potrjena prisilna poravnava pred izdajo sodbe - učinek potrjene prisilne poravnave - zmotna uporaba materialnega prava - stroški pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje bi potrjeno prisilno poravnavo moralo upoštevati.Do stroškov postopka, ki so bili odmerjeni s sodno odločbo šele po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, je tožeča stranka upravičena tako po temelju kot v celotni pravilno odmerjeni višini.
ZPP člen 163, 163/4, 163/6, 363. ZST-1 člen 18, 18/6.
poseben sklep o stroških – taksa za sodbo – enotna taksa – pravica do pritožbe
Ker bi moralo sodišče odločiti o stroških postopka s sodbo in ne s posebnim sklepom o stroških, je sodbo in z njo povezani sklep o stroških, šteti kot eno odločbo (sodbo), za katero se plača enkratna taksa, to je taksa za sodbo.
odložitev izvršitve kazni zapora – pravočasnost vložitve prošnje – breme predložitve dokazov o razlogih za odložitev
Po presoji pritožbenega sodišča je treba določbo drugega stavka prvega odstavka 25. člena ZIKS-1E glede pravočasnosti vložitve prošnje, če nastane razlog za odložitev izvršitve kazni zapora iz 1. točke 1. odstavka 24. člena ZIKS-1E pozneje, razlagati tako, da je takšno prošnjo moč vložiti vse do dne, ko bi se moral obsojeni zglasiti na prestajanju kazni. V obravnavani zadevi, glede na to, da je bila obsojencu že odložena izvršitev kazni zapora iz drugega razloga (po 6. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1E) do 26. maja 2014, obsojeni z vložitvijo novega predloga za odložitev izvršitve kazni zapora, tokrat iz drugega razloga (zaradi hujše bolezni), ni bil prepozen in zato razlog za zavrženje prošnje kot prepozne, ni podan.
vsebina predloga za izvršbo - podatki, potrebni za izvršbo - izvršba na denarno terjatev dolžnika - rubež neopredeljene terjatve - prenos terjatve namesto plačila - nekonkretizirana zarubljena terjatev
Zarubi se lahko le terjatev, ki je konkretno opredeljena, le tako zarubljena terjatev pa se lahko nato prenese upniku bodisi v izterjavo bodisi namesto plačila. Pri slednjem je opredelitev terjatve na način, da jo je mogoče identificirati, še toliko bolj pomembna, saj je že s samim prenosom upnik poplačan toliko, kolikor znaša prenesena terjatev. V primeru, ko ni jasno, katera oziroma kolikšna terjatev je bila zarubljena, zato (kljub pravnomočnosti sklepa o rubežu) njen prenos ni mogoč.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063063
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 15, 18, 18/1, 28, 51.
spor majhne vrednosti – sklenitev pogodbe – obličnost – konkludentno ravnanje – splošni pogoji poslovanja – izvedba naroka – predlog za zaslišanje priče
Tožena stranka je prejela geslo za dostop do podatkovne baze in ga celotno vtoževano obdobje tudi uporabljala. O volji za sklenitev pogodbe je mogoče sklepati (tudi) na podlagi konkludentnega ravnanja tožene stranke, pri čemer pa obstoj splošnih pogojev tožene stranke, iz katerih naj bi bilo razvidno, da bi morala biti podpisana ustrezna pogodba oziroma dana naročilnica, za presojo obravnavanega razmerja ni relevanten.
V postopku v sporih majhne vrednosti mora namreč pravdna stranka izvedbo naroka za glavno obravnavno izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
URS člen 23, 158. ZIZ člen 6, 6/1, 42, 42/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
sestava sodišča - sodniški pomočnik - pristojnost - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti ni izrecno naveden med vlogami, o katerih sme sodniški pomočnik odločiti, sodišče druge stopnje pa meni, da tovrstne odločitve tudi ni mogoče šteti med vmesne procesne sklepe, saj gre za končno odločitev o pravnem sredstvu. Ker so pristojnosti sodniškega pomočnika izjema od pravila, da odloča v postopku sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), jih je pravilno razlagati ozko. S tako razlago se tudi dosledno varuje pravica do (zakonitega) sodnika kot elementa ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave).
