CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0065116
ZLNDL člen 2. ZTLR člen 12. SZ člen 9. ZVEtL člen 7. ZPP člen 13, 41, 44, 196, 285.
pravica uporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - lastninska pravica - lastninjenje - koncept družbene lastnine - načelo prirejenosti postopkov - ničnost denacionalizacijske odločbe - enotno in nujno sosporništvo - materialno procesno vodstvo - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - odvetniška tarifa
Pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču se je morala zaradi svoje narave nujno konstituirati iz dejanskosti (izvenknjižno).
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje ex-lege pridobljene lastninske pravice (na podlagi ZLNDL).
Toženci, ki so zemljiškoknjižni solastniki nepremičnine, za katero se trdi, da predstavlja splošni skupni del večstanovanjske stavbe, so nujni in enotni sosporniki.
Ko imamo opravka tako z objektivno kot s subjektivno kumulacijo ter so (vsaj nekatere) stranke zgolj navadni sosporniki, tedaj nediferencirana vrednost spornega predmeta več ne ustreza realni vrednosti iz 4. člena Odvetniške tarife in tudi stroškov ni mogoče obračunavati od skupaj navedene vrednosti spornega predmeta. Očitno namreč je, da ta pokriva več samostojnih razmerij med različnimi osebami.
skupno premoženje - domneva o enakih deležih zakoncev – uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju - pravica do delitve skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - prispevek zakonca
Skupno premoženje predstavlja tisto povečanje vrednosti nepremičnine, ki je nastalo z vlaganji v času trajanja zakonske zveze.
Delitev skupnega premoženja v pravdi je dopustna, če za to obstajajo posebne okoliščine (npr. soglasje nasprotne stranke; če so stvari po namenu ali naravi namenjene le enemu zakoncu; otežen postopek za ugotavljanje deleža zakonca na nepremičnini; nedovoljeno razpolaganje enega zakonca s skupnim premoženjem). Zgolj toženčevo nestrinjanje v obravnavanem primeru ne preprečuje delitve skupnega premoženja v pravdi. Predmet skupnega premoženja so le vlaganja v nepremičnino v lasti toženca, ki jo že dlje časa edini uporablja, tožnica pa tam ne želi več živeti. Poleg tega je vrednost skupnih vlaganj sorazmerno majhna v primerjavi z vrednostjo nepremičnine, ob upoštevanju stališča sodne prakse pa v takem primeru tožnica niti nima stvarnopravnega zahtevka za razdružitev skupnega premoženja, ampak zgolj obligacijski zahtevek za povrnitev vlaganj.
Ne glede na to, ali stranka nastopa na aktivni ali na pasivni strani, je treba višji delež od polovice uveljavljati z zahtevkom.
Za ugotovitev vrednosti nepremičnine je odločilen čas razpada skupnosti in kasnejše spremembe ne morejo vplivati na izid zadeve.
Solidarna odgovornost delodajalca prenosnika za terjatve delavca do delodajalca prevzemnika je določena v četrtem odstavku 73. člena ZDR. Delodajalec prenosnik je skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, ter za terjatve, nastale zaradi odpovedi delavca, če so se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe. Ker tožeča stranka ni bila tista, ki je zaradi poslabšanja pogojev odpovedala pogodbo o zaposlitvi, niso podani pogoji iz navedene določbe za solidarno odgovornost tožene stranke.
Med toženo stranko (delodajalcem prenosnikom) in drugo družbo (delodajalcem prevzemnikom) ni bil sklenjen sporazum, na katerem bi temeljila solidarna odgovornost tožene stranke za terjatve, nastale po datumu prenosa, niti kaj takega ne izhaja iz sporazuma o prenehanju delovnega razmerja med pravdnima strankama.
Slovenska ureditev solidarne odgovornosti delodajalca prenosnika v delu, kjer se ta nanaša na terjatve delavca, nastale zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslabšanja delovnih pogojev, presega možnosti, ki jih ponuja Direktiva 2001/23/ES. V obravnavani zadevi pa ne gre za primer, ki ga ureja tretji odstavek 73. člen ZDR, saj je tožeči stranki delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečajnega postopka.
