OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0065098
ZPP člen 76, 80, 318. ZGD-1 člen 679.
podružnica – sposobnost biti pravdna stranka – zamudna sodba
Tožena stranka je v tožbi označena z nazivom matične družbe in nazivom podružnice, kar je pravilno. V skladu s 1. odstavkom 679. člena ZGD-1 namreč podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo.
začasna odredba – dodelitev v varstvo in vzgojo – stiki – stiki pod nadzorom - višina preživnine
Ob upoštevanju strokovnega mnenja CSD Š., iz katerega izhaja čustvena povezanost med otrokom in tožencem, ugotovitev, da toženec uspe slediti potrebam otroka, da je odprt za sinove potrebe in sledi predlogom strokovne službe, glede na toženčevo ustrezno komuniciranje z otrokom na stiku, ki se je vršil pod nadzorom CSD, okoliščino, da se je otrok očeta razveselil in potrebo po ohranitvi otrokovega stika z okoljem, v katerem je živel tudi s svojimi starimi starši v skupni hiši, ni nikakršnega razloga za določitev nadzorovanega stika toženca z otrokom, na katerem vztraja tožnica.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0006689
Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rimska konvencija) člen 5, 5/2, 5/3, 17.
pogodba o najemu s poznejšim odkupom – finančni leasing – prodaja na obroke s pridržkom lastninske pravice – inominatni kontrakt – mešani pogodbeni statut – razdrtje pogodbe – škoda – pozitivni pogodbeni interes – razmerje z mednarodnim elementom – pravo, ki ga je treba uporabiti – navezne okoliščine – pogodbeno razmerje – uporaba tujega prava – avstrijsko pravo – pogodba o leasingu – r imska konvencija – potrošniške pogodbe
Pogodba o leasingu v avstrijskem pravnem redu ni zakonsko urejena, njena posamezna določila pa se (enako kot za kupoprodajno pogodbo s pridržkom lastninske pravice) presojajo po Občem državljanskem zakoniku (v nadaljevanju ABGB) in Zakonu o zaščiti potrošnikov (KONSUMENTEN SCHUTZGESETZ) – KschG), če gre za spor med potrošnikom in podjetjem, kar velja tudi v obravnavanem primeru. Vendar ima tudi Rimska konvencija posebne določbe glede uporabe prava za potrošniške spore. Tako v drugem v zvezi s tretjim odstavkom 5. člena določa, da ni mogoče izključiti prisilnih določb o varstvu potrošnikov po pravu države, v kateri ima ta običajno prebivališče, v primerih, 1) če sklenitev pogodbe izhaja iz posebne ponudbe za potrošnika ali reklame v tej državi in je potrošnik v tej državi opravil vsa pravna dejanja za sklenitev pogodbe, 2) če je druga pogodbena stranka ali njen zastopnik prevzel potrošnikovo naročilo v tej državi, 3) če gre za pogodbo o prodaji stvari in je potrošnik potoval iz te države v drugo državo, kjer je oddal svojo naročilo, pod pogojem, da je potrošnikovo potovanje organiziral prodajalec, da bi ga spodbudil k nakupu.
Taksna obveznost za redni postopek je nastala takrat, ko je spis prispel k pristojnemu sodišču, kar je bilo še pred vložitvijo predloga za delni umik tožbe.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost za uveljavitev terjatve – nova dejstva in dokazi v pritožbi
V primeru nevarnosti poznejše uveljavitve nedenarne terjatve (iz 2. odstavka 272. člena ZIZ) gre za objektivno nevarnost. Ta nevarnost je v konkretnem primeru podana, izkazuje jo (med drugim) prav okoliščina povezanosti obeh družb (tudi preko oseb, pooblaščenih za zastopanje). Oporekanje temu zaključku z zatrjevanjem, češ da v času sporne prodaje te povezanosti ni bilo, je ne samo novo in že zato neupoštevno, ampak tudi sicer neprepričljivo. Z vidika obstoja nevarnosti je namreč relevantna prav okoliščina njune aktualne povezanosti.
V pritožbenem postopku je moč upoštevati le tista dejstva, ki so obstajala v času odločanja sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe.
ekonomska skupnost – skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju - zastaranje denarnega zahtevka iz skupnega premoženja - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek
V primeru enostranske odsvojitve predmeta skupnega premoženja začne zastaranje denarnega zahtevka drugega zakonca teči, ko zaradi pravnomočne sodne odločbe ali sporazuma razvezanih zakoncev, ni več spora o deležu na tem premoženju.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije v prvem odstavku 62. člena določa, da delavcu pripada pogodbena kazen, kadar je s pravnomočno odločbo sodišča ugotovljeno, da je bil delavec nezakonito uvrščen med presežke ali da so bile pri določanju presežnih delavcev storjene bistvene kršitve določb postopka in bistveno kršene pravice delavca, ali če je delavcu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način. Po drugem odstavku 62. člena PKP znaša pogodbena kazen 5 povprečnih mesečnih neto plač v zavodu za zadnje tri mesece pred pravnomočnostjo sodbe. S sodbo je bilo v delovnem sporu pravnomočno razsojeno, da je tožeči stranki nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Ta ugotovitev zadošča za priznanje vtoževane odškodnine po 62. členu navedene kolektivne pogodbe.