Zakonodajalec bi, če bi zasledoval cilj, da se vse v 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ navedene terjatve poplačajo prednostno le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, to tudi zapisal. Iz zakonskega besedila pa je jasno razvidno, da se dikcija „zapadlih za zadnje leto“ nanaša le na prispevke za socialno zavarovanje, in ne vse terjatve iz 3. točke, saj bi nasprotno moralo zakonsko besedilo glasiti „zapadle za zadnje leto.
Pravilnost takega sklepanja potrjuje tudi tehtanje tekmujočih interesov, na katere se zakonska ureditev prednostnega poplačila nanaša.
Varstvo otrok je bistveno za obstoj družbe, zato se mora upnikov zasebni interes po poplačilu terjatve, ki ne uživa tudi hkrati posebnega varstva, upravičeno umakniti.
predmet izvršbe - izvršba na nepremičnine - domneva lastništva
Na podlagi prvega odstavka 32. člena ZIZ je namreč lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, oziroma če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Po vpogledu v zemljiško knjigo (ob upoštevanju prvega odstavka 168. člena ZIZ) pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik ni lastnik nepremičnine parc. št.... k.o. ... Skladno z 11. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) namreč velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je kot tak vpisan v zemljiško knjigo.
Ker je navedla t.i. negativno dejstvo, za katerega po naravi stvari dokazov ne more predložiti, je po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu dolžnik tisti, ki mora dokazati, da je do zatrjevane spremembe prišlo. Tega pa dolžnik, kar naj bi potrdila zgolj v pritožbi navedena priča, glede na navedbe upnice v odgovoru na pritožbo in listine v spisu, po oceni pritožbenega sodišča ni uspel izkazati. V tej zvezi namreč ni mogoče spregledati vrste nedenarne obveznosti dolžnika, katero se je zavezal opraviti po sodni poravnavi in katero glede na njeno naravo ne more opraviti namesto njega upnica, poleg tega pa so bila dolžnikova pritožbena izvajanja o ustnem dogovoru z upnico nekonkretizirana.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072083
SPZ člen 119.
etažna lastnina – etažni lastnik - rezervni sklad - zemljiškoknjižni lastnik – priznanje pravdnih stroškov – povrnitev pravdnih stroškov – veljavnost pogodbe o upravljanju
Čeprav toženec v zemljiški knjigi ni vknjižen kot etažni lastnik stanovanja (sobe) v objektu S., se zaradi tega ne more razbremeniti svoje zakonske obveznosti plačevanja prispevkov v rezervni sklad. Z nakupom stanovanja (sobe) je prevzel vse pravice in obveznosti etažnega lastnika. Zato je dolžan plačevati tudi prispevke v rezervni sklad.
Toženec je dolžan povrniti tožnikom le tiste stroške začasne zastopnice, ki jih bo prvo sodišče priznalo, ne pa celoten znesek predujma, ki ga je tožeča stranka založila.
URS člen 22. OZ člen 51, 51/2, 53. ZIP 16, 16/2, 16/2-1, 251, 251a, 251b, 251c, 251d, 251e, 251f. ZIZ člen 17, 17/2, 170. ZN člen 49, 50.
sporazum o zavarovanju denarne terjatve - izvršilni naslov - zastavitelj hkrati osebni dolžnik - izvršba na vse premoženje - izjava o omejitvi hipoteke
Kadar je zastavitelj tudi osebni dolžnik, lahko upnik na podlagi izvršilnega naslova zoper njega predlaga izvršbo na vso njegovo premoženje (z upoštevanjem omejitev po ZIZ), če pa je zastavitelj zgolj realni dolžnik, pa lahko upnik zahteva izvršbo le s poplačilom iz zastavljene stvari. Tudi za zastavitelja, ki hkrati ni osebni dolžnik, velja, da ima upnik zoper njega izvršilni naslov za neposredno izvršbo.
