povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost zaradi vložitve pravnega sredstva – zloraba procesnih pravic – vložitev pritožbe v upravnem postopku – nepravnomočnost gradbenega dovoljenja
Ni dokazano, da bi bila pravna sredstva v postopku izdaje gradbenega dovoljenja vložena z izključnim ali očitnim namenom škodovanja tožniku, niti da bi šlo za vlaganje očitno neutemeljenih pravnih sredstev.
Niti okoliščine, ugotovljene v sodbi, niti okoliščine, na katere opozarja pritožba, ne dajejo podlage za zaključek, da toženca z vložitvijo pravnih sredstev nista zasledovala cilja varovati lasten pravni položaj. To pomeni, da tožnik ni dokazal nedopustnosti ravnanja tožencev.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – ODVETNIŠTVO
VSL0082242
ZDen člen 88. ZZPS člen 1, 2. ZRPPN člen 59. SPZ člen 43, 43/2, 269. ZODvT člen 14, 14/2. ZODvT tarifna številka 3102.
menjalna pogodba – pogodba namesto razlastitve – obličnost – priposestvovanje – prepoved razpolaganja z nepremičninami – družbena lastnina – datum preoblikovanja družbene lastnine – začetek teka priposestvovalne dobe – trajanje priposestvovanja – stroški pravdnega postopka – obseg nagrade – nagrada za narok
Tožnika, ki zahtevek za ugotovitev svoje lastninske pravice opirata na menjalno pogodbo, sklenjeno pred prepovedjo prometa z nepremičninami, nista v istem položaju kot tisti, ki je sklenil pravni posel v času veljavnosti takšne prepovedi.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 397, 397/2, 398, 398/1. ZUN člen 46, 46/2. SZ člen 9.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in novi dokazi – nedovoljen predlog za obnovo postopka – nepopoln predlog za obnovo postopka
Stranka, ki pri dokazovanju obsega funkcionalnega zemljišča ni pregledala aktov o prostorski ureditvi določenega področja, ni ravnala skrbno. Zaradi po zaključku postopka najdenega grafičnega dela zazidalnega načrta ni upravičena predlagati obnove postopka.
Zgolj dejstvo, da je vložena nasprotna tožba, samo po sebi ne opravičuje prekinitve postopka po nasprotni tožbi do odločitve o tožbenem zahtevku po tožbi. Celo nasprotno: praviloma se zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe obravnavata skupaj, saj se najpogosteje tako v postopku po tožbi kot v postopku po nasprotni tožbi ugotavljajo ista pravno odločilna dejstva. Ugotavljanje le-teh v postopku po tožbi pa ne opravičuje prekinitve postopka po nasprotni tožbi.
Okoliščine, ki jih je navajal toženec in jih sedaj ponavlja (bolezen, preživljanje sina) niso izjemne in nepredvidljive oz. ga niso ovirale, da bi sprožil postopek uveljavljanja subvencije, česar namreč ni storil. Za bolezen je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni težja oz. hujša; razlog za zdravljenje je bilo večkrat slabo počutje, enkrat pa prometna nesreča, ki jo je kot kolesar utrpel zaradi zaužitega alkohola.
Vsakdo lahko z dovolj skrbnim načrtovanjem prihodkov in izdatkov poskrbi, da je vsak trenutek plačilno sposoben ob predpostavki, da so prihodki dovolj visoki. Kakšen naj bi bil zato vpliv nestalnosti pri prihodkih, in stalnosti pri izdatkih tožene stranke, niti pritožbeno sodišče ne more dognati. Za samo odločitev o delni oprostitvi plačila sodne takse je stalnost prihodkov ali izdatkov kvečjemu postranskega pomena, kot del širše slike o finančnem stanju tožene stranke.
Gola navedba, da je neka terjatev nelikvidna ali neizterljiva, je seveda veliko premalo, da bi sodišče zatrjevano dejstvo štelo za dokazano. Nelikvidno ali neizterljivo terjatev je treba navesti, vključno z višino terjatve, in tudi navesti dokaz, da je takšna terjatev nelikvidna ali neizterljiva. Vsega tega tožena stranka ni storila za prav nobeno terjatev.
pridobitev lastninske pravice – pridobitev na delu parcele – funkcionalno zemljišče – lastninjenje – pravica uporabe – obseg pravice
Čeprav je funkcionalno zemljišče pomembno za razsojo, pa v pravdnem postopku, v katerem se ugotavlja obseg pravice uporabe zaradi pridobitve lastninske pravice na podlagi prvega odstavka 2. člena ZLNDL, morebitna odmera funkcionalnega zemljišča v preteklosti ne onemogoča ugotovitve drugačnega obsega zemljišča, na katerem etažni lastniki večstanovanjske stavbe pridobijo solastninsko pravico na k stavbi pripadajočem zemljišču.
