne sestave vojske za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad pet let, dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače. Zakon torej določa dva pogoja: oseba mora biti pripadnik stalne sestave vojske in mora opravljati dela na vojaški dolžnosti. Tožnik je stalni pripadnik Slovenske vojske, saj ima sklenjeno delovno razmerje, ne izpolnjuje pa drugega zahtevanega pogoja, ker ne opravlja dela na vojaški dolžnosti, ampak opravlja delo civilne dolžnosti. Zato tožniku dodatek na stalnost ne pripada.
Tožnik v tem sporu uveljavlja denarne terjatve iz delovnega razmerja. Glede na četrti odstavek 204. člena ZDR predhodni postopek pri delodajalcu ni procesna predpostavka za uveljavljanje sodnega varstva za plačilo denarnih terjatev. Zato tožniku ne pripadajo stroški predsodnega postopka.
Tožnik je dokazal, da je opravljal vsa dela zahtevnejšega delovnega mesta, zato je upravičen do plačila za dejansko opravljeno delo.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – zakonita licenca – kliping – novinarski prispevek – avtorsko delo – aktivna legitimacija – trditveno in dokazno breme
Kliping ni nova oblika uporabe avtorskih del, ki pred letom 2006 ne bi bila (po)znana. To, da do novele ZASP-E kliping ni bil zakonsko urejen, še ne pomeni, da ni bil znan in materialne avtorske pravice ni bilo mogoče prenesti.
Od uveljavitve ZASP-E, ki je zaradi svoje kogentne narave posegla tudi v predhodna pogodbena razmerja, je izvajalec klipinga ne glede na morebitno pogodbeno razmerje z imetnikom materialnih avtorskih pravic (delodajalcem avtorja), avtorju še zmeraj odgovoren za plačilo nadomestila iz 2. točke prvega odstavka 47. člena ZASP.
Ni vse, kar napiše novinar, avtorsko delo (npr. kratke dnevne novice in vesti z dejansko vsebino sploh niso avtorsko pravno varovane), poleg tega pa je uporaba nekaterih novinarskih avtorskih del prosta (npr. dnevne novice in vesti, ki imajo naravo tiskovnega sporočila in določeno stopnjo individualnosti).
ZDavP-2 člen 96, 96/1. ZDPN-2 člen 14, 14/3. ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-2, 208, 208/2.
sklep o poplačilu - prednostna terjatev - prednost pri poplačilu - zakonske zamudne obresti - zadnje zapadle davščine - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davek na premoženje - davek na promet nepremičnin
Zakonske zamudne obresti od davščin, ki za zadnje leto obremenjujejo prodano nepremičnino, se ne poplačajo kot prednostna terjatev.
odškodninska odgovornost banke – odgovornost ponudnika plačilnih storitev za neodobreno plačilno transakcijo – uporaba storitve spletnega bančništva – lažna spletne stran banke – požarni zid – huda malomarnost
Golega dejstva, da je tožnik vpisoval podatke na lažno spletno stran banke, ni moč šteti za hudo malomarnost. Za hudo malomarnost bi lahko kvečjemu šlo, če bi bila lažna spletna stran opazno drugačna od prave spletne strani tožene stranke, pa bi tožnik kljub temu pošiljal podatke na takšno lažno stran.
Ker je tožena stranka šele po škodnem dogodku dala navodilo za uporabo požarne pregrade, pred tem pa so veljali le Splošni pogoji poslovanja, ki konkretnih pravil o vrsti zaščite niso vsebovali, tožniku v konkretnem primeru ni mogoče očitati, da je ravnal s hudo malomarnostjo s tem, ko ni uporabljal požarnega zidu.
predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine
Stranka, ki predlaga ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, mora izkazovati obstoj določenih okoliščin, ki so vplivale na spremembo vrednosti nepremičnine, v ta namen pa mora spremenjene okoliščine izkazovati s predložitvijo mnenja sodnega cenilca, s katero se lahko opravi primerjava s prejšnjo cenitvijo sodnega cenilca, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Predložena cenitev oziroma informativni izračun Ministrstva za okolje, katerega je dolžnik priložil k predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, ne zadostuje, saj iz omenjenega izračuna ni mogoče opraviti primerjave vrednosti nepremičnine s cenilnim mnenjem, katerega je v konkretnem postopku izdelal cenilec že v letu 2009.
sposobnost za razsojanje – poslovna sposobnost – ničnost - izpodbojnost
Sposobnost za razsojanje je izhodišče (podstat) poslovne sposobnosti in je enako kot poslovna sposobnost predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe. Pogodba, ki jo je sklenila oseba brez dejanske sposobnosti razsojanja pa je nična (ali celo neobstoječa) in ne izpodbojna.