izbrisna tožba – ničnost vknjižbe lastninske pravice – prekluzivni rok za vložitev izbrisne tožbe – časovna veljavnost zakona
Absurdno je stališče toženca, da bi lastniki tožbo morali vložiti v roku treh let po njegovem vpisu v zemljiško knjigo, saj takrat materialnopravna neveljavnost vknjižbe sploh še ni bila ugotovljena s pravnomočno sodbo. Po uveljavitvi ZZK-1, ki ne vsebuje prehodne določbe v zvezi z izbrisno tožbo, kar pomeni, da učinkuje takoj, pa prekluzivnega roka za vložitev izbrisne tožbe ni več.
ZZK-1 je mogoče uporabiti za vsa, tudi že pred uporabo novega zakona, nastala pravna razmerja.
stiki z otrokom – začasna odredba o stikih – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost nastanka nenadomestljive škode – denarna kazen
Sodišče izda začasno odredbo, če otroku nastaja oziroma bi lahko nastala nenadomestljiva škoda (272. člen ZIZ). Ker otroci že od oktobra 2015 nimajo stikov s toženko, iz mnenja CSD pa izhaja, da so stiki otrok s toženko nujno potrebni za njihov uspešen psihosocialni razvoj, je obstoj nevarnosti nastanka nenadomestljive škode izkazan.
izterjava preživninske obveznosti – nadomestilo preživnine – izvršilni naslov – preživninski sklad – odločba sklada – prehod terjatve – zakonska subrogacija – rok za pritožbo – prošnja za podaljšanje pritožbenega roka – prekluzivni zakonski rok
Odločba Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije ne more predstavljati izvršilnega naslova nasproti dolžniku, ki v postopku izdaje takšne odločbe sploh ne sodeluje. Navedena odločba je tako samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad.
Prošnja za podaljšanje pritožbenega roka ne more imeti procesnih učinkov, saj so pritožbeni roki zakonski prekluzivni roki, zato njihovo podaljšanje ni mogoče.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – ODVETNIŠTVO
VSL0082242
ZDen člen 88. ZZPS člen 1, 2. ZRPPN člen 59. SPZ člen 43, 43/2, 269. ZODvT člen 14, 14/2. ZODvT tarifna številka 3102.
menjalna pogodba – pogodba namesto razlastitve – obličnost – priposestvovanje – prepoved razpolaganja z nepremičninami – družbena lastnina – datum preoblikovanja družbene lastnine – začetek teka priposestvovalne dobe – trajanje priposestvovanja – stroški pravdnega postopka – obseg nagrade – nagrada za narok
Tožnika, ki zahtevek za ugotovitev svoje lastninske pravice opirata na menjalno pogodbo, sklenjeno pred prepovedjo prometa z nepremičninami, nista v istem položaju kot tisti, ki je sklenil pravni posel v času veljavnosti takšne prepovedi.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080767
ZFPPIPP člen 61, 61/3, 62, 62/1, 62/4, 63, 65, 65/1, 303, 304, 308, 308/1. ZMZPP člen 18, 18/1. ZPP člen 196. SPZ člen 146. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2. Zakon o založnom pravu na pokretnim stvarima upisanim u registar člen 1, 1/1, 4, 4/1, 16, 16/1, 16/3.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - sklep o preizkusu terjatev - ugovori proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatev - maksimalna hipoteka - napotitev na vložitev tožbe - pogodba o sindiciranem kreditu - prerekana ločitvena pravica na zastavljenem poslovnem deležu - izpodbijanje ločitvene pravice - enotni sosporniki - predmet zastavne pravice v tujini - vpis zastavne pravice v poslovnem registru v tujini - izvršljiv notarski zapis - izvršilni naslov
Ker se je izkazalo, da ugovori zoper osnovni seznam niso bili utemeljeni, ugovor o prerekanju terjatev pa ni bil dopusten, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno izdalo sklep o preizkusu terjatev s končnim seznamom preizkušenih terjatev. Z istočasno izdajo sklepov o ugovorih zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev in o ugovoru o prerekanju terjatev ter sklepa o preizkusa terjatev s končnim seznamom preizkušenih terjatev upnikom ni bila odvzeta pravica do pravnega sredstva.