Za pogoje pobotanja se štejejo tudi likvidnost, izterljivost in zapadlost terjatve (311. člen Obligacijskega zakonika - OZ), pri čemer v konkretnem primeru tudi po oceni pritožbenega sodišča vsi ti pogoji niso izpolnjeni, saj je bila upnikova terjatev, ki je predmet izterjave v tem izvršilnem postopku, zarubljena v drugi izvršilni zadevi (In 1), ki se vodi med P.S. kot upnikom in družbo K. d.o.o. kot dolžnikom.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz drugega odstavka 11. člena ZST-1 se po ustaljeni sodni praksi sicer res presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa zakon, to pa je mesečni dohodek, ki ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo, vendar pa je pri presoji različnih situacij potrebno upoštevati tudi kriterij stalnosti dohodka. Navedeno stališče sodne prakse je namreč mogoče uporabiti zgolj v primeru, če imajo prosilci stalne denarne dohodke, ne pa tudi, kadar prosilci prejmejo le enkratni dohodek ali bodo dohodek imeli le določen čas (npr. za čas prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost). V takšnih primerih je treba presoditi vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja prosilca. Upoštevaje dejstvo, da je tožnikov edini mesečni dohodek denarno nadomestilo za brezposelnost, da ga bo prejemal le tri mesece, da prej drugih dohodkov ni imel in da drugega premoženja nima, so izpolnjeni pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse.
Tožena stranka je izpolnila tožničin zahtevek s tem, ko je na podlagi določb ZOPRZUJF izdala novo odločbo. Glede izpolnitve zahtevka ni odločilno, da je tožena stranka odločbo izdala na podlagi prej citiranega podpisa oziroma odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 14. 3. 2013. Bistveno je, da je z odločbo sanirala posledice svoje prejšnje odločbe tudi za nazaj. S tako odločitvijo je tožnica soglašala, saj je nova odločba očitno postala pravnomočna. Tožbo je tudi pravočasno umaknila in sicer še pred prvo obravnavo, kar pomeni, da s tem v zvezi toženi stranki tudi še niso nastali nobeni stroški. Zato je tožena stranka dolžna tožnici povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz drugega odstavka 11. člena ZST-1 se po ustaljeni sodni praksi sicer res presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa zakon, to pa je mesečni dohodek, ki ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo, vendar pa je pri presoji različnih situacij potrebno upoštevati tudi kriterij stalnosti dohodka. Navedeno stališče sodne prakse je namreč mogoče uporabiti zgolj v primeru, če imajo prosilci stalne denarne dohodke, ne pa tudi, kadar prosilci prejmejo le enkratni dohodek ali bodo dohodek imeli le določen čas (npr. za čas prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost). V takšnih primerih je treba presoditi vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja prosilca. Upoštevaje dejstvo, da je tožnikov edini mesečni dohodek denarno nadomestilo za brezposelnost, da ga bo prejemal le tri mesece, da prej drugih dohodkov ni imel in da drugega premoženja nima, so izpolnjeni pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse.
ZPIZ-1 člen 8, 187, 187/2. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
starostna pokojnina - sorazmerni del - trajanje delovne dobe - zavarovalna doba - delovna knjižica - javna listina
Časa obveznega služenja vojaškega roka, v katerem tožnik (ki nima državljanstva RS) ni bil v zavarovanju pri toženi stranki in za katerega niso bili niti obračunani niti plačani prispevki, ni mogoče upoštevati kot zavarovalno dobo. Zato je tožena stranka tožniku sorazmerni del starostne pokojnine utemeljeno odmerila zgolj glede na ugotovljeno pokojninsko dobe v Sloveniji.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zposlitev
Slabi poslovni rezultati so vodili toženo stranko k ukrepom za zmanjšanje stroškov poslovanja in do odločitve, da reorganizira poslovanje, to pa je storila z ukinitvijo delovnega mesta vodja enote, ki ga je zasedal tožnik. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kakor je določen v 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR. Ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog ukinjenega delovnega mesta med ostale zaposlene pri delodajalcu, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je opravljal delavec na ukinjenem delovnem mestu.
Tožena stranka tožniku ni bila dolžna ponujati novih pogodb o zaposlitvi za delovna mesta, ki niso bila na voljo za nedoločen čas, temveč le za določen čas, ali ki niso ustrezala vrsti in stopnji izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela po prejšnji pogodbi o zaposlitvi.