• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 35
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL sklep II Cp 1013/2014
    28.5.2014
    MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0079313
    ZPP člen 270, 270/3, 306, 306/1, 306/1-1, 339, 339/2, 339/2-14. ZMZPP člen 99, 99/2.
    postopek priznanja tuje sodne odločbe – prej začeta pravda v isti zadevi in med istima strankama – sklep o prekinitvi postopka – dovoljenost pritožbe – sklep procesnega vodstva
    ZMZPP v drugem odstavku 99. člena uporabi besedo „počaka“, vendar to dejansko pomeni, da je sodišče postopek priznanja tuje sodne odločbe prekinilo. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.
  • 102.
    VDSS sodba Pdp 388/2014
    28.5.2014
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0012486
    ZObr člen 92, 92/1. ZDR člen 6. URS člen 49. ZDR-1 člen 54, 55, 56.
    javni uslužbenci - vojska - pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
    Prvi odstavek 92. člena ZObr določa, da lahko tisti, ki izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe, z ministrstvom sklene pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se zagotavlja enake možnosti za moške in ženske, kot kandidat za podčastnika in častnika oziroma vojaškega uslužbenca za nedoločen čas ali določen čas do deset let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje oz. kot vojak za določen čas do deset let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dalj kot do 45. leta starosti. Iz citirane zakonske dikcije izhaja, da se pogodba "lahko podaljšuje". Predvidena je torej možnost in ne obveznost podaljšanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi velja enaka časovna omejitev kot za njeno sklepanje – podaljšati jo je mogoče le za določen čas do deset let. Sklepanje pogodb s tožnico (vojakinjo) in sicer treh zaporednih pogodb za določen čas za isto delo, zato nima za posledico, da bi se štelo, da je bilo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas v smislu določb 54., 55. in 56. člena ZDR-1.
  • 103.
    VSL sklep II Cp 209/2014
    28.5.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0072081
    OZ člen 86, 94, 95.
    sposobnost za razsojanje – poslovna sposobnost – ničnost - izpodbojnost
    Sposobnost za razsojanje je izhodišče (podstat) poslovne sposobnosti in je enako kot poslovna sposobnost predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe. Pogodba, ki jo je sklenila oseba brez dejanske sposobnosti razsojanja pa je nična (ali celo neobstoječa) in ne izpodbojna.
  • 104.
    VSL sklep I Cp 1206/2014
    28.5.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0072087
    ZPP člen 158.
    umik tožbe – stroški – solidarni dolžniki – izpolnitev obveznosti
    Pravnega pravila, ki ga dobimo z uporabo argumenta nasprotnega razlogovanja pri razlagi besedila prvega odstavka 158. člena ZPP, ni mogoče razlagati tako, da se izpolnitev domnevnega solidarnega dolžnika (na podlagi sodbe iz druge pravde) šteje enako kot izpolnitev toženca.
  • 105.
    VSL sodba in sklep I Cp 877/2014
    28.5.2014
    DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0072184
    ZZZDR člen 59, 59/1.
    ekonomska skupnost – skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju - zastaranje denarnega zahtevka iz skupnega premoženja - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek
    V primeru enostranske odsvojitve predmeta skupnega premoženja začne zastaranje denarnega zahtevka drugega zakonca teči, ko zaradi pravnomočne sodne odločbe ali sporazuma razvezanih zakoncev, ni več spora o deležu na tem premoženju.
  • 106.
    VDSS sodba Pdp 49/2014
    28.5.2014
    DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0012105
    Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 62, 62/1, 62/2. ZDR člen 126. ZPP člen 155, 155/1.
    pogodbena kazen - kolektivna pogodba - višina - nezakonita odpoved - pravnomočna sodba - potrebni stroški - pravdni stroški - stroški predsodnega postopka
    Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije v prvem odstavku 62. člena določa, da delavcu pripada pogodbena kazen, kadar je s pravnomočno odločbo sodišča ugotovljeno, da je bil delavec nezakonito uvrščen med presežke ali da so bile pri določanju presežnih delavcev storjene bistvene kršitve določb postopka in bistveno kršene pravice delavca, ali če je delavcu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način. Po drugem odstavku 62. člena PKP znaša pogodbena kazen 5 povprečnih mesečnih neto plač v zavodu za zadnje tri mesece pred pravnomočnostjo sodbe. S sodbo je bilo v delovnem sporu pravnomočno razsojeno, da je tožeči stranki nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Ta ugotovitev zadošča za priznanje vtoževane odškodnine po 62. členu navedene kolektivne pogodbe.