Tožnica zahteva povrnitev stroškov predsodnega postopka (za sestavo dopisa s katerim je poizkušala pred sodnim postopkom doseči plačilo zneska oziroma pridobiti podatke o višini plač). Po določbi prvega odstavka 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Tožeča stranka bi lahko terjatev iz naslova odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja neposredno uveljavljala s tožbo pred sodiščem. Ker stroški predsodnega postopka niso bili potrebni za pravdo, do teh stroškov tožnica ni upravičena.
ZObr člen 92, 92/1. ZDR člen 6. URS člen 49. ZDR-1 člen 54, 55, 56.
javni uslužbenci - vojska - pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Prvi odstavek 92. člena ZObr določa, da lahko tisti, ki izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe, z ministrstvom sklene pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se zagotavlja enake možnosti za moške in ženske, kot kandidat za podčastnika in častnika oziroma vojaškega uslužbenca za nedoločen čas ali določen čas do deset let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje oz. kot vojak za določen čas do deset let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dalj kot do 45. leta starosti. Iz citirane zakonske dikcije izhaja, da se pogodba "lahko podaljšuje". Predvidena je torej možnost in ne obveznost podaljšanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi velja enaka časovna omejitev kot za njeno sklepanje – podaljšati jo je mogoče le za določen čas do deset let. Sklepanje pogodb s tožnico (vojakinjo) in sicer treh zaporednih pogodb za določen čas za isto delo, zato nima za posledico, da bi se štelo, da je bilo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas v smislu določb 54., 55. in 56. člena ZDR-1.
Sodišče prekorači tožbeni zahtevek če odloči, da so toženci solidarno zavezani za plačilo odškodnine, četudi tožnik ne terja solidarne izpolnitve odškodninske obveznosti.
Po 165. členu OZ odškodninska obveznost res zapade v trenutku njenega nastanka, kar pa ne pomeni, da je odgovorna oseba s tem dnem že v zamudi. Oškodovanec tedaj sicer pridobi pravico škodo terjati, vendar jo mora (šele) ugotoviti, odgovorno osebo pa pozvati k plačilu.
skupno premoženje - domneva o enakih deležih zakoncev – uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju - pravica do delitve skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - prispevek zakonca
Skupno premoženje predstavlja tisto povečanje vrednosti nepremičnine, ki je nastalo z vlaganji v času trajanja zakonske zveze.
Delitev skupnega premoženja v pravdi je dopustna, če za to obstajajo posebne okoliščine (npr. soglasje nasprotne stranke; če so stvari po namenu ali naravi namenjene le enemu zakoncu; otežen postopek za ugotavljanje deleža zakonca na nepremičnini; nedovoljeno razpolaganje enega zakonca s skupnim premoženjem). Zgolj toženčevo nestrinjanje v obravnavanem primeru ne preprečuje delitve skupnega premoženja v pravdi. Predmet skupnega premoženja so le vlaganja v nepremičnino v lasti toženca, ki jo že dlje časa edini uporablja, tožnica pa tam ne želi več živeti. Poleg tega je vrednost skupnih vlaganj sorazmerno majhna v primerjavi z vrednostjo nepremičnine, ob upoštevanju stališča sodne prakse pa v takem primeru tožnica niti nima stvarnopravnega zahtevka za razdružitev skupnega premoženja, ampak zgolj obligacijski zahtevek za povrnitev vlaganj.
Ne glede na to, ali stranka nastopa na aktivni ali na pasivni strani, je treba višji delež od polovice uveljavljati z zahtevkom.
Za ugotovitev vrednosti nepremičnine je odločilen čas razpada skupnosti in kasnejše spremembe ne morejo vplivati na izid zadeve.
ZDR člen 6.a. ZDR člen 165, 165/1, 165/3, 165/4, 184. OZ člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - žalitev - letni dopust
Nadrejena je tožniku z močnejšim glasom očitala nestrokovnost in način dela, ki ga je izbral. Opisano dejanje ne ustreza zakonski definiciji mobbinga, saj gre pri mobbingu ali trpinčenju za ravnanja, ki so ponavljajoča ali sistematična, torej ravnanja, ki se izvršujejo dlje časa. Ob enkratnem dogodku pa je tožbeni zahtevek neutemeljen. Enkraten dogodek ali dva takšna dogodka namreč ne moreta predstavljati trpinčenja na delovnem mestu. Prav tako morebitno opozarjanje tožnika na napake, storjene pri delu, ni mobbing.
Dejstvo da tožnik ni mogel koristiti rednega letnega dopusta v času, ko je on to želel, ni v nasprotju z določili 165. člena ZDR, ki določa, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti (1. odstavek 165. člena). Tretji odstavek istega člena pa določa, da ima delavec pravico izrabiti en dan dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najmanj tri dni pred izrabo. Delodajalec tudi lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta po 2. in 3. odstavku, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces (4. odstavek 165. člena).
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnica je delala pri svojem delu številne napake. Opozarjanje tožnice na napake, storjene pri delu, ni mobing. Opozarjanja na napake in na nepravilen odnos do dela, tudi če je to opravljeno z nekoliko povišanim glasom nadrejenega, še ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, če ne gre za ponavljajoče, sistematično, graje vredno oziroma očitno žaljivo ravnanje in vedenje, usmerjeno proti delavcu. Dokazni postopek tudi ni potrdil, da je nadrejena na tožnico vpila, jo zmerjala ali poniževala. Zato tožničin zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0065116
ZLNDL člen 2. ZTLR člen 12. SZ člen 9. ZVEtL člen 7. ZPP člen 13, 41, 44, 196, 285.
pravica uporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - lastninska pravica - lastninjenje - koncept družbene lastnine - načelo prirejenosti postopkov - ničnost denacionalizacijske odločbe - enotno in nujno sosporništvo - materialno procesno vodstvo - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - odvetniška tarifa
Pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču se je morala zaradi svoje narave nujno konstituirati iz dejanskosti (izvenknjižno).
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje ex-lege pridobljene lastninske pravice (na podlagi ZLNDL).
Toženci, ki so zemljiškoknjižni solastniki nepremičnine, za katero se trdi, da predstavlja splošni skupni del večstanovanjske stavbe, so nujni in enotni sosporniki.
Ko imamo opravka tako z objektivno kot s subjektivno kumulacijo ter so (vsaj nekatere) stranke zgolj navadni sosporniki, tedaj nediferencirana vrednost spornega predmeta več ne ustreza realni vrednosti iz 4. člena Odvetniške tarife in tudi stroškov ni mogoče obračunavati od skupaj navedene vrednosti spornega predmeta. Očitno namreč je, da ta pokriva več samostojnih razmerij med različnimi osebami.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – vzrok za odvzem poslovne sposobnosti – dokazovanje z izvedencem
Pravilna je pritožbena ugotovitev, da vprašanje, ali je oseba sposobna ustrezno poskrbeti za svoje pravice in koristi, še zdaleč ni le »dejanske« narave in da se zato sodišče pri iskanju odgovora nanj ne more »enostavno« nasloniti zgolj na mnenje izvedencev psihiatrične (psihološke) stroke. Ugotovitve z njihovega področja so mu seveda v veliko pomoč, vendar pa gre nazadnje predvsem za pravno presojo (povezano z razlago pravnega pojma »ustrezne skrbi za pravice in korist«), kar pa je (prvenstveno) nedvomno naloga sodišča.
Dejstvo, da je dolžnik sodno takso nakazal na napačen prehodni podračun pristojnega sodišča, ni pravno pomembno, saj gre za očitno pomoto, ki jo je mogoče enostavno odpraviti.
odškodninska odgovornost upravljavca pohodne površine na letališču – vzdrževanje dostopa do letališke stavbe – objektivna predvidljivost škodne posledice – protipravnost
V danih okoliščinah – zožen prehod za pešce na hodniku pred vhodom v letališko zgradbo, kjer se nahajajo številni potniki s prtljago – je toženkin zavarovanec opustil dolžnost odstranitve ali opozorila na vsaj 2 cm visoko in kratko grbino enake barve kot tla v pohodni asfaltirani površini, ki bi jo razumno skrben človek lahko opazil le, če bi svojo pozornost usmeril izključno v tla.
ZPP člen 188, 188/2, 214, 214/1, 214/2, 287, 339, 339/2, 339/2-8, 441. ZOdvT člen 21, tarifna številka 6002. ZST-1 člen 32, tarifna številka 1112.
spor majhne vrednosti – zavrnitev dokaznega predloga – načelo kontradiktornosti – trenutek začetka pravdnega postopka kot nadaljevanje izvršilnega postopka – delni umik tožbe – stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – odmera stroškov – odvetniška tarifa – sodna taksa - vrednost spornega predmeta
Ob uporabi 21. člena ZOdvT v zvezi z 32. členom ZST-1 ostane podlaga za odmero odvetniških storitev prvotna vrednost spornega predmeta, ne glede na to ali se ta vrednost med postopkom spremeni, oziroma se odvetniške storitve odmerijo po novi vrednosti le v primerih, če jo ugotovi sodišče po 31. členu ZST-1 ali zaradi razširitve tožbenega zahtevka.
agrarna skupnost – dedovanje deleža v agrarni skupnosti – določitev dediča – nujni dedič – nujni delež – napotitev na pravdo
Predmet zapuščine je (bilo) premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti po njegovi smrti in po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, po določbah ZPVAS. Dedovanje je zato treba izpeljati po določbah tega zakona. Ker je bil zapustnik v času uveljavitve ZPVAS že mrtev, se to premoženje v skladu drugim odstavkom 8. člena ZPVAS šteje za pozneje najdeno premoženje in se zanje izvede dedovanje po zakonu o dedovanju. Pri tem pa lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini.
fikcija vročitve – dejansko bivališče - dokazno breme
Stranka, ki želi naknadno dokazovati, da na naslovu, na katerem ji je bila opravljena nadomestna ali fiktivna vročitev, dejansko ni stanovala, mora podati dokaze, kje konkretno je v tistem času stanovala.