odškodnina – neupravičena pridobitev – prenehanje obveznosti – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – objektivni rok
Tožniki so imeli pravico terjati izpolnitev obveznosti naslednji dan po tem, ko je toženka dvignila denar iz pokojnikovega računa. Takrat jim je nastala škoda oziroma takrat je prišlo do neupravičenega premika denarja tožnikov v toženkino premoženjsko sfero.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – PREBIVALIŠČE
VSL0065113
URS člen 22. ZPP člen 116. ZPPreb člen 13, 13/1.
vrnitev v prejšnje stanje – daljše potovanje – dolžnost prijave začasnega odhoda z območja Republike Slovenije – pravica do enakega varstva pravic
Kršitev upravnopravne dolžnosti prijave odsotnosti pristojnemu organu v konkretnem primeru ne more imeti za posledico posega v ustavno pravico do enakega varstva pravic.
skupno premoženje - domneva o enakih deležih zakoncev – uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju - pravica do delitve skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - prispevek zakonca
Skupno premoženje predstavlja tisto povečanje vrednosti nepremičnine, ki je nastalo z vlaganji v času trajanja zakonske zveze.
Delitev skupnega premoženja v pravdi je dopustna, če za to obstajajo posebne okoliščine (npr. soglasje nasprotne stranke; če so stvari po namenu ali naravi namenjene le enemu zakoncu; otežen postopek za ugotavljanje deleža zakonca na nepremičnini; nedovoljeno razpolaganje enega zakonca s skupnim premoženjem). Zgolj toženčevo nestrinjanje v obravnavanem primeru ne preprečuje delitve skupnega premoženja v pravdi. Predmet skupnega premoženja so le vlaganja v nepremičnino v lasti toženca, ki jo že dlje časa edini uporablja, tožnica pa tam ne želi več živeti. Poleg tega je vrednost skupnih vlaganj sorazmerno majhna v primerjavi z vrednostjo nepremičnine, ob upoštevanju stališča sodne prakse pa v takem primeru tožnica niti nima stvarnopravnega zahtevka za razdružitev skupnega premoženja, ampak zgolj obligacijski zahtevek za povrnitev vlaganj.
Ne glede na to, ali stranka nastopa na aktivni ali na pasivni strani, je treba višji delež od polovice uveljavljati z zahtevkom.
Za ugotovitev vrednosti nepremičnine je odločilen čas razpada skupnosti in kasnejše spremembe ne morejo vplivati na izid zadeve.
najemna pogodba – zastopanje – pooblastilo – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – odobritev
Ker vlada RS ministru pooblastila, da v imenu in na račun tožene stranke podpiše najemno pogodbo, sploh ni dala, je vprašanje, ali bi bilo takšno pooblastilo (če bi bilo dano), veljavno, za odločitev v tej zadevi nerelevantno. Vlada RS, ne glede na to, da izvršuje pravice in obveznosti ustanovitelja tožene stranke, takšnih pristojnosti nima. Pooblastilo bi drugi osebi (tudi ministru) lahko podelil le zakoniti zastopnik tožene stranke, to je njen direktor.
V primeru, ko je stranki sodno pisanje vročeno s fikcijo vročitve, za ugotovitev datuma vročitve ni pravno pomembno, kdaj je bilo stranki sodno pisanje (dejansko) puščeno v hišnem nabiralniku, temveč, kdaj se ji sodno pisanje glede na določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ šteje za vročeno.
Dolžnik je že ob vložitvi ugovora vedel, kaj glede vročitve sklepa o izvršbi piše na pisemski ovojnici in kakšne pravne posledice ima to zanj, kljub temu pa je trditve in dokaze o tem, da mu obvestilo o opravljeni vročitvi dejansko nikoli ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, navedel oz. predlagal šele v pritožbi, ne da bi obenem pojasnil, zakaj teh navedb in dokazov ni mogel brez svoje krivde podati že ob vložitvi ugovora.
V danem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za prekinitev postopka, saj izdelava izvedeniškega mnenja v zadevi z Okrožnega sodišča v Ljubljani z opr. št. III P 3187/2009 ne predstavlja rešitve predhodnega vprašanja v tem pravdnem postopku. Prav tako tudi načelo ekonomičnosti ne predstavlja razloga za prekinitev postopka po 206. členu ZPP.
sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - tožba za razveljavitev sodne poravnave - izredna pravna sredstva - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - upravičenci - pooblaščenci - zavrženje tožbe - ničnost sodne poravnave - zahteva za varstvo zakonitosti
Vložitev vmesnega ugotovitvenega zahtevka ZPP dopušča v primerih, kadar je odločitev o sporu odvisna od vprašanja obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, ki ga je potrebno predhodno razčistiti za odločitev o glavni stvari. Ker je sodišče zavrglo glavni zahtevek, te prejudicialnosti ni več in tudi vmesni ugotovitveni zahtevek ni več dopusten, zaradi česar ga je sodišče prve stopnje moralo zavreči, saj zanj niso podane procesne predpostavke. Poleg tega z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve dejstva oziroma (ne)obstoja posameznih predpostavk pravnega razmerja, bodisi procesne ali materialne narave, kot to uveljavlja tožnik, ko želi ugotovitev pravice, da lahko uveljavlja ničnost sodne poravnave, ugotovitev dejstva, da ni nikoli uveljavljal ničnosti teh poravnav oziroma ugotovitev pravice, da mu toženka vrne 7/100 in mu plača izpad dohodka za uporabo tega dela nepremičnine.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožnica je delala pri svojem delu številne napake. Opozarjanje tožnice na napake, storjene pri delu, ni mobing. Opozarjanja na napake in na nepravilen odnos do dela, tudi če je to opravljeno z nekoliko povišanim glasom nadrejenega, še ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, če ne gre za ponavljajoče, sistematično, graje vredno oziroma očitno žaljivo ravnanje in vedenje, usmerjeno proti delavcu. Dokazni postopek tudi ni potrdil, da je nadrejena na tožnico vpila, jo zmerjala ali poniževala. Zato tožničin zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – pojem nevarne stvari – mokre stopnice – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – zunanje keramične stopnice
Zunanje stopnice pred vhodom v stanovanjsko hišo, ki so obložene s keramiko, namenjeno zunanjim pohodnim površinam, same po sebi niso nevarna stvar
Taksna obveznost za redni postopek je nastala takrat, ko je spis prispel k pristojnemu sodišču, kar je bilo še pred vložitvijo predloga za delni umik tožbe.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost za uveljavitev terjatve – nova dejstva in dokazi v pritožbi
V primeru nevarnosti poznejše uveljavitve nedenarne terjatve (iz 2. odstavka 272. člena ZIZ) gre za objektivno nevarnost. Ta nevarnost je v konkretnem primeru podana, izkazuje jo (med drugim) prav okoliščina povezanosti obeh družb (tudi preko oseb, pooblaščenih za zastopanje). Oporekanje temu zaključku z zatrjevanjem, češ da v času sporne prodaje te povezanosti ni bilo, je ne samo novo in že zato neupoštevno, ampak tudi sicer neprepričljivo. Z vidika obstoja nevarnosti je namreč relevantna prav okoliščina njune aktualne povezanosti.
V pritožbenem postopku je moč upoštevati le tista dejstva, ki so obstajala v času odločanja sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe.
darilna pogodba – prenos pravice uporabe – priposestvovanje – priposestvovanje nepremičnine v družbeni lastnini - dobrovernost
Ker je bilo s pogodbo dogovorjeno, da se pravica uporabe glede zemljišča, na katerem je tožnik zgradil garažo, prenese na prvotoženca, tožnik pa je bil z vsebino pogodbe seznanjen, ni mogoče reči, da je podana njegovega dobrovernost kot ena od predpostavk za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.
Ker je bila s pogodbo pravica uporabe glede zemljišča, na katerem je zgrajena garaža, prenesena na prvotoženca, ni podlage za zaključek, da je bil tožnik ob uveljavitvi ZLNDL imetnik pravice uporabe, kar edino bi bilo podlaga za pridobitev lastninske pravice na podlagi tega zakona.
stroški - pravočasnost priglasitve stroškov - prepozno priglašeni stroški - pravni standard takoj - stroški izvršitelja
Okoliščini, da je izvršilni postopek še vedno v teku in da sklep o izvršbi še ni pravnomočen, nimata nobenega vpliva na upnikovo dolžnost pravočasne priglasitve stroškov.