Ker je tudi Pogodba o sindiciranem kreditu kreditna pogodba, je evidentno, da je tudi terjatev iz te pogodbe zavarovana z maksimalno hipoteko, torej z vpisom v zemljiško knjigo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo in glede na razloge upraviteljice za prerekanje ločitvene pravice na navedenih nepremičninah izpodbijani sklep spremenilo tako, da je upraviteljico napotilo na vložitev tožbe za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja.
Z vpisom zastavnega upnika AA. d.d. v poslovni register na deležu dolžnika v družbi X d.o.o. Beograd so po srbskem pravu veljavno pridobili zastavno pravico tudi upniki iz Ugovora o zalozi na udjelu X d.o.o. Beograd.
Vpis v poslovni register, v katerega se vpisujejo tudi zastavne pravice, je primerljiv z vpisom v zemljiško knjigo, ker se pri obeh vpisujejo določene pravice in bremena, obe pa imata kot uradni javni evidenci tudi publicitne učinke. Zato ni videti razloga, da ZFPPIPP favorizira le ločitvene pravice, nastale z vpisom v zemljiško knjigo, v razmerju do drugih, ki nastanejo prav tako z vpisom v druge uradne registre zastavnih pravic.
ZIKS člen 145, 145/3. Odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1-2, 1-3. Zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 9.
Čeprav se sodba sodišča Slovenske narodne časti SNČ 503/45 sklicuje na določbo 3. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a, je bila pravna podlaga podržavljenja sodba in ne odlok ter je za vračilo treba uporabiti določila ZIKS.
pogodba o preužitku – kavza – resnični namen pogodbenih strank – aleatornost – ničnost pogodbe o preužitku – očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo ob sklenitvi pogodbe
Tudi v primeru, ko je preživljanec ob sklenitvi pogodbe na smrt bolan in je njegova smrt pričakovana, prav tako pa je pričakovan obseg prevzete skrbi, je lahko za preživljanca oskrba osebe, ki mu je blizu, vredna toliko ali več od izročenega premoženja. Prav tak subjektivni odnos preživljanca je sodišče prve stopnje utemeljeno prepoznalo v obravnavani zadevi. Ta onemogoča ekonomistično preračunavanje danega in prejetega po sporni pogodbi.
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, kako visoko je oče cenil toženkino skrb in kako močno si ni želel skrbi drugih, o kakšnem očitnem nesorazmerju med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo ni mogoče govoriti.
pogodba o gradnji – gradbena pogodba – izgradnja stanovanjskih objektov za nadaljnjo prodajo – prekluzija – predložitev pripravljalnih vlog – pobot
Sistem prekluzij iz 286.a člena ZPP, ki po noveli ZPP-D omogoča sodišču, da strankam ob zahtevi predložitve pripravljalnih vlog postavi rok pod grožnjo prekluzije, predpostavlja, da je stranka dobila dovolj konkretiziran in usmerjen poziv, ki ga v obravnavanem primeru ni bilo.
Pritožba pravilno poudarja, da je treba uporabiti obogatitveni princip, kar pomeni, da je toženka kot lastnica nepremičnine, v katero so bila opravljena vlaganja, dolžna vrniti le znesek dosežene koristi, to pa je večvrednost nepremičnine, ne pa tega, kar je tožnik vložil v izgradnjo dveh stanovanjskih hiš.
