ZPP člen 394, 394-10, 395, 397, 397/2, 398, 398/1. ZUN člen 46, 46/2. SZ člen 9.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in novi dokazi – nedovoljen predlog za obnovo postopka – nepopoln predlog za obnovo postopka
Stranka, ki pri dokazovanju obsega funkcionalnega zemljišča ni pregledala aktov o prostorski ureditvi določenega področja, ni ravnala skrbno. Zaradi po zaključku postopka najdenega grafičnega dela zazidalnega načrta ni upravičena predlagati obnove postopka.
pridobitev lastninske pravice – pridobitev na delu parcele – funkcionalno zemljišče – lastninjenje – pravica uporabe – obseg pravice
Čeprav je funkcionalno zemljišče pomembno za razsojo, pa v pravdnem postopku, v katerem se ugotavlja obseg pravice uporabe zaradi pridobitve lastninske pravice na podlagi prvega odstavka 2. člena ZLNDL, morebitna odmera funkcionalnega zemljišča v preteklosti ne onemogoča ugotovitve drugačnega obsega zemljišča, na katerem etažni lastniki večstanovanjske stavbe pridobijo solastninsko pravico na k stavbi pripadajočem zemljišču.
ODŠKODNINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0082213
URS člen 19, 35, 51, 51/3. ZNP člen 70. ZZDej člen 46, 49. OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2, 155.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – pravica do osebne svobode – pravica do prostovoljnega zdravljenja – razžalitev dobrega imena in časti – prisilna hospitalizacija – pogoji za prisilno pridržanje – zaprti oddelek psihiatrične bolnice – protipravnost ravnanja – odmera odškodnine – odškodnina v pripornih zadevah – pravična denarna odškodnina – vzročna zveza – stroški pravdnega postopka – potrebnost stroškov
Neupoštevanje odklonitve zdravljenja je utemeljeno samo, če bolnik nima več sposobnosti oblikovati pravno relevantne volje glede zdravljenja. To velja tudi za zdravljenje v psihiatrični bolnici. Zdravljenje proti volji bolnika je v takšnem primeru, tudi če pride do ogrožanja zdravja in življenja ali povzročanja velike škode sebi ali drugim, nedopustno in posledično protipravno.
Pri odmeri odškodnine zaradi prisilnega zdravljenja je na mestu primerjava z odškodninami v zvezi z nezakonitim odvzemom prostosti v kazenskih postopkih, s tem, da je seveda treba upoštevati določene posebne okoliščine (izvajanje zdravljenja proti volji, omejitev nekaterih pravic, ki sicer priporniku pripadajo).
NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0071245
ZVEtL člen 17, 18, 18/1, 18/3, 18/4, 23a, 23a/5, 25, 25/1. ZSR člen 68, 68/5. SZ člen 116, 116/1. ZPDS člen 4, 4/3. SPZ člen 23.
vzpostavitev etažne lastnine – dejanska etažna lastnina – nedokončana etažna lastnina – vključitev podstrešja v plan stanovanjske skupnosti – neizgrajeno podstrešje – sprememba namembnosti skupnega dela v posamezni del – pogodbeno razpolaganje – stanovanjska zadruga – ugovor aktivne legitimacije – ustreznost pravnega naslova – bolj verjetna pravica – obligatornost izvedbe naroka in navzočnosti udeležencev v postopku po ZVEtL – predložitev listin v overjenem prepisu
Celotno podstrešje (in s tem tudi obravnavani del neizgrajenega podstrešja - sedaj del št. 16) je že s tem, ko je bilo zajeto v planu stanovanjske skupnosti, oziroma najkasneje s sklenitvijo Pogodbe, izgubilo lastnost skupnega prostora in postalo posebni del. Ta trenutek je na podlagi tretjega odstavka 4. člena ZPDS prenehala skupna trajna pravica uporabe na tem skupnem delu, ki so jo imeli etažni lastniki stavbe v družbeni lastnini skladno s prvim odstavkom istega člena. Obravnavani del je postal predmet samostojnega razpolaganja v pravnem prometu, kar se je odrazilo v nadaljnjih pogodbenih razpolaganjih.
Podstrešje ne bi izgubilo lastnosti skupnega prostora šele, če bi predlagateljica (stanovanjska zadruga) na njem zgradila stanovanje. Pomemben je trenutek, ko je prostor pravno spremenil namembnost, kar je bilo nedvomno z oddajo nezazidanega podstrešja v uporabo za gradnjo stanovanjski zadrugi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071218
OZ člen 179, 182, 299, 299/1. ZOZP člen 20a, 20a/1. ZPP člen 216.
odškodninska odgovornost – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – odločitev o stroških – uspeh v postopku – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Tožnik zahteva odškodnino od zavarovalnice, pri kateri je imel povzročitelj nezgode zavarovano avtomobilsko odgovornost, zato je pri odločanju o začetku teka zamudnih obresti treba upoštevati določbe 20.a člena ZOZP o trimesčnem roku za izpolnitev obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082236
OZ člen 190. ZPP člen 8. ZTLR člen 34, 34/1. SPZ člen 60, 60/1.
