stroški pravdnega postopka – povrnitev pravdnih stroškov – neuspeh z nesorazmerno majhnim delom – stroški nasprotne tožbe
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da tožnik po tožbi ni uspel z uveljavljanjem deleža nad eno polovico, toženki pa, da sta z nasprotno tožbo uspeli v celoti. Izpodbijana odločitev o stroških v obravnavani zadevi je takšna, kot da bi šlo za situacijo iz tretjega odstavka 154. člena ZPP, pa vendarle sodišče prve stopnje ni obrazložilo, iz česa izhaja, da je tožnik uspel le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071218
OZ člen 179, 182, 299, 299/1. ZOZP člen 20a, 20a/1. ZPP člen 216.
odškodninska odgovornost – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – odločitev o stroških – uspeh v postopku – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Tožnik zahteva odškodnino od zavarovalnice, pri kateri je imel povzročitelj nezgode zavarovano avtomobilsko odgovornost, zato je pri odločanju o začetku teka zamudnih obresti treba upoštevati določbe 20.a člena ZOZP o trimesčnem roku za izpolnitev obveznosti.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 397, 397/2, 398, 398/1. ZUN člen 46, 46/2. SZ člen 9.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in novi dokazi – nedovoljen predlog za obnovo postopka – nepopoln predlog za obnovo postopka
Stranka, ki pri dokazovanju obsega funkcionalnega zemljišča ni pregledala aktov o prostorski ureditvi določenega področja, ni ravnala skrbno. Zaradi po zaključku postopka najdenega grafičnega dela zazidalnega načrta ni upravičena predlagati obnove postopka.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082220
ZVEtL člen 3, 6, 22. SPZ člen 23, 49. ZZK-1 člen 33, 33/1.
pridobitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo – priposestvovanje – pravni naslov – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – posamezen del stavbe – del podstrešja – upravičenje do pridobitve lastninske pravice na delu podstrešja – razpolaganje s solastniškim deležem – skupni del
Predlagatelj ni izkazal upravičenja do pridobitve lastninske pravice na delu podstrešja kot posameznem delu stavbe. Pravna prednica predlagatelja namreč ni mogla razpolagati s solastniškim deležem na pravno še vedno nerazdeljenem skupnem delu kot s samostojno stvarjo.
Toženki z nasprotno tožbo zahtevata ugotovitev obstoja služnosti, tožnici pa z eventualno nasprotno tožbo zahtevata njeno prenehanje. Povezanost obeh zahtevkov ni taka, da sodišču ne bi nudila polja presoje pri odločanju, ali ju bo obravnavalo skupaj ali ne.
Zahtevek je tudi po predlagani dopolnitvi še vedno v bistvenem enak kot pred tem: tožnici zahtevata opustitev poseganja v njuno nepremičnino in prepoved uporabe njune nepremičnine. Razlika med prej in na novo postavljenim zahtevkom je le v tem, da je v primeroma navedenih oblikah vznemirjanja dodana nova oblika. Ker so oblike vznemirjanja dodane le primeroma, za odločitev o utemeljenosti zahtevka same po sebi niso pomembne. Navedbe o obliki vznemirjanja so po svoji vsebini (nove) navedbe o odločilnem dejstvu.
Stvarno služnost je mogoče priposestvovati le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju skozi celotno priposestvovalno dobo. Razširitev služnosti lahko pomeni že nesorazmerno povečanje števila voženj v primerjavi s tistimi, ki so se opravljale v priposestvovalni dobi. Za oceno, ali gre za razvojne spremembe, ki ne pomenijo nedopustne razširitve služnosti, ali za razširitev služnosti, so odločilne ugotovitve, ali je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti in ali obremenitev služečega zemljišča ni (bistveno) povečana.