predlog v nepravdnem postopku – postopek za ureditev razmerij med solastniki – popravni sklep
Ni treba, da bi predlog solastnika v postopku za ureditev razmerij med solastniki vedno vseboval zahtevo po kompletni, celoviti ureditvi vseh razmerij med njimi. Zadošča, da vsebuje opis spornega razmerja, torej razmerja, ki terja sodno intervencijo (samo o spornem razmerju bo sodišče odločilo), in to predlagateljičin predlog vsebuje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073747
ZOR člen 1083, 1083/1. OZ člen 5, 7, 131, 125, 125/1, 125/3, 126, 126/1, 165, 631. ZPP člen 311, 311/1.
obveznosti naročnika do podizvajalca – neposlovna odškodninska odgovornost – zapadlost odškodninske obveznosti – stečajni postopek nad glavnim izvajalcem – nastanek škode – preuranjen zahtevek – bančna garancija – obveznost unovčenja bančne garancije – odsotnost pravnega temelja izpolnitve obveznosti – pravna načela – načelo relativnosti obligacijskih razmerij – pogodba v korist tretjega – načelo vestnosti in poštenja – načelo prepovedi zlorabe pravic
Odsotnosti pravnega temelja izpolnitve obveznosti ni mogoče nadomestiti s sklicevanjem na pravna načela. Pravna načela so (le) vrednostna merila, ki nakazujejo smer ravnanja v pravnih razmerjih in so uporabljiva samo pod predpostavko, da so operacionalizirana v ustreznih pravnih pravilih.
Začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem načeloma pomeni, da upnik (tožeča stranka) ne bo poplačan v celoti. To pa še ne omogoča uveljavljanja odškodninskega zahtevka, saj se odškodninska obveznost šteje za zapadlo šele od nastanka škode (165. člen OZ). V konkretnem primeru bo šele z zaključkom stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem znano, v kolikšni meri tožeča stranka ne bo prejela poplačanih svojih terjatev iz podizvajalskega razmerja z glavnim izvajalcem. Takrat bo znan obseg škode, zato je sedanji tožbeni zahtevek tožeče stranke v vsakem primeru preuranjen (prvi odstavek 311. člena ZPP).
NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0071245
ZVEtL člen 17, 18, 18/1, 18/3, 18/4, 23a, 23a/5, 25, 25/1. ZSR člen 68, 68/5. SZ člen 116, 116/1. ZPDS člen 4, 4/3. SPZ člen 23.
vzpostavitev etažne lastnine – dejanska etažna lastnina – nedokončana etažna lastnina – vključitev podstrešja v plan stanovanjske skupnosti – neizgrajeno podstrešje – sprememba namembnosti skupnega dela v posamezni del – pogodbeno razpolaganje – stanovanjska zadruga – ugovor aktivne legitimacije – ustreznost pravnega naslova – bolj verjetna pravica – obligatornost izvedbe naroka in navzočnosti udeležencev v postopku po ZVEtL – predložitev listin v overjenem prepisu
Celotno podstrešje (in s tem tudi obravnavani del neizgrajenega podstrešja - sedaj del št. 16) je že s tem, ko je bilo zajeto v planu stanovanjske skupnosti, oziroma najkasneje s sklenitvijo Pogodbe, izgubilo lastnost skupnega prostora in postalo posebni del. Ta trenutek je na podlagi tretjega odstavka 4. člena ZPDS prenehala skupna trajna pravica uporabe na tem skupnem delu, ki so jo imeli etažni lastniki stavbe v družbeni lastnini skladno s prvim odstavkom istega člena. Obravnavani del je postal predmet samostojnega razpolaganja v pravnem prometu, kar se je odrazilo v nadaljnjih pogodbenih razpolaganjih.
