ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 379, 379/1, 380, 380/2.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – revizija – razveljavitev odločb sodišč prve in druge stopnje – pravnomočnost – suspenzivni učinek
Zmotno je pritožbeno stališče, da je revizija izredno pravno sredstvo, ki ne odvzame veljave sodbama prve in druge stopnje in tudi ne kvaliteti pravnomočnosti. Glede na to, da ima Vrhovno sodišče v primeru vložene revizije možnost sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljaviti (prvi odstavek 379. člena ZPP in drugi odstavek 380. člena ZPP), je revizija kasatorično (izredno) pravno sredstvo, ki sicer nima sama po sebi suspenzivnih učinkov, vendar pa v primeru, ko Vrhovno sodišče po vloženi reviziji odloči tako, da sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje (in za tako situacijo v obravnavanem primeru gre), navedenima sodbama odvzame veljavo in s tem učinek pravnomočnosti.
Čim je sodišče odločilo, da ne bo samo odločalo o predhodnemu vprašanju in bo počakalo na pravnomočno odločitev v matičnem postopku (kjer se predhodno vprašanje že rešuje), odpade tudi presoja (ne)dokazanosti lastninske pravice ene ali druge stranke v predmetnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072499
ZPP člen 315, 319, 319/3, 325, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 103, 106, 239.
vmesna sodba – odločitev o pobotnem ugovoru – procesni pobotni ugovor – izrek sodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti odločbe – neobstoječa sodna odločitev – izostanek odločitve o pobotnem ugovoru – izdaja dopolnilne sodbe – razlaga pogodbe – jasna pogodbena določila – odpoved pogodbe – dodatni rok za izpolnitev obveznosti – poslovna odškodninska odgovornost
Odločitev o procesnem pobotnemu ugovoru spada v postopek odločanja o znesku, ne o temelju zahtevka.
Določba drugega odstavka 82. člena OZ je uporabljiva le pri spornih pogodbenih določbah. Kot take je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073731
OZ člen 569, 569/1, 574, 574/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
posojilna pogodba glede nadomestnih stvari – posojanje jeklenk za plin – zahtevki v primeru prenehanja posojilne pogodbe – rok za vrnitev posojila – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi sodbe – pomanjkljivost razlogov
Iz same sodbe ni mogoče razbrati, na katera dejstva je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev, niti na kateri pravni podlagi.
V primeru prenehanja posojilne pogodbe lahko posojilodajalec zahteva le vrnitev enake količine „stvari iste kakovosti“ (navedek je dobeseden; gl. prvi odstavek 574. člena OZ) in ne denarja. Denarni zahtevek lahko postavi šele, če izkoristi upravičenja, ki jih ima, ker posojilojemalec stvari ni vrnil in je s tem zašel v zamudo.
ZPP člen 108, 335, 336, 343, 343/1. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – vsebina pritožbe – podpis pritožnika – nepopolna pritožba – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – postopek s pritožbo – zavrženje pritožbe
Ker pritožba ni podpisana, ni popolna. Ker nepopolne pritožbe ni zavrgla prvostopenjska sodnica, jo je zavrglo višje sodišče, ki mu je bila nepodpisana pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti predložena v reševanje.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - okrožno sodišče - okrajno sodišče - najemna razmerja - najemine - izključna krajevna pristojnost - lega nepremičnine
Tožeča stranka zahteva plačilo najemnine za stanovanje in z najemom povezanih stroškov, zaradi česar je podana izključna krajevna pristojnost glede na lego nepremičnine
ZPP člen 277, 318. ZFPPIPP člen 271, 271/1. Uredba št. 1348/2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah člen 8.
zamudna sodba - vročanje tožbe - Uredba št. 1348/2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah - sklepčnost tožbe - izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika
Prvi odstavek 19. člena Uredbe je razlagati na način, da sodišče prve stopnje v primeru, ko se toženec ne spusti v postopek, pa po nacionalnem pravu nastanejo pogoji za izrek sodbe, po slovenskem ZPP pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, preveri alternativno: ali je bilo pisanje vročeno na način, ki je po pravu zaprošene države članice predpisan za vročanje pisanj v notranjih postopkih osebam, ki se nahajajo na ozemlju te države članice ali je bilo pisanje dejansko dostavljeno tožencu ali je bilo dostavljeno na naslov, kjer ima toženec stalno prebivališče, na drug način, predviden s to uredbo in ali je ob pozitivnem odgovoru, da je izpolnjen eden od alternativno predvidenih pogojev kumulativno izpolnjen pogoj, da je v obeh primerih pisanje vročeno ali dostavljeno dovolj zgodaj, da je toženec lahko pripravil svojo obrambo.