neupravičena pridobitev – plačilo uporabnine – dokazna ocena – zastaranje – spor majhne vrednosti – ugotovitev lastninske pravice – vpis v javno evidenco – pridobitev lastninske pravice na premičnini – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izročitev v posest
Res je vpis v javno evidenco eden izmed pokazateljev lastništva, vendar pa zgolj vpis v evidenco lastništva še ne dokazuje.
mediji – pravica do objave popravka – zavrnitev objave popravka – odklonitveni razlogi – popravek v ožjem smislu – popravek v širšem smislu – kolizija ustavnih pravic
Zahtevani popravek ne zadosti kriterijem, ki morajo biti – skladno z določbami ZMed – podani za ugoditev zahtevku. Popravek, kot ga zahteva tožnik, vsebuje zgolj nekatere poudarke, ki pa po svoji sporočilni moči ne ustrezajo standardu vsebinskega zanikanja navedb v prispevku ter ne prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi tožnik izpodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem prispevku.
Zgolj dejstvo, da je vložena nasprotna tožba, samo po sebi ne opravičuje prekinitve postopka po nasprotni tožbi do odločitve o tožbenem zahtevku po tožbi. Celo nasprotno: praviloma se zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe obravnavata skupaj, saj se najpogosteje tako v postopku po tožbi kot v postopku po nasprotni tožbi ugotavljajo ista pravno odločilna dejstva. Ugotavljanje le-teh v postopku po tožbi pa ne opravičuje prekinitve postopka po nasprotni tožbi.
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 170, 170/2.
sprememba lastništva na izvršilnem predmetu - nepremičnina - ugovor novega dolžnika - zastavna pravica
Ker je pridobil upnik pred vpisom nove dolžnice kot solastnice v zemljiški knjigi zastavno pravico na nepremičninah, ki so predmet izvršbe in solastništva dolžnikov, je s tem po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pridobil zastavno pravico z učinki tudi proti tistemu, ki je pozneje pridobil solastninsko pravico na teh nepremičninah.
ZIKS člen 145, 145/3. Odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1-2, 1-3. Zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 9.
Čeprav se sodba sodišča Slovenske narodne časti SNČ 503/45 sklicuje na določbo 3. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a, je bila pravna podlaga podržavljenja sodba in ne odlok ter je za vračilo treba uporabiti določila ZIKS.
odpoved najemne pogodbe – dvom v procesno sposobnost – zamudna sodba – nedovoljena razpolaganja
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti, med drugim, paziti tudi na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. Če sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne sposobnosti.
JAVNI RAZPISI – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078024
ZSPDPO člen 6, 7. OZ člen 60, 82, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPP člen 8, 181, 181/2, 182, 182/2, 182/3.
stvarno premoženje občin – prodaja z javnim razpisom – spremenjeni pogoji prodaje – ničnost pogodbe in dodatka k pogodbi – posledice ničnosti – vezanost na trditveno podlago – dokazna ocena – kumulacija zahtevkov – ugotovitvena tožba – razlaga pogodbe – enako obravnavanje udeležencev – preglednost vodenja postopkov
Pritožbeni očitek kršitve razpravnega načela, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo ničnost Dodatka št. 2 k Pogodbi, hkrati pa tudi ničnost same Pogodbe, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pri presoji dogovora o spreminjanju pogojev plačila kupnine, ki so določeni v javnem razpisu, nujno moralo primerjati vsebino objavljenih pogojev s pogoji plačila kupnine iz Pogodbe, nato pa te s pogoji iz Dodatka št. 2. Pri tem ni moglo spregledati, da tudi določba v Pogodbi, ki se nanaša na plačilo kupnine, ni v skladu z objavljenimi pogoji plačila kupnine. Vsi dokazi skupaj so sodišče privedli do prepričanja, da je v konkretnem primeru tožena stranka pri prodaji svojega premoženja ravnala v nasprotju s 6. in 7. členom ZSPDPO, zaradi česar ji je odreklo sodno varstvo za zahtevek na izpolnitev Pogodbe. Pritožbene trditve v smeri, da je s tem sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago strank, glede na navedeno niso utemeljene.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodba nezakonita, ker izrek sodbe ne vsebuje ugotovitve ničnosti. V obravnavanem primeru je denarni zahtevek na podlagi določbe prvega odstavka 87. člena OZ že zapadel, zato ugotovitvena tožba ni potrebna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082232
OZ člen 766, 766/3. ZPP člen 286a, 286a/5.
mandatna pogodba – stroški izvajanja pogodbe – odplačen mandat – plačilo za opravljeno delo – prekluzija – razpravno načelo
Ker je tožeča stranka dokazala, da jo je tožena stranka brez podlage prepričala, da ji nakaže določeni znesek denarja, ker naj bi ji nastali stroški pri izvajanju mandatne pogodbe, mora ta znesek vrniti. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je šlo za odplačno dogovorjen mandat in da je ta znesek predstavljal plačilo ali vsaj darilo za opravljeno delo.