Odgovornost tožene stranke za vtoževano terjatev tudi ni podana na podlagi 8. člena ZGD-1 (ki ureja spregled pravne osebnosti). Temeljna predpostavka za to vrsto odgovornosti je zloraba pravne osebe, ki pa ni podana, saj ni dokazano, da bi tožena stranka s premoženjem druge družbe ravnala kot s svojim lastnim premoženjem v nasprotju z zakonom. Prav tako ni šlo za špekulativno ravnanje – zmanjševanje premoženja družbe zaradi koristi tožene stranke.
Glede na stališča, zavzeta v pravnomočno končanih vzorčnih postopkih, ki jih mora sodišče upoštevati tudi v tej zadevi, so neutemeljene pritožbene navedbe o tem, da je tožena stranka (solidarno) odgovorna za terjatve tožečih strank iz delovnega razmerja pri družbah, pri katerih jim je prenehalo delovno razmerje.
odškodninska odgovornost banke – odgovornost ponudnika plačilnih storitev za neodobreno plačilno transakcijo – uporaba storitve spletnega bančništva – lažna spletne stran banke – požarni zid – huda malomarnost
Golega dejstva, da je tožnik vpisoval podatke na lažno spletno stran banke, ni moč šteti za hudo malomarnost. Za hudo malomarnost bi lahko kvečjemu šlo, če bi bila lažna spletna stran opazno drugačna od prave spletne strani tožene stranke, pa bi tožnik kljub temu pošiljal podatke na takšno lažno stran.
Ker je tožena stranka šele po škodnem dogodku dala navodilo za uporabo požarne pregrade, pred tem pa so veljali le Splošni pogoji poslovanja, ki konkretnih pravil o vrsti zaščite niso vsebovali, tožniku v konkretnem primeru ni mogoče očitati, da je ravnal s hudo malomarnostjo s tem, ko ni uporabljal požarnega zidu.
ČLOVEKOVE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075783
ESČP člen 10. URS člen 35, 39. ZIZ člen 53, 239, 272, 273, 273/1, 273/1-3.
zavarovanje – začasna odredba – prepovedni zahtevek – konkretiziran predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved objavljanja podatkov o upniku – družinsko in intimno življenje – status javne osebe – upravičen interes javnosti – pravica do zasebnosti – pravica do svobode izražanja – poseg v ustavne pravice
Za dopustnost prepovednega zahtevka v začasni odredbi je ključno, da naslovnik (dolžnik) ve, kaj konkretno je tisto, kar mu je prepovedano v prihodnje, zato mora upnik prepovedni zahtevek v predlogu za izdajo začasne odredbe ustrezno konkretizirati. Če iz prepovednega zahtevka ni mogoče ugotoviti, kakšna vsebina ravnanja je v bodoče prepovedana dolžniku, je onemogočen preizkus njegove utemeljenosti.
Pri prepovednih zahtevkih, ki se nanašajo na praviloma daljše časovno obdobje, in ob tem, da se lahko v bistvenem spremenijo okoliščine v zvezi z upnikom in njegovim statusom javne osebe, je očitno prekomeren poseg v pravico dolžnika do izražanja in komplementarno pravico javnosti do obveščenosti prepovedati dolžniku vsakršno razkrivanje podatkov o upnikovem družinskem in intimnem življenju javnosti. S tem bi bilo v času trajanja začasne odredbe dolžniku onemogočeno vsako pisanje o tem delu upnikovega življenja, ne glede na to, za kakšne dogodke bi šlo (tudi za takšne, za seznanitev s katerimi obstaja upravičen interes javnosti), z izjemo izrazito naklonjenega in pozitivnega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – PREBIVALIŠČE
VSL0065113
URS člen 22. ZPP člen 116. ZPPreb člen 13, 13/1.
vrnitev v prejšnje stanje – daljše potovanje – dolžnost prijave začasnega odhoda z območja Republike Slovenije – pravica do enakega varstva pravic
Kršitev upravnopravne dolžnosti prijave odsotnosti pristojnemu organu v konkretnem primeru ne more imeti za posledico posega v ustavno pravico do enakega varstva pravic.