    Tožnica zahteva povrnitev stroškov predsodnega postopka (za sestavo dopisa s katerim je poizkušala pred sodnim postopkom doseči plačilo zneska oziroma pridobiti podatke o višini plač). Po določbi prvega odstavka 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Tožeča stranka bi lahko terjatev iz naslova odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja neposredno uveljavljala s tožbo pred sodiščem. Ker stroški predsodnega postopka niso bili potrebni za pravdo, do teh stroškov tožnica ni upravičena.
  • 107.
    VSL sklep II Cp 1300/2014
    28.5.2014
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0065105
    ZNP člen 44.
    postopek za odvzem poslovne sposobnosti – vzrok za odvzem poslovne sposobnosti – dokazovanje z izvedencem
    Pravilna je pritožbena ugotovitev, da vprašanje, ali je oseba sposobna ustrezno poskrbeti za svoje pravice in koristi, še zdaleč ni le »dejanske« narave in da se zato sodišče pri iskanju odgovora nanj ne more »enostavno« nasloniti zgolj na mnenje izvedencev psihiatrične (psihološke) stroke. Ugotovitve z njihovega področja so mu seveda v veliko pomoč, vendar pa gre nazadnje predvsem za pravno presojo (povezano z razlago pravnega pojma »ustrezne skrbi za pravice in korist«), kar pa je (prvenstveno) nedvomno naloga sodišča.
  • 108.
    VSL sklep III Ip 1874/2014
    28.5.2014
    SODNE TAKSE - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0058693
    ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/3.
    plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - napačen prehodni podračun pristojnega sodišča - očitna pomota - namen sodnih taks
    Dejstvo, da je dolžnik sodno takso nakazal na napačen prehodni podračun pristojnega sodišča, ni pravno pomembno, saj gre za očitno pomoto, ki jo je mogoče enostavno odpraviti.
  • 109.
    VSL sklep I Cp 3455/2013
    28.5.2014
    DEDNO PRAVO
    VSL0070545
    ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 211, 212.
    agrarna skupnost – dedovanje deleža v agrarni skupnosti – določitev dediča – nujni dedič – nujni delež – napotitev na pravdo
    Predmet zapuščine je (bilo) premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti po njegovi smrti in po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, po določbah ZPVAS. Dedovanje je zato treba izpeljati po določbah tega zakona. Ker je bil zapustnik v času uveljavitve ZPVAS že mrtev, se to premoženje v skladu drugim odstavkom 8. člena ZPVAS šteje za pozneje najdeno premoženje in se zanje izvede dedovanje po zakonu o dedovanju. Pri tem pa lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini.
  • 110.
    VSM sklep I Ip 320/2014
    28.5.2014
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0022023
    ZIZ člen 24, 24/4, 170, 170/2.
    zaznamba sklepa o izvršbi - prenos lastninske pravice - novi lastnik kot dolžnik
    Zaznamba sklepa o izvršbi ni procesna ovira, ki bi preprečevala dovolitev prenosa lastninske pravice na podlagi predloga, ki je bil vložen po vpisu zaznambe v zemljiško knjigo. Povedano drugače, če je v zemljiški knjigi zaznamba zastavne pravice na podlagi sklepa o izvršbi, se lahko izvršba zaradi izterjave denarne terjatve, ki je predmet sklepa o izvršbi, opravi tudi proti osebi, ki je nepremičnino pridobila (vložila predlog za vknjižbo lastninske pravice) po trenutku zaznambe.
  • 111.
    VSL sodba IV Cp 1038/2014
    28.5.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0072135
    ZPP člen 141, 224, 224/1.
    fikcija vročitve – dejansko bivališče - dokazno breme
    Stranka, ki želi naknadno dokazovati, da na naslovu, na katerem ji je bila opravljena nadomestna ali fiktivna vročitev, dejansko ni stanovala, mora podati dokaze, kje konkretno je v tistem času stanovala.
  • 112.
    VSL sodba II Cp 449/2014
    28.5.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
    VSL0065107
    OZ člen 131, 131/1, 179, 182, 299. ZDR člen 43. ZVZD člen 5. ZPP člen 253.
    odškodninska odgovornost delodajalca – podlage odškodninske odgovornosti – pojem nevarne dejavnosti – krivdna odgovornost – civilni delikt – neposlovna odškodninska odgovornost – zagotovitev varnih delovnih razmer – padec na poledenelem parkirišču – dokazovanje – izvedenec – ustno zaslišanje izvedenca – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – povrnitev bodoče škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – zamudne obresti – pravdni stroški
    Ker prva toženka kot tožničina delodajalka ni poskrbela, da bi bilo parkirišče, ki je bilo namenjeno parkiranju zaposlenih, pred pričetkom delovnega časa ustrezno posuto in s tem varno za uporabo, čeprav je bilo glede na vremensko napoved mogoče pričakovati poledico, je opustila dolžnost, ki jo nalaga zakon. Zato je za škodo, ki je tožnici nastala zaradi padca, odškodninsko odgovorna.
  • 113.
    VSL sklep III Ip 1635/2014
    28.5.2014
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0066142
    ZPP člen 111, 111/4,149, 224.
    vročanje – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – pravica do izjave - izvedba dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena
    Sodišče prve stopnje se je, ko je odločalo o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi, opredelilo le do predlaganih dokazov s splošno vnaprejšnjo oceno, da izvedba ne bi z ničimer doprinesla k večji razjasnitvi dejanskega stanja. Ni pa se opredelilo do trditev, s katerimi je dolžnik izpodbijal pravilnost vročitve in s tem smiselno tudi verodostojnost obvestila sodišču o opravljeni vročitvi.

    Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, če obstajajo upravičeni razlogi za to, kar pa mora v sklepu pojasniti.
  • 114.
    VSL sodba I Cp 652/2014
    28.5.2014
    STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
    VSL0079323
    ZTLR člen 28. ZLNDL člen 2, 2/1, 3. ZPN člen 7.
    darilna pogodba – prenos pravice uporabe – priposestvovanje – priposestvovanje nepremičnine v družbeni lastnini - dobrovernost
    Ker je bilo s pogodbo dogovorjeno, da se pravica uporabe glede zemljišča, na katerem je tožnik zgradil garažo, prenese na prvotoženca, tožnik pa je bil z vsebino pogodbe seznanjen, ni mogoče reči, da je podana njegovega dobrovernost kot ena od predpostavk za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.

    Ker je bila s pogodbo pravica uporabe glede zemljišča, na katerem je zgrajena garaža, prenesena na prvotoženca, ni podlage za zaključek, da je bil tožnik ob uveljavitvi ZLNDL imetnik pravice uporabe, kar edino bi bilo podlaga za pridobitev lastninske pravice na podlagi tega zakona.
  • 115.
    VSL sodba I Cpg 123/2013
    27.5.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0063830
    ZPP člen 286a, 286a/4, 286a/5, 243.
    plačilo neobstoječega dolga – plačilo tretjega - trditveno in dokazno breme - izvedba dokaza z izvedencem
    Če nekdo plača določen znesek, čeprav tega ni dolžen storiti, to še ne pomeni, da je zato dolžen plačati še zamudne obresti, kar velja tudi v primeru, da je račun plačal tretji. Kljub plačilu lahko v pravdi še vedno ugovarja, da tega sploh ni bil dolžen storiti.

    Od tožeče stranke bi bilo pretirano pričakovati, da bo ob dejstvu, da predloži računovodsko kartico in se nanjo sklicuje, še v sami vlogi navedla vse račune in povzela njihovo vsebino, ter vse te račune tudi predložila že v tej fazi postopka, ki toženi stranki šele omogoči konkretizirano ugovarjanje. Kaj takega bi bila dolžna šele v primeru, da bi po prejemu računovodske kartice nasprotna stranka opredeljeno navedla, kateri računi so v kartici neutemeljeno navedeni in zakaj.
  • 116.
    VSL sklep II Cp 1177/2014
    27.5.2014
    SODNE TAKSE
    VSL0072090
    ZST-1 člen 11, 11/1.
    oprostitev plačila sodnih taks – prejemnik denarne socialne pomoči - pravica do sodnega varstva – upravičenec do denarne socialne pomoči - izjema
    Tožnik res ni prejemnik denarne socialne pomoči. A pri tem ne spregledati dejstev, da se (po lastnih navedbah) nahaja na zaprtem oddelku in da je iz njegove izjave o premoženjskem stanju razvidno, da je brez družine, prav tako pa tudi brez kakršnegakoli premoženja ali dohodkov. Ker prestaja zaporno kazen in ker torej zgolj upoštevaje njegovo dohodkovno premoženjsko stanje pogoj za pridobitev denarne socialne pomoči nedvomno izpolnjuje, bi bilo vztrajanje pri tem, da bi mu morala (zaradi izpolnitve pogoja za popolno taksno oprostitev) biti takšna denarna pomoč tudi dejansko dodeljena, neupravičeno.
  • 117.
    VSL sklep Cst 215/2014
    27.5.2014
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0077060
    ZFPPIPP člen 382, 400, 400/4, 403, 404.
    odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – ugovor proti odpustu obveznosti – povečanje stečajne mase – poplačilo upnikov – zaposlitev dolžnika
    Dolžini preizkusnega obdobja lahko upnik nasprotuje le z ugovorom proti odpustu obveznosti.

