Ker je tožnica v zapuščinskem postopku po pokojniku uveljavljala povrnitev denarne vrednosti pomoči namesto omejitve dedovanja zapustnikovega premoženja, dediča pa sta v zapuščinskem postopku sprejela tako obliko svoje obveznosti, je že v zapuščinskem postopku nastopila med pravdnima strankama pravna situacija iz tretjega odstavka 128. člena ZD. Zakon - 128. člen ZD - govori tako v prvem odstavku (ko določa omejitev dedovanja) kot v tretjem odstavku (ko določa povrnitev dane pomoči) o višini vrednosti pomoči. Po teh določbah tako ne gre za nominalne zneske plačane pomoči (kot neutemeljeno meni toženec) ampak je odločilna tista vrednost dane pomoči, ki je vrednostno (in ne nominalno) enaka prejeti družbeni pomoči v trenutku, ko nastopi obveznost vrnitve.
pravočasnost pritožbe stranke, ki ji ni bila dana možnost udeležbe v denacionalizacijskem postopku ob predpostavki že vloženega predloga za obnovo postopka
Če je stranka v upravnem postopku že vložila predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. tč. 249. čl. ZUP, ker ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, je njeno pritožbo, vloženo po izteku roka, ki velja za stranke v postopku, šteti in obravnavati kot pritožbo in ne kot predlog za obnovo postopka, ter jo kot prepozno vloženo zavreči.
predkazenski postopek - pripor - koluzijska nevarnost (uničenje sledov kaznivega dejanja) - posebne operativne metode in sredstva - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - izvrševanje nadzora telekomunikacij zoper oba zakonca - izločitev listin, na katere se sodna odločba ne sme opirati - obdolženec kot priča v istem postopku - soosumljenec kot privilegirana priča
Ukrep iz 1. tč. 1. odst. 150. čl. ZKP je bil izvrševan zoper oba soosumljenca, ki sta zakonca. Za informacijo, ki jo je vseboval zapis prisluškovanja razgovoru med odvetniškim kandidatom iz pisarne zagovornikov osumljenca B.Š. in soosumljenko - ženo osumljenega B.Š., ni mogoče reči, da izvira od dveh privilegiranih prič - osumljenčevim zagovornikom in zakoncem osumljenca, ker:
- v istem kazenskem postopku zaradi istega kaznivega dejanja ista oseba ne more imeti hkrati status obdolženca in (privilegirane) priče v razmerju do soobdolženca zakonca in to velja tudi za predkazenski postopek;
- informacija, ki jo je vseboval zapis prisluha, ne vsebuje ničesar, kar naj bi osumljenec zaupal odvetniškemu kandidatu kot svojemu zagovorniku, ampak informacijo o tem, kako naj bi mu osumljenec iz svoje aktovke "prevekslal" disketo in jo je nato zagovornik odstranil iz prostora za pridržanje. Ta informacija pa nakazuje na povsem določeno ravnanje navedenega zagovornika v smeri preprečevanja dokazovanja, česar vsekakor ni mogoče enačiti z zaupno informacijo klienta svojemu zagovorniku, zato ne gre za kršitev iz 2. tč. 235. čl. ZKP.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja drugačno presojo ugotovljenih dejstev ob drugačni razlagi prava, gre za uveljavljanje nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar pa po določbi 2. odst. 420. čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Vrednost spornega predmeta je sestavni del tožbe oziroma nasprotne tožbe. Ker toženec v nasprotni tožbi ni navedel vrednosti spora, vrednost spora po tožbi pa ni presegala zneska 50.000,00 din, ki je predstavljal mejno vrednost za dovoljenost revizije, toženčeva revizija ni dovoljena.
ZDen v določbi 29. točke 1. odstavka 3. člena izrecno določa, da so izpolnjeni pogoji za vrnitev arondiranih kmetijskih zemljišč, če upravičenci niso dobili ustreznih zemljišč. Tožnik v upravnem postopku ni uveljavljal in dokazoval okoliščin, ki bi kljub ugotovljeni približno enaki vrednosti zemljišč kazale na neustreznost dodeljenih zemljišč. Le s pavšalnimi navedbami tožnik ni uspel dokazati, da nadomestna zemljišča niso ustrezna.
ZOR člen 11, 13, 104, 113, 189, 189/2, 200, 200/2, 277.URS člen 22.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - kriteriji za odmero - čas odmere odškodnine - ohranitev realne vrednosti odškodnin za negmotno škodo - revalorizacija - inflacija - začetek teka zamudnih obresti - sodni zaostanki - zloraba procesnih pravic
Odmera višje odškodnine na račun dolgotrajnosti postopka mora imeti utemeljene razloge npr. v zavlačevanju postopka s strani ene izmed strank ali morda celo zlorabi procesnih pravic. Gre za pravni standard, ki ga ni mogoče primerjati z očitki o sodnih zaostankih in ga tudi ni mogoče kar posplošeno izraziti v neki načelni časovni meji, od katere naprej je treba šteti, da gre za dolgo čakanje na odmero odškodnine. Nikakor tudi ne gre za avtomatizem, ki bi bil povezan morda s prezaposlenostjo sodišča, saj so za reševanje tega problema predvideni drugi instrumenti.
Če je bil dejanski prehod zasebnega zemljišča v družbeno lastnino opravljen na podlagi pravnega posla, bi moral upravni organ odstopiti tako zahtevo v pristojno reševanje sodišču, ker po 1. odstavku 56. člena ZDen odloča o zahtevku za denacionalizacijo iz 5. člena ZDen sodišče.
ZPP (1977) člen 354, 354/2-3. ZSamS člen 11, 37, 37/1, 40, 40/1, 40/2.
bistvene kršitve določb pravdnega postopka - sodna pristojnost - dogovor o notranji arbitraži - ustanovitev arbitraže
Ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče odločilo v sporu med članoma poslovnega sistema, katerega člani so se dogovorili, da bodo za reševanje medsebojnih sporov ustanovili notranjo arbitražo, ta pa ni bila ustanovljena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - USTAVNO PRAVO
VS05716
URS člen 26, 138, 140.UZIU člen 5. ZUpr člen 101.ZPDF člen 3, 3/6.ZOR člen 172.
pravica do povračila škode - razmerje med državo in občino kot lokalno skupnostjo - odgovornost države - pasivna legitimacija - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - uresničevanje lokalne samouprave - delovno področje samoupravnih lokalnih skupnosti - pristojnost za izvajanje upravnih nalog
Za pravilno izvajanje upravnih nalog je v prvi vrsti odgovorna država. Kadar pooblasti za izvajanje svojih nalog organe lokalnih skupnosti, s tem nanje prenese le izvajalsko delo, ne pa tudi svoje (odškodninske) odgovornosti za pravilno opravljeno delo.
mirovanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - rok za vložitev predloga - prekluzivni roki - dovoljenost revizije zoper sklep
Rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka je natančno določen: četrti mesec od dneva, ko je mirovanje postopka nastopilo (torej od konca tretjega meseca do konca četrtega meseca, šteto v skladu z določili ZPP). Rok je prekluziven, ni ga mogoče podaljšati niti z vložitvijo pritožbe.
Nepopolna in nerazumljiva vloga, ki jo stranka, kljub pozivu sodišča in opozorilu na posledice, če vloge v roku ne bo dopolnila, ne dopolni, se zavrže.
Tožniki so lahko upravičeni le do kapitalskega deleža njihovega pravnega prednika oz. upravičenca na premoženju javne trgovinske družbe (osebne družbe), ki je ob nacionalizaciji (zaplembi)
prenehala, njeno premoženje pa je prešlo v last FLRJ, ne pa tudi do celotnega premoženja te družbe. Zato pravočasni zahtevek enega upravičenca ne more biti v korist vseh upravičencev. Zahtevek tožnikov, ki so se priključili prvemu upravičencu po preteku roka iz 1. odstavka 64. člena ZDen, je bil zato pravilno zavržen kot prepozen.
ZPP člen 3, 3/3, 292, 306, 306/4, 308, 309, 385, 392, 412, 412/1.ZZZDR člen 96, 98, 99.
res transacta - priznanje očetovstva - izpodbijanje sodne poravnave - zakonski spori - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodno poravnavo - spori iz razmerij med starši in otroki - izpodbijanje očetovstva s sporazumom strank - razpolaganje z zahtevkom - nedopustna razpolaganja - učinki sodne poravnave
Državno tožilstvo RS je z zahtevo za varstvo zakonitosti upravičeno izpodbijati odločitev sodišča v zvezi z dovolitvijo ali zavrnitvijo sodne poravnave. Pri tem sme uveljavljati razloge, s katerimi se utemeljuje zahteva za varstvo zakonitosti, ne pa razlogov za tožbo za razveljavitev sodne poravnave.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda sokrivda - povrnitev gmotne in negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Krivda za nesrečo je obojestranska, ker je posledica napačne vožnje obeh udeležencev. Toženka je prekršila pravilo prednosti, ki je eno temeljnih pravil varnosti cestnega prometa. Zato je njen del krivde večji in znaša 70 odstotkov. Tožnik je znatno prekoračil dovoljeno hitrost in s tem soprispevl k nesrečo. Njegov del krivde je 30 odstotkov.
upravičenec do denacionalizacije - podržavljenje s pravnim poslom, katerega ničnost določena s 6. členom Odloka AVNOJ - stališče ustavnega sodišča
Če je bilo premoženje podržavljeno s pravnim poslom, ki v trenutku sklenitve ni bil ničen, ničnost pa je bila določena s 6. členom Odloka AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Ur.l. DFJ, št. 2/45), je potrebno pri pravnem vprašanju, komu je bilo premoženje podržavljeno, upoštevati stališče Ustavnega sodišča RS (odločba Up 332/97 z dne 19.3.1998), po katerem je potrebno šteti, da je bilo premoženje podržavljeno že s samo uveljavitvijo Odloka AVNOJ.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni naslov - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice - vsebina sporazuma - izvršljivost sporazuma
Veljaven je sporazum o ustanovitvi zastavne pravice po 251c členu ZIP, ki ne vsebuje podatka o dospelosti zavarovane terjatve, vendar je ta določena v posojilni pogodbi, ki je njegov sestavni del.
plačilo obveznosti po samoupravnem sporazumu - stvarna pristojnost
Po določbah 4. člena ZDSS delovna sodišča res niso več pristojna odločati v sporih o plačilu obveznosti po samoupravnem sporazumu. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zato v sklepu o nepristojnosti pravilno ugotovilo, da bi tovrsten spor, ob upoštevanju novih določb o pristojnosti sodišč, bil v pristojnosti okrožnega sodišča, ker gre v bistvu za odločanje o pogodbenem premoženjskem odnosu, kar bi glede na stranke postopka lahko bil gospodarski spor. Vendar je pri tem spregledalo določbo prvega odstavka 68. člena ZDSS. V tej je sicer res določeno, da se v zadevah, ki jih do uveljavitve tega zakona prejmejo sodišča združenega dela, postopek nadaljuje po tem zakonu, če še ni bila izdana odločba, s katero se je postopek pred prvostopnim sodiščem končal. Zakon pa pri tem ne določa, da bi se nerešene zadeve odstopale v reševanje drugim - splošnim sodiščem. Določbo, da se postopek nadaljuje po tem zakonu, je zato treba razumeti v ožjem smislu, torej tako, da se v nadaljevanju postopka sicer uporabljajo nova funkcionalna procesna pravila, ne pa tudi določbe o stvarni pristojnosti iz II. poglavja zakona.