Ko je bilo ugotovljeno, da toženka ni podpisala poroštvene izjave in torej ne more biti porok po poroštveni pogodbi, tožeča stranka ni postavila nobenih novih trditev o dejstvih, torej tudi ne v smeri, da je toženka kljub temu vedela za obveznost glavnega dolžnika in soglašala, da jo bo (kot porokinja) izpolnila, niti ni predlagala dokazov (tudi ne zaslišanja izvedenca grafologa), zato sodišče ne bi smelo ugotavljati teh dejstev.
ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 231, 231/1, 231/1-3, 239, 239/4.
začetek postopka osebnega stečaja – procesna nesposobnost dolžnika – nenavzočnost dolžnika na naroku – odločanje o začetku stečajnega postopka – prezadolženost – insolventnost – predlog za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija upnika
Ker je zastopanje dolžnika po odvetniku objektivno v njegovem interesu, pooblaščenec pa zastopa interese dolžnika na podlagi njegovega pooblastila in ker dolžniku formalno njegova poslovna sposobnost po določbah ZZZDR ni odvzeta niti mu še ni bil postavljen zakoniti zastopnik, za obravnavani postopek ni pomembno, da dolžnik nima več in po oceni pristojnega organa tudi ne potrebuje več skrbnika za poseben primer. Posledično pritožbene trditve, ki se nanašajo na skrbnika za poseben primer, pri presoji ali je bil dolžnik pravilno zastopan, niso pomembne.
Ker je v predhodnem postopku zaradi insolventnosti ugotovljena višina dolžnikovega premoženja manjša od višine njegovih obveznosti do upnikov, pomeni, da je bil dolžnik na dan začetka stečajnega postopka prezadolžen.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 243, 257. ZFPPIPP člen 221b, 221b/4, 221d, 221d/4.
razpravno načelo – trditveno in dokazno breme – toženčevi ugovori – informativni dokaz – postavitev izvedenca – izpodbijanje navedb nasprotne stranke – ugotavljanje dejanskega stanja – postopek poenostavljene prisilne poravnave – terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev
Manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba nobenega dokaza, tako tudi ne postavitev izvedenca ustrezne stroke (in pridobitev njegovega izvida in mnenja) - to je del izvedenega dokaza, ki ga je treba dokazno oceniti. Dokazi s postavitvijo izvedencev ali z zaslišanjem strank (prič) so namenjeni (zgolj) ugotavljanju obstoja (že prej pravočasno zatrjevanih) spornih (pravno relevantnih) dejstev, ne pa (šele) njihovemu odkrivanju. Tako imenovani informativni ali poizvedovalni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen. Sodišče mora torej na podlagi navedb strank ugotoviti, katera (pravno relevantna) dejstva so med njima sporna (to je namreč predmet razpravljanja v pravdnem postopku), in nato ob uporabi pravil o dokaznem bremenu odločiti, ali so ta dejstva dokazana ali ne.
V domeni sodišča je, da presodi, ali je postavitev izvedenca sploh potrebna. Četudi bi tožena stranka vsa relevantna dejstva v zvezi s svojimi ugovori, na podlagi katerih želi doseči (delno) zavrnitev zahtevka, navedla, bi sodišče prve stopnje torej lahko odločilo, da postavitev izvedenca ekonomske stroke v tem primeru ni potrebna.
Pravilno sklepa sodišče prve stopnje - za utemeljenost ugovora tožene stranke bistveno zgolj, ali je terjatev tožeče stranke (ki jo uveljavlja v tem postopku) navedena v posodobljenem seznamu terjatev.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – obojestranska krivda – sorazmernost krivde – soprispevek – nematerialna škoda – materialna škoda – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha v postopku
Izvedenec cestnoprometne stroke mora poznati varnostne sisteme v vozilu in njihov učinek, zato v njegovo strokovno področje sodi ocena, ali je udeleženec nezgode uporabljal varnostni pas ali ne.
Soprispevek oškodovanca, ko je po prednostni cesti vozil nekoliko prehitro (64 km/h namesto 50 km/h) in ni bil privezan, znaša 30 %, pri čemer je odločilno, da nezgode, ki jo je povzročil udeleženec, ko se je vključeval na prednostno cesto, ne bi mogel preprečiti, tudi če bi vozil s predpisano hitrostjo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0082213
URS člen 19, 35, 51, 51/3. ZNP člen 70. ZZDej člen 46, 49. OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2, 155.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – pravica do osebne svobode – pravica do prostovoljnega zdravljenja – razžalitev dobrega imena in časti – prisilna hospitalizacija – pogoji za prisilno pridržanje – zaprti oddelek psihiatrične bolnice – protipravnost ravnanja – odmera odškodnine – odškodnina v pripornih zadevah – pravična denarna odškodnina – vzročna zveza – stroški pravdnega postopka – potrebnost stroškov
Neupoštevanje odklonitve zdravljenja je utemeljeno samo, če bolnik nima več sposobnosti oblikovati pravno relevantne volje glede zdravljenja. To velja tudi za zdravljenje v psihiatrični bolnici. Zdravljenje proti volji bolnika je v takšnem primeru, tudi če pride do ogrožanja zdravja in življenja ali povzročanja velike škode sebi ali drugim, nedopustno in posledično protipravno.
Pri odmeri odškodnine zaradi prisilnega zdravljenja je na mestu primerjava z odškodninami v zvezi z nezakonitim odvzemom prostosti v kazenskih postopkih, s tem, da je seveda treba upoštevati določene posebne okoliščine (izvajanje zdravljenja proti volji, omejitev nekaterih pravic, ki sicer priporniku pripadajo).
povrnitev premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev – objava prispevka – resničnost objavljenih informacij – anonimen vir informacij – prepričanje v resničnost informacij – skrbnost novinarja – javni interes za objavo prispevka
Bistveno za odločitev je, ali je imel novinar v trenutku objave prispevka upravičen razlog verjeti v resničnost informacij. Prepričanje v resničnost objavljenih informacij namreč izključuje protipravnost ravnanja.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – otroški dodatek – ugotavljanje potreb – stanovanjski problem – stanovanjski kredit – delovna sposobnost starša
Pritožbeno sodišče je pri ugotavljanju potreb mladoletnih tožnikov upoštevalo tudi delno plačilo mesečne anuitete za stanovanjsko posojilo, ker bi morala zakonita zastopnica tožnikov, če s posojilom ne bi reševala stanovanjskega problema, zanj plačevati najemnino in sicer v ocenjeni višini 70,00 EUR mesečno. Po mnenju pritožbenega sodišča je namreč zakonita zastopnica z najetjem stanovanjskega kredita za trisobno stanovanje v vrednosti 95.000,00 EUR presegla svoje materialne in finančne zmožnosti.
Kar presega s strani pritožbenega sodišča ugotovljene potrebe vsakega otroka v višini približno 290,00 EUR mesečno, glede na dohodke preživninskih zavezancev, se bodo te, presežene potrebe krile iz otroškega dodatka, ki ga prejema družina, v kateri otroka živita.
Starša, ob upoštevanju njunih mesečnih prihodkov, mladoletnima tožnikoma ne moreta zagotoviti vseh njunih zatrjevanih potreb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0071239
OZ člen 6, 6/1, 352, 352/1. ZOR člen 18, 18/1, 376, 376/1. ZVPot člen 4, 9, 37c.
pogodba o izvedbi krovsko kleparskih del – spor med naročnikom in dobaviteljem kritine izvajalcu – odgovornost za škodo na drugih stvareh – refleksna škoda – zastaranje – potek subjektivnega zastaralnega roka – pogodba o poravnavi – pristop k obveznosti izvajalca odpraviti napake – splošni zastaralni rok – nesklepčnost
Ni mogoče ugotoviti, kateri del tožbenega zahtevka se nanaša na odškodninsko terjatev zaradi škode na stvareh, kateri del tožbenega zahtevka pa na stroške sanacije zaradi odprave napak, s tem v zvezi pa tudi, ali so te napake zajete v pogodbi o poravnavi ali ne. Navedeno pomeni, da je tožba ostala nesklepčna.