    Res dolžnica prejema dohodke, od katerih se določen del steka tudi v stečajno maso. Zato je sicer res, da bi bili upniki v primeru, da bi bilo določeno daljše preizkusno obdobje, poplačani v večji meri. Vendar pa dolžnici ni mogoče te okoliščine upoštevati v škodo, tako da bi ji zaradi tega sodišče določilo daljše preizkusno obdobje. Kot ena redkih, ki je zaposlena in prejema dogodke, višje od minimalnih, za kaj takega pač ne more biti „kaznovana“ z daljšim preizkusnim obdobjem.
  • 118.
    VSM sodba I Cp 256/2014
    27.5.2014
    POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0022017
    OZ člen 28, 28/3. ZPP člen 7.
    pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - enostransko oblikovalno upravičenje - enostranska pisna izjava - uničenje predmeta leasinga - zavrnitev dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz
    Pravica odstopa od pogodbe je v skladu s 13. členom splošnih pogojev tožniku podeljeno enostransko oblikovalno upravičenje, ki ga uresniči z enostransko pisno izjavo (v konkretnem primeru z vložitvijo predloga za izvršbo). Taka izjava, ki pravno razmerje preoblikuje oz. povzroči njegovo prenehanje, začne učinkovati, ko jo prejme odstopni zavezanec (smiselna uporaba 28. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Od takrat naprej je ob smiselni uporabi tretjega odstavka 28. člena OZ ta izjava nepreklicna, njenih učinkov tožnik niti s kasnejšimi obvestili toženki, ki jih le-ta izpostavlja v pritožbi, ni mogel preklicati oz. izničiti.
  • 119.
    VSL sklep II Ip 1487/2014
    27.5.2014
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0075760
    ZIZ člen 38, 38/5, 72, 72/2.
    odlog izvršbe na predlog upnika - stroški predloga za odlog - potrebni stroški - obrazložitev predloga za odlog - soglasje dolžnika
    Stroškov predloga za odlog ni mogoče opredeliti kot stroškov, potrebnih za izvršbo, ki bi jih bil dolžan kriti dolžnik.

    Razlogi, ki so upnika vodili k vložitvi predloga za odlog, niso pomembni, dogovor z dolžnikom o obročnem odplačevanju dolga pa pri tem ni nobena izjema.

    Z vidika upnika sta prostovoljno (izvensodno) poplačilo in prisilna izvršitev terjatve sicer usmerjena v isti cilj (poplačilo terjatve), vendar pa je način dosege cilja v obeh primerih različen. Dejstvo, da v času odloga lahko pride do prostovoljnega odplačevanja dolga, sicer za upnika lahko pomeni doseganje cilja poplačila terjatve, nikakor pa ne pripomore k njeni prisilni izterjavi.
  • 120.
    VSL sklep V Cpg 855/2014
    27.5.2014
    STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0063802
    ZPP člen 274, 274/1, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 57, 57/1.
    stečajni postopek – prijava terjatve – procesna predpostavka – pravna korist za vodenje postopka – pravni interes za pritožbo
    Tožeča stranka, ki ni v stečajnem postopku prijavila terjatve, ki jo s pritožbo proti zavrnilnemu delu sodbe, uveljavlja v tem pritožbenem postopku, v stečajnem postopku ne bo mogla biti poplačana. Zato tudi, če bi s pritožbo uspela, ne more zase doseči ugodnejšega položaja, kar pomeni, da nima pravnega interesa za pritožbo.
  • <<
  • <
  • 6
  • od 35
  • >
  • >>