OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0077050
OZ člen 197. ZPSPP člen 19. SPZ člen 115, 117.
plačilo obratovalnih stroškov – stroški izterjave od najemnika – obveznost lastnika – poslovna stavba – izdatek za drugega
Določba 19. člena ZPSPP ureja zgolj relativno razmerje med najemnikom in lastnikom, zato je ni mogoče uporabiti za utemeljitev upravičenja tretje osebe do najemnika oziroma izključitve odgovornosti lastnika.
Za odločitev na podlagi 197. člena OZ je odločilno, ali tožeča stranka plačala dolg iz svojih lastnih sredstev, ter ali je plačala obveznost, ki je zakonsko predpisana. Zakonska odgovornost za plačilo obratovalnih stroškov v predmetni poslovni stavbi pa je bila na lastniku in ne na najemniku poslovnega prostora. Zato za naložitev plačila stroškov izterjave od najemnika toženi stranki kot lastniku v konkretnem primeru ni nobene pravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063090
OZ člen 15, 22. ZPP člen 452, 452/3.
sklenitev pogodbe – ponudba – naročilnica – prekluzija – spor majhne vrednosti – pravočasnost dokaznih predlogov
Računalniški izpisek o naročilu glede na to, da je toženec izrecno zanikal, da bi vtoževano storitev naročil, ne zadošča za ugotovitev, da je bilo ustno telefonsko naročilo dejansko oddano. Iz izpiska ne izhaja, kdo je sploh opravil pogovor s tožencem, in kaj je bil predmet pogovora, torej, ali je med strankama obstajalo soglasje volj glede predmeta pogodbe in cene storitve. Takšna listina pa ne more predstavljati naročilnice, ki ima pomen ponudbe.
Ker je toženec obstoju naročila oziroma pogodbe izrecno nasprotoval že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, bi morala tožnica podati dokaz zaslišanja relevantnih prič že v svoji prvi pripravljalni vlogi. Dokazni predlogi v drugi pripravljalni vlogi, ki so se nanašali na dejstva, zatrjevana v tožbi (prvi pripravljalni vlogi tožnice) oziroma prerekana v odgovoru na tožbo (ugovoru toženca), so prepozni in zato neupoštevni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063801
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 15, 514, 514/1, 514/2.
spor majhne vrednosti – protispisnost – prodajna pogodba – kup na poskušnjo – pogoj odobritve – sklenitev pogodbe – soglasje volj
Kup na poskušnjo je prodajna pogodba, sklenjena pod pogojem, da kupec stvar odobri, in sicer potem ko ugotovi, ali stvar ustreza njegovim željam. Navedena opredelilna značilnost instituta pa velja tako za kup na poskušnjo po 1. kot tudi po 2. odstavku 514. člena OZ. Zakon v dveh odstavkih namreč različno ureja le pravila o posledicah kupčevega molka v dogovorjenem, običajnem ali primernem roku, ki jih razlikuje glede na kraj opravljanja preizkusa oziroma glede na to, ali je bila stvar kupcu izročena v preizkus.
ZPP člen 163, 163/4, 163/6, 363. ZST-1 člen 18, 18/6.
poseben sklep o stroških – taksa za sodbo – enotna taksa – pravica do pritožbe
Ker bi moralo sodišče odločiti o stroških postopka s sodbo in ne s posebnim sklepom o stroških, je sodbo in z njo povezani sklep o stroških, šteti kot eno odločbo (sodbo), za katero se plača enkratna taksa, to je taksa za sodbo.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072083
SPZ člen 119.
etažna lastnina – etažni lastnik - rezervni sklad - zemljiškoknjižni lastnik – priznanje pravdnih stroškov – povrnitev pravdnih stroškov – veljavnost pogodbe o upravljanju
Čeprav toženec v zemljiški knjigi ni vknjižen kot etažni lastnik stanovanja (sobe) v objektu S., se zaradi tega ne more razbremeniti svoje zakonske obveznosti plačevanja prispevkov v rezervni sklad. Z nakupom stanovanja (sobe) je prevzel vse pravice in obveznosti etažnega lastnika. Zato je dolžan plačevati tudi prispevke v rezervni sklad.
Toženec je dolžan povrniti tožnikom le tiste stroške začasne zastopnice, ki jih bo prvo sodišče priznalo, ne pa celoten znesek predujma, ki ga je tožeča stranka založila.
