Tožnik res ni prejemnik denarne socialne pomoči. A pri tem ne spregledati dejstev, da se (po lastnih navedbah) nahaja na zaprtem oddelku in da je iz njegove izjave o premoženjskem stanju razvidno, da je brez družine, prav tako pa tudi brez kakršnegakoli premoženja ali dohodkov. Ker prestaja zaporno kazen in ker torej zgolj upoštevaje njegovo dohodkovno premoženjsko stanje pogoj za pridobitev denarne socialne pomoči nedvomno izpolnjuje, bi bilo vztrajanje pri tem, da bi mu morala (zaradi izpolnitve pogoja za popolno taksno oprostitev) biti takšna denarna pomoč tudi dejansko dodeljena, neupravičeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063830
ZPP člen 286a, 286a/4, 286a/5, 243.
plačilo neobstoječega dolga – plačilo tretjega - trditveno in dokazno breme - izvedba dokaza z izvedencem
Če nekdo plača določen znesek, čeprav tega ni dolžen storiti, to še ne pomeni, da je zato dolžen plačati še zamudne obresti, kar velja tudi v primeru, da je račun plačal tretji. Kljub plačilu lahko v pravdi še vedno ugovarja, da tega sploh ni bil dolžen storiti.
Od tožeče stranke bi bilo pretirano pričakovati, da bo ob dejstvu, da predloži računovodsko kartico in se nanjo sklicuje, še v sami vlogi navedla vse račune in povzela njihovo vsebino, ter vse te račune tudi predložila že v tej fazi postopka, ki toženi stranki šele omogoči konkretizirano ugovarjanje. Kaj takega bi bila dolžna šele v primeru, da bi po prejemu računovodske kartice nasprotna stranka opredeljeno navedla, kateri računi so v kartici neutemeljeno navedeni in zakaj.
odlog izvršbe na predlog upnika - stroški predloga za odlog - potrebni stroški - obrazložitev predloga za odlog - soglasje dolžnika
Stroškov predloga za odlog ni mogoče opredeliti kot stroškov, potrebnih za izvršbo, ki bi jih bil dolžan kriti dolžnik.
Razlogi, ki so upnika vodili k vložitvi predloga za odlog, niso pomembni, dogovor z dolžnikom o obročnem odplačevanju dolga pa pri tem ni nobena izjema.
Z vidika upnika sta prostovoljno (izvensodno) poplačilo in prisilna izvršitev terjatve sicer usmerjena v isti cilj (poplačilo terjatve), vendar pa je način dosege cilja v obeh primerih različen. Dejstvo, da v času odloga lahko pride do prostovoljnega odplačevanja dolga, sicer za upnika lahko pomeni doseganje cilja poplačila terjatve, nikakor pa ne pripomore k njeni prisilni izterjavi.
Pravica odstopa od pogodbe je v skladu s 13. členom splošnih pogojev tožniku podeljeno enostransko oblikovalno upravičenje, ki ga uresniči z enostransko pisno izjavo (v konkretnem primeru z vložitvijo predloga za izvršbo). Taka izjava, ki pravno razmerje preoblikuje oz. povzroči njegovo prenehanje, začne učinkovati, ko jo prejme odstopni zavezanec (smiselna uporaba 28. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Od takrat naprej je ob smiselni uporabi tretjega odstavka 28. člena OZ ta izjava nepreklicna, njenih učinkov tožnik niti s kasnejšimi obvestili toženki, ki jih le-ta izpostavlja v pritožbi, ni mogel preklicati oz. izničiti.
SPZ člen 75. ZPP člen 12, 282, 282/5, 339, 339/2, 339/2-8. ZTLR člen 25, 25/1, 25/5.
vznemirjanje lastninske pravice - imisije - bistvena kršitev določb postopka - dokazovanje prekomernosti imisij - gradnja na tujem zemljišču - sodba na podlagi stanja spisa - načelo pomoči prava neuki stranki
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati prepričljivih razlogov za opisano prvostopno odločitev. Za ugotavljanje in ocenjevanje neprijetnih vonjav ni ustreznih predpisov in normativov, vendar zgolj zaradi pomanjkanja ustreznih predpisov ni mogoče zaključiti, da imisije neprijetnih vonjav ne morejo dosegati pravnega standarda prepovedanih imisij iz 75. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Ali gre za prepovedano imisijo, je v skladu z omenjeno zakonsko določbo odvisno od krajevnih razmer ali od škode, ki je nastala na prizadeti nepremičnini. Upoštevati je treba tudi samo naravo in namen nepremičnine. Presoja, ali so imisije pretirane, je stvar sodišča, temelji pa lahko le na primerjavi vsakega konkretnega primera z ostalimi primeri v istem okolju.