ZDR člen 6.a. ZDR člen 165, 165/1, 165/3, 165/4, 184. OZ člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - žalitev - letni dopust
Nadrejena je tožniku z močnejšim glasom očitala nestrokovnost in način dela, ki ga je izbral. Opisano dejanje ne ustreza zakonski definiciji mobbinga, saj gre pri mobbingu ali trpinčenju za ravnanja, ki so ponavljajoča ali sistematična, torej ravnanja, ki se izvršujejo dlje časa. Ob enkratnem dogodku pa je tožbeni zahtevek neutemeljen. Enkraten dogodek ali dva takšna dogodka namreč ne moreta predstavljati trpinčenja na delovnem mestu. Prav tako morebitno opozarjanje tožnika na napake, storjene pri delu, ni mobbing.
Dejstvo da tožnik ni mogel koristiti rednega letnega dopusta v času, ko je on to želel, ni v nasprotju z določili 165. člena ZDR, ki določa, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti (1. odstavek 165. člena). Tretji odstavek istega člena pa določa, da ima delavec pravico izrabiti en dan dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najmanj tri dni pred izrabo. Delodajalec tudi lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta po 2. in 3. odstavku, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces (4. odstavek 165. člena).
določitev preživnine - osebni stečaj - prijava terjatve – izvršilni naslov – prejemnik denarne socialne pomoči – omejitev poslovne sposobnosti
Preživninska terjatev mld. otroka zoper toženca je bila prijavljena v osebnem stečaju, vendar jo je stečajni upravitelj prerekal, prav iz razloga, ker se je vodil postopek za določitev preživnine, o katerem je odločalo prvo sodišče z izpodbijano sodbo. Iz navedenega razloga prijava terjatve mld. otroka, iz naslova plačila preživnine v postopku osebnega stečaja toženca, nima pravnih učinkov v tem pravdnem postopku, v katerem je prvo sodišče določilo preživninsko obveznost toženca do uvedbe postopka osebnega stečaja, kakor tudi njegovo preživninsko obveznost za čas po uvedbi postopka osebnega stečaja.
ZPP člen 188, 188/2, 214, 214/1, 214/2, 287, 339, 339/2, 339/2-8, 441. ZOdvT člen 21, tarifna številka 6002. ZST-1 člen 32, tarifna številka 1112.
spor majhne vrednosti – zavrnitev dokaznega predloga – načelo kontradiktornosti – trenutek začetka pravdnega postopka kot nadaljevanje izvršilnega postopka – delni umik tožbe – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – odmera stroškov – odvetniška tarifa – sodna taksa - vrednost spornega predmeta
Ob uporabi 21. člena ZOdvT v zvezi z 32. členom ZST-1 ostane podlaga za odmero odvetniških storitev prvotna vrednost spornega predmeta, ne glede na to ali se ta vrednost med postopkom spremeni, oziroma se odvetniške storitve odmerijo po novi vrednosti le v primerih, če jo ugotovi sodišče po 31. členu ZST-1 ali zaradi razširitve tožbenega zahtevka.
ZPP člen 270, 270/3, 306, 306/1, 306/1-1, 339, 339/2, 339/2-14. ZMZPP člen 99, 99/2.
postopek priznanja tuje sodne odločbe – prej začeta pravda v isti zadevi in med istima strankama – sklep o prekinitvi postopka – dovoljenost pritožbe – sklep procesnega vodstva
ZMZPP v drugem odstavku 99. člena uporabi besedo „počaka“, vendar to dejansko pomeni, da je sodišče postopek priznanja tuje sodne odločbe prekinilo. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.
odškodnina – neupravičena pridobitev – prenehanje obveznosti – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – objektivni rok
Tožniki so imeli pravico terjati izpolnitev obveznosti naslednji dan po tem, ko je toženka dvignila denar iz pokojnikovega računa. Takrat jim je nastala škoda oziroma takrat je prišlo do neupravičenega premika denarja tožnikov v toženkino premoženjsko sfero.