URS člen 23, 158. ZIZ člen 6, 6/1, 42, 42/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
sestava sodišča - sodniški pomočnik - pristojnost - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti ni izrecno naveden med vlogami, o katerih sme sodniški pomočnik odločiti, sodišče druge stopnje pa meni, da tovrstne odločitve tudi ni mogoče šteti med vmesne procesne sklepe, saj gre za končno odločitev o pravnem sredstvu. Ker so pristojnosti sodniškega pomočnika izjema od pravila, da odloča v postopku sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), jih je pravilno razlagati ozko. S tako razlago se tudi dosledno varuje pravica do (zakonitega) sodnika kot elementa ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave).
predmet izvršbe - izvršba na nepremičnine - domneva lastništva
Na podlagi prvega odstavka 32. člena ZIZ je namreč lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, oziroma če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Po vpogledu v zemljiško knjigo (ob upoštevanju prvega odstavka 168. člena ZIZ) pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik ni lastnik nepremičnine parc. št.... k.o. ... Skladno z 11. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) namreč velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je kot tak vpisan v zemljiško knjigo.
Ker je navedla t.i. negativno dejstvo, za katerega po naravi stvari dokazov ne more predložiti, je po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu dolžnik tisti, ki mora dokazati, da je do zatrjevane spremembe prišlo. Tega pa dolžnik, kar naj bi potrdila zgolj v pritožbi navedena priča, glede na navedbe upnice v odgovoru na pritožbo in listine v spisu, po oceni pritožbenega sodišča ni uspel izkazati. V tej zvezi namreč ni mogoče spregledati vrste nedenarne obveznosti dolžnika, katero se je zavezal opraviti po sodni poravnavi in katero glede na njeno naravo ne more opraviti namesto njega upnica, poleg tega pa so bila dolžnikova pritožbena izvajanja o ustnem dogovoru z upnico nekonkretizirana.
Zakonodajalec bi, če bi zasledoval cilj, da se vse v 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ navedene terjatve poplačajo prednostno le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, to tudi zapisal. Iz zakonskega besedila pa je jasno razvidno, da se dikcija „zapadlih za zadnje leto“ nanaša le na prispevke za socialno zavarovanje, in ne vse terjatve iz 3. točke, saj bi nasprotno moralo zakonsko besedilo glasiti „zapadle za zadnje leto.
Pravilnost takega sklepanja potrjuje tudi tehtanje tekmujočih interesov, na katere se zakonska ureditev prednostnega poplačila nanaša.
Varstvo otrok je bistveno za obstoj družbe, zato se mora upnikov zasebni interes po poplačilu terjatve, ki ne uživa tudi hkrati posebnega varstva, upravičeno umakniti.
URS člen 22. OZ člen 51, 51/2, 53. ZIP 16, 16/2, 16/2-1, 251, 251a, 251b, 251c, 251d, 251e, 251f. ZIZ člen 17, 17/2, 170. ZN člen 49, 50.
sporazum o zavarovanju denarne terjatve - izvršilni naslov - zastavitelj hkrati osebni dolžnik - izvršba na vse premoženje - izjava o omejitvi hipoteke
Kadar je zastavitelj tudi osebni dolžnik, lahko upnik na podlagi izvršilnega naslova zoper njega predlaga izvršbo na vso njegovo premoženje (z upoštevanjem omejitev po ZIZ), če pa je zastavitelj zgolj realni dolžnik, pa lahko upnik zahteva izvršbo le s poplačilom iz zastavljene stvari. Tudi za zastavitelja, ki hkrati ni osebni dolžnik, velja, da ima upnik zoper njega izvršilni naslov za neposredno izvršbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063063
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 15, 18, 18/1, 28, 51.
spor majhne vrednosti – sklenitev pogodbe – obličnost – konkludentno ravnanje – splošni pogoji poslovanja – izvedba naroka – predlog za zaslišanje priče
Tožena stranka je prejela geslo za dostop do podatkovne baze in ga celotno vtoževano obdobje tudi uporabljala. O volji za sklenitev pogodbe je mogoče sklepati (tudi) na podlagi konkludentnega ravnanja tožene stranke, pri čemer pa obstoj splošnih pogojev tožene stranke, iz katerih naj bi bilo razvidno, da bi morala biti podpisana ustrezna pogodba oziroma dana naročilnica, za presojo obravnavanega razmerja ni relevanten.