1. Iz določbe 188. člena ZPP izhaja, da stranka lahko tožbo umakne tekom postopka, vse do konca glavne obravnave, toda ker sta se toženca že spustila v obravnavanje glavne stvari, pod pogojem, da tožena stranka v to privoli. Tožena stranka je v 15-tih dneh v umik privolila. To pomeni, da je sodišče prve stopnje imelo v procesnih določbah podlago za izdajo sklepa o delni ustavitvi postopka.
2. V tej pravdi tožbeni zahtevek temelji na zatrjevani kršitvi predkupne pravice. V postopku so se potrdile tožbene trditve o navideznosti darilne in menjalne pogodbe, ki prikrivata prodajno pogodbo. Ker tožeča stranka poleg dajatvenega zahtevka za sklenitev kupoprodajne pogodbe ni postavila tudi oblikovanega zahtevka na razveljavitev kupoprodajne pogodbe (primerjaj 50 in 512. člen OZ), je tožba nesklepčna, zahtevku ni mogoče ugoditi.
odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – ugovor proti odpustu obveznosti – povečanje stečajne mase – poplačilo upnikov – zaposlitev dolžnika
Dolžini preizkusnega obdobja lahko upnik nasprotuje le z ugovorom proti odpustu obveznosti.
Res dolžnica prejema dohodke, od katerih se določen del steka tudi v stečajno maso. Zato je sicer res, da bi bili upniki v primeru, da bi bilo določeno daljše preizkusno obdobje, poplačani v večji meri. Vendar pa dolžnici ni mogoče te okoliščine upoštevati v škodo, tako da bi ji zaradi tega sodišče določilo daljše preizkusno obdobje. Kot ena redkih, ki je zaposlena in prejema dogodke, višje od minimalnih, za kaj takega pač ne more biti „kaznovana“ z daljšim preizkusnim obdobjem.
plačilo predujma – zakonski rok – nepodaljšljiv rok
Glede na dikcijo tretjega odstavka 233. člena ZFPPIPP v primeru roka za plačilo začetnega predujma ne gre za sodni rok, pač pa za zakonski rok, saj je rok 15 dni za založitev predujma oziroma odpravo pomanjkljivosti predloga, določen v zakonu. Zakonski roki niso podaljšljivi, zaradi česar je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
Tožena stranka v tem sporu ni pasivno legitimirana, saj je izpodbojne zahtevke treba uveljavljati proti osebi, v korist katere je bilo dejanje izvedeno.
Neodplačni pravni posli med (gospodarskimi subjekti) niso niti običajni niti racionalni, še toliko manj v konkretnem primeru, ko gre za banko.
STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005898
SPZ člen 18, 88, 105. ZNP člen 36, 145, 146. ZPP člen 2, 153, 153/1, 180, 180/1, 314, 315.
pojem nepremičnine - etažna lastnina - vsebina etažne lastnine - nepravdni postopek - materialno procesno vodstvo - delni sklep - vmesna sodba - nujna pot - denarno nadomestilo - nesorazmerni stroški - ozko razlaganje omejitev lastninske pravice - stroški - predujem
Kot nepremičnino v smislu 88. člena SPZ je mogoče šteti tudi etažno lastnino, ki sestoji iz lastninske pravice na prostorskem delu stavbe, ki z oblikovanjem etažne lastnine postane samostojen predmet lastninske pravice in ki med drugim vključuje tudi (do določenega dela idealnega deleža) lastninsko pravico na zemljiški parceli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0080360
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 459, 464, 464/1.
spor majhne vrednosti - stvarne napake - okvara avtomobila - obvestilo o napaki - opis napake - uveljavljanje garancije - neizvedba naroka
Tožena stranka je s tem, ko je zgolj javila napako avtomobila (da je motor med vožnjo ugasnil), ni pa izrecno navedla, da uveljavlja zahtevek za popravilo na podlagi garancije oziroma jamčevalni zahtevek, v konkretnih okoliščinah zadostila pogojem za notifikacijo, določenim v 464. členu OZ.