ekonomska skupnost – skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju - zastaranje denarnega zahtevka iz skupnega premoženja - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek
V primeru enostranske odsvojitve predmeta skupnega premoženja začne zastaranje denarnega zahtevka drugega zakonca teči, ko zaradi pravnomočne sodne odločbe ali sporazuma razvezanih zakoncev, ni več spora o deležu na tem premoženju.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije v prvem odstavku 62. člena določa, da delavcu pripada pogodbena kazen, kadar je s pravnomočno odločbo sodišča ugotovljeno, da je bil delavec nezakonito uvrščen med presežke ali da so bile pri določanju presežnih delavcev storjene bistvene kršitve določb postopka in bistveno kršene pravice delavca, ali če je delavcu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način. Po drugem odstavku 62. člena PKP znaša pogodbena kazen 5 povprečnih mesečnih neto plač v zavodu za zadnje tri mesece pred pravnomočnostjo sodbe. S sodbo je bilo v delovnem sporu pravnomočno razsojeno, da je tožeči stranki nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Ta ugotovitev zadošča za priznanje vtoževane odškodnine po 62. členu navedene kolektivne pogodbe.
Tožnica zahteva povrnitev stroškov predsodnega postopka (za sestavo dopisa s katerim je poizkušala pred sodnim postopkom doseči plačilo zneska oziroma pridobiti podatke o višini plač). Po določbi prvega odstavka 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Tožeča stranka bi lahko terjatev iz naslova odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja neposredno uveljavljala s tožbo pred sodiščem. Ker stroški predsodnega postopka niso bili potrebni za pravdo, do teh stroškov tožnica ni upravičena.
Taksna obveznost za redni postopek je nastala takrat, ko je spis prispel k pristojnemu sodišču, kar je bilo še pred vložitvijo predloga za delni umik tožbe.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost za uveljavitev terjatve – nova dejstva in dokazi v pritožbi
V primeru nevarnosti poznejše uveljavitve nedenarne terjatve (iz 2. odstavka 272. člena ZIZ) gre za objektivno nevarnost. Ta nevarnost je v konkretnem primeru podana, izkazuje jo (med drugim) prav okoliščina povezanosti obeh družb (tudi preko oseb, pooblaščenih za zastopanje). Oporekanje temu zaključku z zatrjevanjem, češ da v času sporne prodaje te povezanosti ni bilo, je ne samo novo in že zato neupoštevno, ampak tudi sicer neprepričljivo. Z vidika obstoja nevarnosti je namreč relevantna prav okoliščina njune aktualne povezanosti.
V pritožbenem postopku je moč upoštevati le tista dejstva, ki so obstajala v času odločanja sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe.
fikcija vročitve – dejansko bivališče - dokazno breme
Stranka, ki želi naknadno dokazovati, da na naslovu, na katerem ji je bila opravljena nadomestna ali fiktivna vročitev, dejansko ni stanovala, mora podati dokaze, kje konkretno je v tistem času stanovala.
agrarna skupnost – dedovanje deleža v agrarni skupnosti – določitev dediča – nujni dedič – nujni delež – napotitev na pravdo
Predmet zapuščine je (bilo) premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti po njegovi smrti in po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, po določbah ZPVAS. Dedovanje je zato treba izpeljati po določbah tega zakona. Ker je bil zapustnik v času uveljavitve ZPVAS že mrtev, se to premoženje v skladu drugim odstavkom 8. člena ZPVAS šteje za pozneje najdeno premoženje in se zanje izvede dedovanje po zakonu o dedovanju. Pri tem pa lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini.
predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine
Stranka, ki predlaga ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, mora izkazovati obstoj določenih okoliščin, ki so vplivale na spremembo vrednosti nepremičnine, v ta namen pa mora spremenjene okoliščine izkazovati s predložitvijo mnenja sodnega cenilca, s katero se lahko opravi primerjava s prejšnjo cenitvijo sodnega cenilca, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Predložena cenitev oziroma informativni izračun Ministrstva za okolje, katerega je dolžnik priložil k predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, ne zadostuje, saj iz omenjenega izračuna ni mogoče opraviti primerjave vrednosti nepremičnine s cenilnim mnenjem, katerega je v konkretnem postopku izdelal cenilec že v letu 2009.