Ob primerni skrbnosti bi upnik stroške izvršitelja lahko priglasil v roku enega meseca od seznanitve z njihovo višino, kar bi bilo še pravočasno, ker bi ustrezalo pravnemu standardu „takoj“.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje – obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem enega od zakoncev – odplačevanje obrokov za stanovanje – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev
Če sta stranki v času trajanja zunajzakonske skupnosti oziroma zakonske zveze del obrokov za stanovanje kot posebno premoženje toženca plačevali skupaj, to še ne spreminja pravne pripadnosti stanovanja. Obveznosti, ki se nanašajo na posebno premoženje enega od zakoncev, bremenijo izključno njega. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da tožničino sodelovanje pri odplačevanju obrokov kupnine lahko pogojuje zgolj obligacijski in ne stvarnopravni zahtevek.
1. Iz določbe 188. člena ZPP izhaja, da stranka lahko tožbo umakne tekom postopka, vse do konca glavne obravnave, toda ker sta se toženca že spustila v obravnavanje glavne stvari, pod pogojem, da tožena stranka v to privoli. Tožena stranka je v 15-tih dneh v umik privolila. To pomeni, da je sodišče prve stopnje imelo v procesnih določbah podlago za izdajo sklepa o delni ustavitvi postopka.
2. V tej pravdi tožbeni zahtevek temelji na zatrjevani kršitvi predkupne pravice. V postopku so se potrdile tožbene trditve o navideznosti darilne in menjalne pogodbe, ki prikrivata prodajno pogodbo. Ker tožeča stranka poleg dajatvenega zahtevka za sklenitev kupoprodajne pogodbe ni postavila tudi oblikovanega zahtevka na razveljavitev kupoprodajne pogodbe (primerjaj 50 in 512. člen OZ), je tožba nesklepčna, zahtevku ni mogoče ugoditi.
SPZ člen 75. ZPP člen 12, 282, 282/5, 339, 339/2, 339/2-8. ZTLR člen 25, 25/1, 25/5.
vznemirjanje lastninske pravice - imisije - bistvena kršitev določb postopka - dokazovanje prekomernosti imisij - gradnja na tujem zemljišču - sodba na podlagi stanja spisa - načelo pomoči prava neuki stranki
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati prepričljivih razlogov za opisano prvostopno odločitev. Za ugotavljanje in ocenjevanje neprijetnih vonjav ni ustreznih predpisov in normativov, vendar zgolj zaradi pomanjkanja ustreznih predpisov ni mogoče zaključiti, da imisije neprijetnih vonjav ne morejo dosegati pravnega standarda prepovedanih imisij iz 75. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Ali gre za prepovedano imisijo, je v skladu z omenjeno zakonsko določbo odvisno od krajevnih razmer ali od škode, ki je nastala na prizadeti nepremičnini. Upoštevati je treba tudi samo naravo in namen nepremičnine. Presoja, ali so imisije pretirane, je stvar sodišča, temelji pa lahko le na primerjavi vsakega konkretnega primera z ostalimi primeri v istem okolju.
Tožena stranka v tem sporu ni pasivno legitimirana, saj je izpodbojne zahtevke treba uveljavljati proti osebi, v korist katere je bilo dejanje izvedeno.
Neodplačni pravni posli med (gospodarskimi subjekti) niso niti običajni niti racionalni, še toliko manj v konkretnem primeru, ko gre za banko.
STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005898
SPZ člen 18, 88, 105. ZNP člen 36, 145, 146. ZPP člen 2, 153, 153/1, 180, 180/1, 314, 315.
pojem nepremičnine - etažna lastnina - vsebina etažne lastnine - nepravdni postopek - materialno procesno vodstvo - delni sklep - vmesna sodba - nujna pot - denarno nadomestilo - nesorazmerni stroški - ozko razlaganje omejitev lastninske pravice - stroški - predujem
Kot nepremičnino v smislu 88. člena SPZ je mogoče šteti tudi etažno lastnino, ki sestoji iz lastninske pravice na prostorskem delu stavbe, ki z oblikovanjem etažne lastnine postane samostojen predmet lastninske pravice in ki med drugim vključuje tudi (do določenega dela idealnega deleža) lastninsko pravico na zemljiški parceli.
plačilo predujma – zakonski rok – nepodaljšljiv rok
Glede na dikcijo tretjega odstavka 233. člena ZFPPIPP v primeru roka za plačilo začetnega predujma ne gre za sodni rok, pač pa za zakonski rok, saj je rok 15 dni za založitev predujma oziroma odpravo pomanjkljivosti predloga, določen v zakonu. Zakonski roki niso podaljšljivi, zaradi česar je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.