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 170, 170/2.
sprememba lastništva na izvršilnem predmetu - nepremičnina - ugovor novega dolžnika - zastavna pravica
Ker je pridobil upnik pred vpisom nove dolžnice kot solastnice v zemljiški knjigi zastavno pravico na nepremičninah, ki so predmet izvršbe in solastništva dolžnikov, je s tem po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pridobil zastavno pravico z učinki tudi proti tistemu, ki je pozneje pridobil solastninsko pravico na teh nepremičninah.
NEPRAVDNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082211
ZVVJTO člen 7, 7/1, 8, 8/3, 8a.
vlaganja v telekomunikacijsko omrežje – vračilo vlaganj – odškodnina iz naslova vlaganj – dokazovanje vlaganj – finančne kartice – postopek pri državnem pravobranilcu
Sprememba ZVVJTO je omogočila, da je vračilo vlaganj možno zahtevati tudi v primeru, ko upravičenci ne razpolagajo z dokazili o sklenjenem pravnem poslu, ker je mogoče obstoj pravno poslovnega razmerja in pravice do vlaganj dokazovati tudi z računi in drugimi verodostojnimi listinami, če pa vlagatelj zahtevka ne razpolaga z listinami ali dokumenti, pa lahko predloži notarsko overjeno izjavo o vrsti in obsegu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.
Denar se je med družbama prenašal gotovinsko, zato je na plačilnih nalogih ime toženke, kar pa samo po sebi ne pomeni, da je toženka poslovala s svojim denarjem, v svojem imenu in za svoj račun.
posojilna pogodba – posojilna pogodba med predsednikom uprave in družbo – ustni dogovor o nagradi predsedniku uprave – dokazna ocena
Ker je tožnica dokazala, da so vtoževani znesku, plačani na račun kreditne pogodbe, sklenjene med banko in tožencem, predstavljali posojilo tožencu in da je posojilo že zapadlo, je pravilen zaključek sodbe, da jih je toženec (skupaj z obrestmi) dolžan vrniti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004420
ZP-1 člen 202, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - pogojevanje izdaje dokazila s plačilom
Tako je sicer lahko sprejemljivo, da je agencija storilcu glede na telefonski pogovor po prejemu dokazila o plačilu poslala vabilo na udeležbo v programu, vendar pa bi morala storilcu še pred prejemom dokazila o plačilu za edukacijske delavnice po mnenju pritožbenega sodišča izdati potrdilo o vključitvi v program, saj se agencija kot pravna oseba javnega prava nedvomno zaveda hudih posledic, ki jih ima za neizpolnitev obveznosti predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program za storilca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0080000
OZ člen 619, 632, 632/1, 633, 633/1, 633/3, 636, 637, 637/1, 637/3, 638, 639, 639/1, 639/3, 641, 642, 642/2, 643, 643/1. ZPP člen 358.
podjemna pogodba - fiksna cena - izračun z izrecnim jamstvom - dodatna dela - določitev plačila in izplačilo - če plačilo ni določeno - manjvrednost izvedenih del - odgovornost za napake - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - grajanje napak - trditveno in dokazno breme - jamčevalni zahtevki - pravica zahtevati odpravo napake - zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - nesklepčna tožba
Pri dodatnih delih ne gre za (prvotna) pogodbena dela. Dodatna dela, ki niso bila prvotno dogovorjena in niso nujna za izpolnitev (prvotne) pogodbe, pomenijo spremembo prvotnega pogodbenega dogovora.
Toženec bi moral dokazati, da je tožeči stranki omogočil, da napako odpravi sama. Prvostopenjsko sodišče pa je zavzelo napačno stališče, da je breme njegove dokazanosti na tožeči stranki oziroma podjemniku. Dejanski zaključek, da tožeča stranka v tem ni uspela, je zato napačen. Na glavni obravnavi pred sodiščem druge stopnje je toženec izpovedal, da se je tožeča stranka ponudila, da napake odpravi, vendar pa je njegova žena, ki je lastnica objekta, na katerem so se izvajala obravnavana dela, temu nasprotovala. Toženčev jamčevalni zahtevek je že zato neutemeljen.