Zgolj dejstvo, da je vložena nasprotna tožba, samo po sebi ne opravičuje prekinitve postopka po nasprotni tožbi do odločitve o tožbenem zahtevku po tožbi. Celo nasprotno: praviloma se zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe obravnavata skupaj, saj se najpogosteje tako v postopku po tožbi kot v postopku po nasprotni tožbi ugotavljajo ista pravno odločilna dejstva. Ugotavljanje le-teh v postopku po tožbi pa ne opravičuje prekinitve postopka po nasprotni tožbi.
zavrženje tožbe – pravočasnost dopolnitve tožbe – dopolnitev, poslana na pristojno sodišče
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka dopolnjeno tožbo s priloženimi dokazi poslala Okrajnemu sodišču v Ljubljani, torej nepristojnemu sodišču, pred iztekom roka, ki ji ga je sodišče določilo s sklepom z dne 3. 12. 2015. Vendar pa ji je bila navedena pošiljka vrnjena kot neizročena. Tožeča stranka pa ni izkazala, da je dopolnitev tožbe nato poslala pristojnemu sodišču, to je Okrožnemu sodišču v Ljubljani, niti tega ni trdila. Zato določba osmega odstavka 112. člena ZPP v danem primeru ni uporabljiva.
STEČAJNO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL0073738
ZZVZZ člen 17, 17-5, 55, 55/2. ZPIZ-2 člen 143, 143/1, 143/4. ZFPPIPP člen 104, 104/9, 122, 122/5, 233, 233/1, 233/7. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 5, 5/6, 22.
začetek stečajnega postopka nad pravno osebo – založitev predujma iz proračuna sodišča – kritje prispevkov od nagrade upravitelja – višina predujma – prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni – odmera in plačilo nagrade upravitelja
Pritožnik pravilno opozarja, da bi prvostopenjsko sodišče pri določitvi predujma, v kolikor se nanaša na plačilo najnižjega nadomestila nagrade upravitelja, moralo upoštevati tudi, da je od tega nadomestila potrebno plačati še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po prvem in četrtem odstavku 143. člena ZPIZ-2 v višini 8,85 % (88,00 EUR) in prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po 5. točki 17. člena ZZVZZ po stopnji 0,53 % v skladu z drugim odstavkom 55. člena ZZVZZ.
stiki z otrokom – začasna odredba o stikih – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost nastanka nenadomestljive škode – denarna kazen
Sodišče izda začasno odredbo, če otroku nastaja oziroma bi lahko nastala nenadomestljiva škoda (272. člen ZIZ). Ker otroci že od oktobra 2015 nimajo stikov s toženko, iz mnenja CSD pa izhaja, da so stiki otrok s toženko nujno potrebni za njihov uspešen psihosocialni razvoj, je obstoj nevarnosti nastanka nenadomestljive škode izkazan.
dedni delež – vštetje darila – napotitev na pravdo – verjetnost pravice – manj verjetna pravica – negativna dejstva
Kadar dedič trdi, da je sodedič prejel določen denarni znesek kot darilo, sodedič pa ne prereka le tega, da je šlo za darilo, temveč zanika prejem denarnega zneska nasploh, je pravica dediča, ki trdi, da je bil denarni znesek izročen, manj verjetna in je on tisti, ki mora svoje trditve dokazati v pravdi.
Res je, da novejša sodna praksa zavrača ugotovitvene dele tožb v postopkih motenja posesti kot nepotrebne. Vendar je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ravnalo prav, da je ugodilo tudi ugotovitvenemu zahtevku, saj bi drugače druga točka tožbenega zahtevka, s katerim se toženi stranki prepoveduje v bodoče s takšnimi in podobnimi dejanji posegati v posest tožeče stranke, ostala nedoločena in nedoločljiva.