V postopku v sporih majhne vrednosti mora namreč pravdna stranka izvedbo naroka za glavno obravnavno izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
vsebina predloga za izvršbo - podatki, potrebni za izvršbo - izvršba na denarno terjatev dolžnika - rubež neopredeljene terjatve - prenos terjatve namesto plačila - nekonkretizirana zarubljena terjatev
Zarubi se lahko le terjatev, ki je konkretno opredeljena, le tako zarubljena terjatev pa se lahko nato prenese upniku bodisi v izterjavo bodisi namesto plačila. Pri slednjem je opredelitev terjatve na način, da jo je mogoče identificirati, še toliko bolj pomembna, saj je že s samim prenosom upnik poplačan toliko, kolikor znaša prenesena terjatev. V primeru, ko ni jasno, katera oziroma kolikšna terjatev je bila zarubljena, zato (kljub pravnomočnosti sklepa o rubežu) njen prenos ni mogoč.
invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije - uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja zaradi sprememb invalidnosti - datum pridobitve pravice - invalidska pokojnina
V obravnavani zadevi gre za spor v zvezi z uveljavljanjem novih pravic iz invalidskega zavarovanja zaradi sprememb v invalidnosti. To pa pomeni, da je ob sicer nesporni razvrstitvi tožnice (invalidke III. kategorije) v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od določenega dne dalje, pri odločanju o datumu pridobitve pravice do invalidske pokojnine, potrebno uporabiti drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1, po katerem že priznana pravica iz invalidskega zavarovanja preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe, če nastanejo v stanju invalidnosti spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni.
Trditve dolžnikov o tem, da so po prvi cenitvi v nepremičnino vlagali, kar so dokazovali s cenitvijo izvedenke, niso zadoščale za verjeten izkaz o tem, da se je vrednost nepremičnine precej spremenila.
Tožnica je skladno s 190. čl. OZ upravičena morebitno preplačilo vrtca terjati o tistega, ki je brez pravnega temelja obogaten na njen račun. Vendar to ni tožena stranka (RS, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve), saj po izpodbijani odločbi ni bila niti prejemnik plačila vrtca, niti zavezanec za plačilo razlike med ceno programa in plačilom vrtca za otroka. Ker tožena stranka v konkretni zadevi ni dolžnik v zvezi z vračilom morebitnega preplačila vrtca za otroka, je njen ugovor pasivne legitimacije utemeljen, zaradi česar je bilo potrebno tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti.
ZDZdr člen 2, 2-17, 74, 75, 76, 79, 80. ZSV člen 51. Ustava RS člen 19.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve – nadzorovana obravnava v domačem okolju – mnenje socialno varstvenega zavoda – prostorske in strokovne zmožnosti zavoda – dolžnost družbe, da zagotovi institucionalno varstvo
Zakon o socialnem varstvu nalaga družbi, da zagotovi institucionalno varstvo, v okvir katerega sodijo tudi socialno varstvene storitve. Posebne oblike institucionalnega varstva po 51. členu Zakona o socialnem varstvu izvajajo posebni socialno varstveni zavodi. Dolžnost sodišča je, da, ko je treba osebi tako varstvo zagotoviti (kot v konkretnem primeru), skrbno razišče vse okoliščine in ugotovi, kateri socialni varstveni zavod tako obliko institucionalnega varstva, ki jo potrebuje nasprotni udeleženec, nudi. Ob tem mora upoštevati tudi prostorske in strokovne zmožnosti, vendar pa v takem primeru, kot je konkreten, ko se na prostorske in tudi strokovne nezmožnosti sklicujejo vsi zavodi oz. domovi, ki bi bili primerni za namestitev, ni mogoče sprejeti stališča, da je mnenje zavoda zavezujoče, in bi bilo nedopustno, da v primeru, ko obstojijo okoliščine, ki narekujejo odločitev sodišča, da odloči o namestitvi osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, ukrep ne bi bil izvedljiv (prim. sklep VSC Cp 688/2010 z dne 2.8.2010 in sklep VSL I Cp 2421/2013 z dne 19.9.2013).
Na podlagi pravnomočne sodbe (s katero je bilo odločeno, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas in da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo ter ji obračunati in izplačati izgubo na mesečnih plačah, stimulaciji, božičnici in trinajsti plači) je bila tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo ter ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja. Tožena stranka tožnice ni pozvala nazaj na delo v skladu s pravnomočno sodbo, tožnica pa v skladu s 231. členom ZIZ ni podala predloga za izvršbo. Zato je tožnica upravičena do razlike v plači le do dneva izvršljivosti sodbe. Če delavec ne predlaga izvršitve pravnomočne sodbe v šestmesečnem roku iz 231. člena ZIZ, s tem izgubi pravico do uveljavitve delovnega razmerja. Pravica do izplačila razlike v plači in drugih prejemkov iz delovnega razmerja je vezana na obstoj delovnega razmerja. Ker delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno, tožnica ni upravičena do razlike v plači po izvršljivosti sodbe.