Trditveno in dokazno breme grajanja napak nosi naročnik oziroma toženec. On je tisti, ki bi moral dokazati, da je pravočasno in substancirano grajal napake in da je podjemnik njegovo obvestilo pravočasno prejel.
podlaga za vknjižbo pravice - zamudna sodba - pravnomočnost sodbe - zadnji pridobitelj večkratnega zaporednega prenosa pravic - sklep o dedovanju
Zamudna sodba je po podatkih spisa pravnomočna in predstavlja eno od listin, ki jih ZZK-1 v prvem odstavku 40. člena predvideva kot podlago za vknjižbo pravice.
Predlagatelj ni uspel izkazati, da druga listina predstavlja podlago za (nadaljnji) prenos lastninske pravice na njegovo ime v deležu 1/8.
Gre za sklep o dedovanju po pokojnem M.P. Zemljiške parcele št. 1 k.o... Slednje niti ni v ugotovljenem obsegu zapuščine. Glede nje je v sklepu navedeno, da sta zapustnikova sinova V.P. in A.P. "izločala 1/2 na nepremičnini s parc. št. 1 v vl. št. 1 k.o. , kar sta jima zapustnikova žena S.P. in zapustnikov sin K.P. priznala".
Ni mogoče govoriti o tem, da gre za zapis dogovora med dediči o nekem drugem premoženju izven obsega zapuščine, ki bi glede na vsebino in obliko lahko predstavljal listino, primerno za vknjižbo v zvezi s sporno zemljiško parcelo (npr. zapis sodne poravnave, ki je listina iz drugega odstavka 40. člena ZZK-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023494
KZ-1 člen 44, 44/3, 44/4, 58, 58/4, 324, 324/3. ZKP člen 76, 76/3, 137, 137/6, 285č, 285č/6, 372, 372-5.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu – glavna kazen – stranska kazen – prepoved vožnje motornega vozila – izrek pogojne obsodbe – obvezen izrek stranske kazni – nerazumljiv kaznovalni predlog državnega tožilca – kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca
Sodišče v sodbi, s katero se obtoženec spozna za krivega na podlagi priznanja krivde ali sprejetega priznanja krivde, ne more izreči strožje kazenske sankcije kot jo je predlagal državni tožilec. Če je kaznovalni predlog nejasen in dopušča več razlag, s tem pa tudi različne kazenske sankcije, mora sodišče izreči takšno kazensko sankcijo, ki je za obdolženca najbolj ugodna, sicer stori kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.
ZPP člen 339, 339/2-11. ZNP člen 37. ZZK-1 člen 120.
predlog za vpis zaznambe izbrisne tožbe - nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti predlagatelja
Sodišče je bilo pred izdajo izpodbijanega sklepa s strani prvotnega pooblaščenca predlagateljice obveščeno, da je zoper predlagateljico v teku nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Navedeno bi pri sodišču moralo vzbuditi dvom o predlagateljičini poslovni in s tem procesni sposobnosti, kar bi narekovalo, da preveri podane navedbe in šele nato odloči. In ker ni tako ravnalo, in je iz v pritožbi predloženi odločbi CSD razvidno, da predlagateljico zastopa zakonita zastopnica, je storilo absolutno bistveno kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ko je upoštevalo umik predloga z dne 9.3.2016, ki ga ni podala niti odobrila
Iz istega dogodka so poplave nastajale v različnih časih, vsaka zase pa je pomenila nov škodni dogodek. Bistveno je, da je bilo očitano škodno ravnanje zaključeno, le njegove posledice so nastajale dlje časa. Zgolj v primeru, da bi (tudi) škodno ravnanje trajalo dlje časa, bi šlo za kontinuirano nastajanje škode, zaradi česar zastaranje ne bi začelo teči.
postopek osebnega stečaja - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - predujem v obliki dodeljene brezplačne pravne pomoči - plačilo nagrade upravitelja - vrednost unovčene stečajne mase - vračilo predujma v proračun sodišča - višje dejansko izplačilo nadomestila
Sodišče prve stopnje je moralo izdati sklepe o odmeri nadomestil po njihovi priglasitvi, skladno z roki, ki jih zakon določa. Vendar v primeru konkurence določb sedmega in osmega odstavka 233. člena ZFPPIPP z določbami iz drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP to pomeni, da je upravitelj do višjega dejanskega izplačila nadomestila (ki presega znesek iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP) upravičen le po vrnitvi zneska iz osmega odstavka 233. člena ZFPPIPP v primeru unovčenja stečajne mase.