Tožena stranka morala dokazovati, da je obstajal dogovor o odplačnem razmerju po tretjem odstavku 766. člena OZ. Tožena stranka je priznavala, da je bilo med njimi 10-letno prijateljsko razmerje. V takih razmerjih je normalno, da toženka za svoj del tožeči stranki ni računala.
Okoliščine, ki jih je navajal toženec in jih sedaj ponavlja (bolezen, preživljanje sina) niso izjemne in nepredvidljive oz. ga niso ovirale, da bi sprožil postopek uveljavljanja subvencije, česar namreč ni storil. Za bolezen je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni težja oz. hujša; razlog za zdravljenje je bilo večkrat slabo počutje, enkrat pa prometna nesreča, ki jo je kot kolesar utrpel zaradi zaužitega alkohola.
posojilna pogodba – posojilna pogodba med predsednikom uprave in družbo – ustni dogovor o nagradi predsedniku uprave – dokazna ocena
Ker je tožnica dokazala, da so vtoževani znesku, plačani na račun kreditne pogodbe, sklenjene med banko in tožencem, predstavljali posojilo tožencu in da je posojilo že zapadlo, je pravilen zaključek sodbe, da jih je toženec (skupaj z obrestmi) dolžan vrniti.
povrnitev škode – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – načelo individualizacije višine odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – glavoboli – upoštevanje težav, ki so bolezenskega izvora – deljena vzročnost
Ob ugotovitvi, ki je pritožba ni uspela izpodbiti, da je tožnica že pred nesrečo imela glavobole (bolezenskega značaja), zaradi katerih se je zdravila, sodba materialnopravno pravilno ob upoštevanju deljene vzročnosti prisodi sorazmerno zmanjšano odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
izterjava preživninske obveznosti – nadomestilo preživnine – izvršilni naslov – preživninski sklad – odločba sklada – prehod terjatve – zakonska subrogacija – rok za pritožbo – prošnja za podaljšanje pritožbenega roka – prekluzivni zakonski rok
Odločba Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije ne more predstavljati izvršilnega naslova nasproti dolžniku, ki v postopku izdaje takšne odločbe sploh ne sodeluje. Navedena odločba je tako samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad.
Prošnja za podaljšanje pritožbenega roka ne more imeti procesnih učinkov, saj so pritožbeni roki zakonski prekluzivni roki, zato njihovo podaljšanje ni mogoče.
NEPRAVDNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082211
ZVVJTO člen 7, 7/1, 8, 8/3, 8a.
vlaganja v telekomunikacijsko omrežje – vračilo vlaganj – odškodnina iz naslova vlaganj – dokazovanje vlaganj – finančne kartice – postopek pri državnem pravobranilcu
Sprememba ZVVJTO je omogočila, da je vračilo vlaganj možno zahtevati tudi v primeru, ko upravičenci ne razpolagajo z dokazili o sklenjenem pravnem poslu, ker je mogoče obstoj pravno poslovnega razmerja in pravice do vlaganj dokazovati tudi z računi in drugimi verodostojnimi listinami, če pa vlagatelj zahtevka ne razpolaga z listinami ali dokumenti, pa lahko predloži notarsko overjeno izjavo o vrsti in obsegu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073747
ZOR člen 1083, 1083/1. OZ člen 5, 7, 131, 125, 125/1, 125/3, 126, 126/1, 165, 631. ZPP člen 311, 311/1.
obveznosti naročnika do podizvajalca – neposlovna odškodninska odgovornost – zapadlost odškodninske obveznosti – stečajni postopek nad glavnim izvajalcem – nastanek škode – preuranjen zahtevek – bančna garancija – obveznost unovčenja bančne garancije – odsotnost pravnega temelja izpolnitve obveznosti – pravna načela – načelo relativnosti obligacijskih razmerij – pogodba v korist tretjega – načelo vestnosti in poštenja – načelo prepovedi zlorabe pravic
Odsotnosti pravnega temelja izpolnitve obveznosti ni mogoče nadomestiti s sklicevanjem na pravna načela. Pravna načela so (le) vrednostna merila, ki nakazujejo smer ravnanja v pravnih razmerjih in so uporabljiva samo pod predpostavko, da so operacionalizirana v ustreznih pravnih pravilih.
Začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem načeloma pomeni, da upnik (tožeča stranka) ne bo poplačan v celoti. To pa še ne omogoča uveljavljanja odškodninskega zahtevka, saj se odškodninska obveznost šteje za zapadlo šele od nastanka škode (165. člen OZ). V konkretnem primeru bo šele z zaključkom stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem znano, v kolikšni meri tožeča stranka ne bo prejela poplačanih svojih terjatev iz podizvajalskega razmerja z glavnim izvajalcem. Takrat bo znan obseg škode, zato je sedanji tožbeni zahtevek tožeče stranke v vsakem primeru preuranjen (prvi odstavek 311. člena ZPP).
Denar se je med družbama prenašal gotovinsko, zato je na plačilnih nalogih ime toženke, kar pa samo po sebi ne pomeni, da je toženka poslovala s svojim denarjem, v svojem imenu in za svoj račun.