ZPP člen 163, 163/4, 163/6, 363. ZST-1 člen 18, 18/6.
poseben sklep o stroških – taksa za sodbo – enotna taksa – pravica do pritožbe
Ker bi moralo sodišče odločiti o stroških postopka s sodbo in ne s posebnim sklepom o stroških, je sodbo in z njo povezani sklep o stroških, šteti kot eno odločbo (sodbo), za katero se plača enkratna taksa, to je taksa za sodbo.
potrjena prisilna poravnava pred izdajo sodbe - učinek potrjene prisilne poravnave - zmotna uporaba materialnega prava - stroški pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje bi potrjeno prisilno poravnavo moralo upoštevati.Do stroškov postopka, ki so bili odmerjeni s sodno odločbo šele po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, je tožeča stranka upravičena tako po temelju kot v celotni pravilno odmerjeni višini.
odložitev izvršitve kazni zapora – pravočasnost vložitve prošnje – breme predložitve dokazov o razlogih za odložitev
Po presoji pritožbenega sodišča je treba določbo drugega stavka prvega odstavka 25. člena ZIKS-1E glede pravočasnosti vložitve prošnje, če nastane razlog za odložitev izvršitve kazni zapora iz 1. točke 1. odstavka 24. člena ZIKS-1E pozneje, razlagati tako, da je takšno prošnjo moč vložiti vse do dne, ko bi se moral obsojeni zglasiti na prestajanju kazni. V obravnavani zadevi, glede na to, da je bila obsojencu že odložena izvršitev kazni zapora iz drugega razloga (po 6. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1E) do 26. maja 2014, obsojeni z vložitvijo novega predloga za odložitev izvršitve kazni zapora, tokrat iz drugega razloga (zaradi hujše bolezni), ni bil prepozen in zato razlog za zavrženje prošnje kot prepozne, ni podan.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0077050
OZ člen 197. ZPSPP člen 19. SPZ člen 115, 117.
plačilo obratovalnih stroškov – stroški izterjave od najemnika – obveznost lastnika – poslovna stavba – izdatek za drugega
Določba 19. člena ZPSPP ureja zgolj relativno razmerje med najemnikom in lastnikom, zato je ni mogoče uporabiti za utemeljitev upravičenja tretje osebe do najemnika oziroma izključitve odgovornosti lastnika.
Za odločitev na podlagi 197. člena OZ je odločilno, ali tožeča stranka plačala dolg iz svojih lastnih sredstev, ter ali je plačala obveznost, ki je zakonsko predpisana. Zakonska odgovornost za plačilo obratovalnih stroškov v predmetni poslovni stavbi pa je bila na lastniku in ne na najemniku poslovnega prostora. Zato za naložitev plačila stroškov izterjave od najemnika toženi stranki kot lastniku v konkretnem primeru ni nobene pravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063801
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 15, 514, 514/1, 514/2.
spor majhne vrednosti – protispisnost – prodajna pogodba – kup na poskušnjo – pogoj odobritve – sklenitev pogodbe – soglasje volj
Kup na poskušnjo je prodajna pogodba, sklenjena pod pogojem, da kupec stvar odobri, in sicer potem ko ugotovi, ali stvar ustreza njegovim željam. Navedena opredelilna značilnost instituta pa velja tako za kup na poskušnjo po 1. kot tudi po 2. odstavku 514. člena OZ. Zakon v dveh odstavkih namreč različno ureja le pravila o posledicah kupčevega molka v dogovorjenem, običajnem ali primernem roku, ki jih razlikuje glede na kraj opravljanja preizkusa oziroma glede na to, ali je bila stvar kupcu izročena v preizkus.
stroški postopka – izdaja odločbe brez poprejšnjega obravnavanja – pravnomočnost odločitve o glavni stvari
Ker o povračilu stroškov postopka odloči sodišče istočasno z odločitvijo o glavni stvari, v primeru, ko pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, pa na pravočasno zahtevo stranke za povračilo stroškov postopka s posebnim sklepom, je evidentno, da odloči sodišče o povračilu stroškov postopka pred pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari.