skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje – obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem enega od zakoncev – odplačevanje obrokov za stanovanje – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev
Če sta stranki v času trajanja zunajzakonske skupnosti oziroma zakonske zveze del obrokov za stanovanje kot posebno premoženje toženca plačevali skupaj, to še ne spreminja pravne pripadnosti stanovanja. Obveznosti, ki se nanašajo na posebno premoženje enega od zakoncev, bremenijo izključno njega. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da tožničino sodelovanje pri odplačevanju obrokov kupnine lahko pogojuje zgolj obligacijski in ne stvarnopravni zahtevek.
Taksna obveznost za redni postopek je nastala takrat, ko je spis prispel k pristojnemu sodišču, kar je bilo še pred vložitvijo predloga za delni umik tožbe.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost za uveljavitev terjatve – nova dejstva in dokazi v pritožbi
V primeru nevarnosti poznejše uveljavitve nedenarne terjatve (iz 2. odstavka 272. člena ZIZ) gre za objektivno nevarnost. Ta nevarnost je v konkretnem primeru podana, izkazuje jo (med drugim) prav okoliščina povezanosti obeh družb (tudi preko oseb, pooblaščenih za zastopanje). Oporekanje temu zaključku z zatrjevanjem, češ da v času sporne prodaje te povezanosti ni bilo, je ne samo novo in že zato neupoštevno, ampak tudi sicer neprepričljivo. Z vidika obstoja nevarnosti je namreč relevantna prav okoliščina njune aktualne povezanosti.
V pritožbenem postopku je moč upoštevati le tista dejstva, ki so obstajala v času odločanja sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0006691
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/5, 76. ZGD-1 člen 676, 676/1, 679, 679/1, 683. ZPP člen 76, 81, 81/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. ZPol člen 51. Pravilnik o policijskih pooblastilih.
povrnitev nepremoženjske škode - nedopustno ravnanje policistov - prekoračitev pooblastil - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti pravdna stranka - podružnica tuje pravne osebe - odpravljiva napaka - spor z mednarodnim elementom
Ob nastali poškodbi pri tem, ko policist uporabi prisilno sredstvo, je pravno odločilno dejstvo, ali je bila uporabljena sila sorazmerna upiranju. Te okoliščine je treba konkretizirati.
pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev dokaza - materialno procesno vodstvo
Iz obrazložitve sodbe prvostopenjskega sodišča smiselno izhaja, da je zavrnilo izvedbo dokazov z zaslišanjem predlaganih prič iz razloga, ker tožena stranka ni podala pravno relevantnih trditev, ki naj bi jih zaslišane priče potrdile. Zato očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo „prvostopenjsko sodišče storilo, ko naj bi opustilo obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga“, ni podana.
fikcija vročitve – dejansko bivališče - dokazno breme
Stranka, ki želi naknadno dokazovati, da na naslovu, na katerem ji je bila opravljena nadomestna ali fiktivna vročitev, dejansko ni stanovala, mora podati dokaze, kje konkretno je v tistem času stanovala.
agrarna skupnost – dedovanje deleža v agrarni skupnosti – določitev dediča – nujni dedič – nujni delež – napotitev na pravdo
Predmet zapuščine je (bilo) premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti po njegovi smrti in po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, po določbah ZPVAS. Dedovanje je zato treba izpeljati po določbah tega zakona. Ker je bil zapustnik v času uveljavitve ZPVAS že mrtev, se to premoženje v skladu drugim odstavkom 8. člena ZPVAS šteje za pozneje najdeno premoženje in se zanje izvede dedovanje po zakonu o dedovanju. Pri tem pa lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini.
predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine
Stranka, ki predlaga ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, mora izkazovati obstoj določenih okoliščin, ki so vplivale na spremembo vrednosti nepremičnine, v ta namen pa mora spremenjene okoliščine izkazovati s predložitvijo mnenja sodnega cenilca, s katero se lahko opravi primerjava s prejšnjo cenitvijo sodnega cenilca, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Predložena cenitev oziroma informativni izračun Ministrstva za okolje, katerega je dolžnik priložil k predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, ne zadostuje, saj iz omenjenega izračuna ni mogoče opraviti primerjave vrednosti nepremičnine s cenilnim mnenjem, katerega je v konkretnem postopku izdelal cenilec že v letu 2009.
sposobnost za razsojanje – poslovna sposobnost – ničnost - izpodbojnost
Sposobnost za razsojanje je izhodišče (podstat) poslovne sposobnosti in je enako kot poslovna sposobnost predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe. Pogodba, ki jo je sklenila oseba brez dejanske sposobnosti razsojanja pa je nična (ali celo neobstoječa) in ne izpodbojna.
Sodišče svojega zaključka, da bi se tožnik lahko izognil trku, če bi v času škodnega dogodka vozil s prižgano lučjo, ni z ničemer obrazložil. Ker gre za pravno relevantne okoliščine, ki vplivajo na oceno tožnikovega soprispevka, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Glede na trditveno podlago in podani tožbeni zahtevek ni razlogov, da bi se sodišče še podrobneje ukvarjalo z ugotavljanjem finančnih zmožnosti moža zakonite zastopnice toženke. Tožnik je tisti, ki je zatrjeval poslabšanje finančnega stanja in znižanje preživninskih zmožnosti, zato se je prvostopenjsko sodišče osredotočilo nanj in posledično tudi na finančne zmožnosti njegove partnerke.
ČLOVEKOVE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075783
ESČP člen 10. URS člen 35, 39. ZIZ člen 53, 239, 272, 273, 273/1, 273/1-3.
zavarovanje – začasna odredba – prepovedni zahtevek – konkretiziran predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved objavljanja podatkov o upniku – družinsko in intimno življenje – status javne osebe – upravičen interes javnosti – pravica do zasebnosti – pravica do svobode izražanja – poseg v ustavne pravice
Za dopustnost prepovednega zahtevka v začasni odredbi je ključno, da naslovnik (dolžnik) ve, kaj konkretno je tisto, kar mu je prepovedano v prihodnje, zato mora upnik prepovedni zahtevek v predlogu za izdajo začasne odredbe ustrezno konkretizirati. Če iz prepovednega zahtevka ni mogoče ugotoviti, kakšna vsebina ravnanja je v bodoče prepovedana dolžniku, je onemogočen preizkus njegove utemeljenosti.
Pri prepovednih zahtevkih, ki se nanašajo na praviloma daljše časovno obdobje, in ob tem, da se lahko v bistvenem spremenijo okoliščine v zvezi z upnikom in njegovim statusom javne osebe, je očitno prekomeren poseg v pravico dolžnika do izražanja in komplementarno pravico javnosti do obveščenosti prepovedati dolžniku vsakršno razkrivanje podatkov o upnikovem družinskem in intimnem življenju javnosti. S tem bi bilo v času trajanja začasne odredbe dolžniku onemogočeno vsako pisanje o tem delu upnikovega življenja, ne glede na to, za kakšne dogodke bi šlo (tudi za takšne, za seznanitev s katerimi obstaja upravičen interes javnosti), z izjemo izrazito naklonjenega in pozitivnega.
Pravica odstopa od pogodbe je v skladu s 13. členom splošnih pogojev tožniku podeljeno enostransko oblikovalno upravičenje, ki ga uresniči z enostransko pisno izjavo (v konkretnem primeru z vložitvijo predloga za izvršbo). Taka izjava, ki pravno razmerje preoblikuje oz. povzroči njegovo prenehanje, začne učinkovati, ko jo prejme odstopni zavezanec (smiselna uporaba 28. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Od takrat naprej je ob smiselni uporabi tretjega odstavka 28. člena OZ ta izjava nepreklicna, njenih učinkov tožnik niti s kasnejšimi obvestili toženki, ki jih le-ta izpostavlja v pritožbi, ni mogel preklicati oz. izničiti.
odlog izvršbe na predlog upnika - stroški predloga za odlog - potrebni stroški - obrazložitev predloga za odlog - soglasje dolžnika
Stroškov predloga za odlog ni mogoče opredeliti kot stroškov, potrebnih za izvršbo, ki bi jih bil dolžan kriti dolžnik.
Razlogi, ki so upnika vodili k vložitvi predloga za odlog, niso pomembni, dogovor z dolžnikom o obročnem odplačevanju dolga pa pri tem ni nobena izjema.
Z vidika upnika sta prostovoljno (izvensodno) poplačilo in prisilna izvršitev terjatve sicer usmerjena v isti cilj (poplačilo terjatve), vendar pa je način dosege cilja v obeh primerih različen. Dejstvo, da v času odloga lahko pride do prostovoljnega odplačevanja dolga, sicer za upnika lahko pomeni doseganje cilja poplačila terjatve, nikakor pa ne pripomore k njeni prisilni izterjavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063830
ZPP člen 286a, 286a/4, 286a/5, 243.
plačilo neobstoječega dolga – plačilo tretjega - trditveno in dokazno breme - izvedba dokaza z izvedencem
Če nekdo plača določen znesek, čeprav tega ni dolžen storiti, to še ne pomeni, da je zato dolžen plačati še zamudne obresti, kar velja tudi v primeru, da je račun plačal tretji. Kljub plačilu lahko v pravdi še vedno ugovarja, da tega sploh ni bil dolžen storiti.
Od tožeče stranke bi bilo pretirano pričakovati, da bo ob dejstvu, da predloži računovodsko kartico in se nanjo sklicuje, še v sami vlogi navedla vse račune in povzela njihovo vsebino, ter vse te račune tudi predložila že v tej fazi postopka, ki toženi stranki šele omogoči konkretizirano ugovarjanje. Kaj takega bi bila dolžna šele v primeru, da bi po prejemu računovodske kartice nasprotna stranka opredeljeno navedla, kateri računi so v kartici neutemeljeno navedeni in zakaj.
1. Iz določbe 188. člena ZPP izhaja, da stranka lahko tožbo umakne tekom postopka, vse do konca glavne obravnave, toda ker sta se toženca že spustila v obravnavanje glavne stvari, pod pogojem, da tožena stranka v to privoli. Tožena stranka je v 15-tih dneh v umik privolila. To pomeni, da je sodišče prve stopnje imelo v procesnih določbah podlago za izdajo sklepa o delni ustavitvi postopka.
2. V tej pravdi tožbeni zahtevek temelji na zatrjevani kršitvi predkupne pravice. V postopku so se potrdile tožbene trditve o navideznosti darilne in menjalne pogodbe, ki prikrivata prodajno pogodbo. Ker tožeča stranka poleg dajatvenega zahtevka za sklenitev kupoprodajne pogodbe ni postavila tudi oblikovanega zahtevka na razveljavitev kupoprodajne pogodbe (primerjaj 50 in 512. člen OZ), je tožba nesklepčna, zahtevku ni mogoče ugoditi.
osebni stečaj – odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – prevzem očitno previsokih kreditov
Vloga za invalidsko upokojitev je bila dolžnici zavrnjena, drugega dokaza, da dejansko ni sposobna za delo, pa ni predložila. Odpust obveznosti ni namenjen čimprejšnji razbremenitvi dolžnikov, ne da bi si ti prizadevali vsaj za delno poplačilo svojih upnikov. Te pravne dobrote je vreden dolžnik, ki kljub svojemu prizadevanju, k čemur sodi tudi trud za zaposlitev oziroma drug način pridobivanja dohodkov, ni sposoben poplačati vseh svojih dolgov.