Podstrešje ne bi izgubilo lastnosti skupnega prostora šele, če bi predlagateljica (stanovanjska zadruga) na njem zgradila stanovanje. Pomemben je trenutek, ko je prostor pravno spremenil namembnost, kar je bilo nedvomno z oddajo nezazidanega podstrešja v uporabo za gradnjo stanovanjski zadrugi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0084146
OZ 179, 299. ZPP 315.
vmesna sodba - podlaga tožbenega zahtevka - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - odgovornost delodajalca - izpostavljenost nevarnim kemikalijam - varne delovne razmere - zastrupitev z diklormetanom - vzročna zveza - deljena vzročnost - vpogled v zdravstveno dokumentacijo - pravica do izjave - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - načelno pravno mnenje
Na deljeno vzročnost, torej na (delno) pomanjkanje vzročne zveze, se toženka sedaj ne more več sklicevati, saj je bilo o podlagi zahtevka, in vzročna zveza sodi v podlago, že pravnomočno odločeno z vmesno sodbo.
Zgolj to, da toženka ni mogla vpogledati v tožničin splošni zdravstveni karton, korektnosti izvedenskega mnenja ne omaje, niti to ne pomeni procesne kršitve.
Toženki z nasprotno tožbo zahtevata ugotovitev obstoja služnosti, tožnici pa z eventualno nasprotno tožbo zahtevata njeno prenehanje. Povezanost obeh zahtevkov ni taka, da sodišču ne bi nudila polja presoje pri odločanju, ali ju bo obravnavalo skupaj ali ne.
Zahtevek je tudi po predlagani dopolnitvi še vedno v bistvenem enak kot pred tem: tožnici zahtevata opustitev poseganja v njuno nepremičnino in prepoved uporabe njune nepremičnine. Razlika med prej in na novo postavljenim zahtevkom je le v tem, da je v primeroma navedenih oblikah vznemirjanja dodana nova oblika. Ker so oblike vznemirjanja dodane le primeroma, za odločitev o utemeljenosti zahtevka same po sebi niso pomembne. Navedbe o obliki vznemirjanja so po svoji vsebini (nove) navedbe o odločilnem dejstvu.
Stvarno služnost je mogoče priposestvovati le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju skozi celotno priposestvovalno dobo. Razširitev služnosti lahko pomeni že nesorazmerno povečanje števila voženj v primerjavi s tistimi, ki so se opravljale v priposestvovalni dobi. Za oceno, ali gre za razvojne spremembe, ki ne pomenijo nedopustne razširitve služnosti, ali za razširitev služnosti, so odločilne ugotovitve, ali je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti in ali obremenitev služečega zemljišča ni (bistveno) povečana.
Ko je bilo ugotovljeno, da toženka ni podpisala poroštvene izjave in torej ne more biti porok po poroštveni pogodbi, tožeča stranka ni postavila nobenih novih trditev o dejstvih, torej tudi ne v smeri, da je toženka kljub temu vedela za obveznost glavnega dolžnika in soglašala, da jo bo (kot porokinja) izpolnila, niti ni predlagala dokazov (tudi ne zaslišanja izvedenca grafologa), zato sodišče ne bi smelo ugotavljati teh dejstev.
pridobitev lastninske pravice – pridobitev na delu parcele – funkcionalno zemljišče – lastninjenje – pravica uporabe – obseg pravice
Čeprav je funkcionalno zemljišče pomembno za razsojo, pa v pravdnem postopku, v katerem se ugotavlja obseg pravice uporabe zaradi pridobitve lastninske pravice na podlagi prvega odstavka 2. člena ZLNDL, morebitna odmera funkcionalnega zemljišča v preteklosti ne onemogoča ugotovitve drugačnega obsega zemljišča, na katerem etažni lastniki večstanovanjske stavbe pridobijo solastninsko pravico na k stavbi pripadajočem zemljišču.
ODŠKODNINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0082213
URS člen 19, 35, 51, 51/3. ZNP člen 70. ZZDej člen 46, 49. OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2, 155.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – pravica do osebne svobode – pravica do prostovoljnega zdravljenja – razžalitev dobrega imena in časti – prisilna hospitalizacija – pogoji za prisilno pridržanje – zaprti oddelek psihiatrične bolnice – protipravnost ravnanja – odmera odškodnine – odškodnina v pripornih zadevah – pravična denarna odškodnina – vzročna zveza – stroški pravdnega postopka – potrebnost stroškov
Neupoštevanje odklonitve zdravljenja je utemeljeno samo, če bolnik nima več sposobnosti oblikovati pravno relevantne volje glede zdravljenja. To velja tudi za zdravljenje v psihiatrični bolnici. Zdravljenje proti volji bolnika je v takšnem primeru, tudi če pride do ogrožanja zdravja in življenja ali povzročanja velike škode sebi ali drugim, nedopustno in posledično protipravno.
Pri odmeri odškodnine zaradi prisilnega zdravljenja je na mestu primerjava z odškodninami v zvezi z nezakonitim odvzemom prostosti v kazenskih postopkih, s tem, da je seveda treba upoštevati določene posebne okoliščine (izvajanje zdravljenja proti volji, omejitev nekaterih pravic, ki sicer priporniku pripadajo).
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - pritožba - odločitev v škodo pritožnika
Pritožniku pritožba ni šla v škodo. Čeravno se je prvič pritožil le proti delu sklepa, po katerem naj bi bil dolžan plačati le del zneska pokojnici plačane socialne pomoči, za katero je Republika Slovenija predlagala omejitev dedovanja, je bilo po njegovi pritožbi treba razveljaviti celoten sklep o dedovanju, saj je bil način omejitve, ki ga je prvič ubralo prvostopenjsko sodišče, napačen (napačno je odločilo o plačilu, ne da bi dedič s tem soglašal), kar je pomenilo, da je bilo treba o obsegu celotne zapuščini odločiti na novo.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 243, 257. ZFPPIPP člen 221b, 221b/4, 221d, 221d/4.
razpravno načelo – trditveno in dokazno breme – toženčevi ugovori – informativni dokaz – postavitev izvedenca – izpodbijanje navedb nasprotne stranke – ugotavljanje dejanskega stanja – postopek poenostavljene prisilne poravnave – terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev
Manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba nobenega dokaza, tako tudi ne postavitev izvedenca ustrezne stroke (in pridobitev njegovega izvida in mnenja) - to je del izvedenega dokaza, ki ga je treba dokazno oceniti. Dokazi s postavitvijo izvedencev ali z zaslišanjem strank (prič) so namenjeni (zgolj) ugotavljanju obstoja (že prej pravočasno zatrjevanih) spornih (pravno relevantnih) dejstev, ne pa (šele) njihovemu odkrivanju. Tako imenovani informativni ali poizvedovalni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen. Sodišče mora torej na podlagi navedb strank ugotoviti, katera (pravno relevantna) dejstva so med njima sporna (to je namreč predmet razpravljanja v pravdnem postopku), in nato ob uporabi pravil o dokaznem bremenu odločiti, ali so ta dejstva dokazana ali ne.
V domeni sodišča je, da presodi, ali je postavitev izvedenca sploh potrebna. Četudi bi tožena stranka vsa relevantna dejstva v zvezi s svojimi ugovori, na podlagi katerih želi doseči (delno) zavrnitev zahtevka, navedla, bi sodišče prve stopnje torej lahko odločilo, da postavitev izvedenca ekonomske stroke v tem primeru ni potrebna.
Pravilno sklepa sodišče prve stopnje - za utemeljenost ugovora tožene stranke bistveno zgolj, ali je terjatev tožeče stranke (ki jo uveljavlja v tem postopku) navedena v posodobljenem seznamu terjatev.
Okoliščine, ki jih je navajal toženec in jih sedaj ponavlja (bolezen, preživljanje sina) niso izjemne in nepredvidljive oz. ga niso ovirale, da bi sprožil postopek uveljavljanja subvencije, česar namreč ni storil. Za bolezen je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni težja oz. hujša; razlog za zdravljenje je bilo večkrat slabo počutje, enkrat pa prometna nesreča, ki jo je kot kolesar utrpel zaradi zaužitega alkohola.