Tožba v obravnavani zadevi niti ne zatrjuje niti ne dokazuje nobenega od obeh navedenih pogojev izpodbojnosti, ampak zgolj navaja, da je stečajni dolžnik v korist tožene stranke v obdobju izpodbojnosti opravil določena plačila. V tožbi ni navedeno in tudi ne pojasnjeno, zakaj naj bi z omenjenimi plačili prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, kar sploh ni samoumevno, prav tako ne navede, zakaj naj bi tožena stranka pridobila ugodnejše plačilne pogoje od drugih upnikov. Tožba tudi ne navede nobene od zakonskih domnev za izpolnitev objektivnega pogoja izpodbojnosti, ki so definirane v določbi 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP. Tožeča stranka ne zatrjuje, da naj bi tožena stranka svojo nasprotno izpolnitev opravila pred prejemom plačila s strani stečajnega dolžnika (prva alineja), preostali dve domnevi pa glede na opisani dejanski stan niti ne bi mogli biti podani. Tožeča stranka v tožbi torej ne navaja izpolnitve objektivnega pogoja izpodbojnosti po 1. točki 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - dolžnikov dolžnik - delodajalec - ugovor dolžnikovega dolžnika - ugovor zoper sklep o izvršbi - umik predloga za izvršbo - pravni interes za ugovor - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - nasprotna izvršba - kondemnatorni del sklepa o izvršbi - načelo kontradiktornosti - pripravljalna vloga dolžnika - opustitev vročitve vloge - kršitev pravice do izjave - nezmožnost izvršitve sklepa o izvršbi - škoda zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca - odgovornost delodajalca za opustitev obveščanja - plačila na roke - dohodek iz delovnega razmerja - pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja - višina plače - stroški dolžnikovega dolžnika
Ker je bilo v konkretnem primeru s sklepom o izvršbi dovoljeno upnikovo poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in izvršba tako tudi dejansko opravljena, ima dolžnik pravni interes za vsebinsko odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi že iz tega razloga.
Ob odločanju o ugovoru delodajalca zoper sklep, izdan na podlagi 134. člena ZIZ, izvršilno sodišče nima pristojnosti za presojo, ali je delodajalec pravilno in zakonito izvrševal prej prejete sklepe o izvršbi v drugih izvršilnih zadevah.
Ni naloga izvršilnega sodišča, da bi v okviru odločanja o delodajalčevem ugovoru zoper sklep na podlagi 134. člena ZIZ ugotavljalo, za katera izplačila sta se poleg ali mimo pogodbe o zaposlitvi dogovorila delodajalec in dolžnik, niti izvršilno sodišče ne more ugotavljati, do kolikšne plače in drugih dohodkov iz delovnega razmerja bi v skladu z delovnopravno zakonodajo moral biti upravičen dolžnik.
Dolžnikov dolžnik ima v primeru (pretežnega) uspeha z ugovorom zoper sklep, izdan na podlagi 134. člena ZIZ, pravico do povračila stroškov od upnika.
pobotni ugovor – v pobot uveljavljana terjatev – pristojnost za odločanje – sodna pristojnost – stvarna pristojnost
Za dopustnost procesnega pobotnega ugovora ni potrebno, da je podana stvarna pristojnost sodišča za odločanje o v pobot uveljavljani terjatvi. Podana mora biti stvarna pristojnost za terjatev, ki se uveljavlja s tožbo, zoper katero tožena stranka uveljavlja obrambno sredstvo pobotnega ugovora, to sodišče pa je nato pristojno tudi za odločanje o v pobot uveljavljani terjatvi (če je za odločanje o takem zahtevku podana sodna pristojnost).
odtujitev nepremičnine med pravdo – pridobitev lastninske pravice tretjega – nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku – dobrovernost kupca – priposestvovanje lastninske pravice – veljaven pravni naslov – kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče – pomanjkljiva dokazna ocena
Dobrovernost ali nedobrovernost kupca v izvršilnem postopku nima nobene teže, ko gre za nakup na javni dražbi v okviru izvršilnega postopka. Kupec v takšnem primeru veljavno pridobi lastninsko pravico tudi, če ni bil v dobri veri.
S pričetkom veljavnosti SPZ (1. 1. 2003) se v zvezi s priposestvovanjem ne zahteva več, da bi bil pravni naslov veljaven. Vendar pa mora biti priposestvovalec v dobri veri tako glede veljavnosti pravnega naslova, kot glede pridobitve lastninske pravice.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071167
ZPP člen 411, 411/1.
začasna odredba – začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki – začasna preživnina – začasna odredba o preživnini – zagotovitev nujnega preživljanja otrok – neizpolnjenost pogojev za izdajo začasne odredbe – ogroženost preživljanja otrok
Tožnica predloga za začasno odredbo ni utemeljevala z relevantnimi trditvami o ogroženosti otrok, zaradi česar bi bilo treba zaradi njunega varstva o vprašanju njunega preživljanja začasno odločiti še pred koncem postopka. Navedba, da ne prejema nobene preživnine od toženca, ne zadošča za ugotovitev, da je nujno preživljanje otrok ogroženo.
stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovalna doba – računanje priposestvovalne dobe – nepremičnina, ki je družbeno sredstvo družbene pravne osebe – prenehanje stvarne služnosti
Tožena stranka trdi, da je bila med priposestvovalno dobo nepremičnina, ki naj bi bila služeča, v družbeni lastnini. Sodišče prve stopnje pa na ugovor iz tedaj veljavnega 55. člena ZTLR, ni odgovorilo. V spisu so podatki o tem, da je bila parcela in na njej stoječa stavba v družbeni lastnini; zato je ta ugovor lahko utemeljen. Tedanjih družbenih sredstev družbene pravne osebe se ni dalo obremeniti s priposestvovano služnostjo.
Ker v zapisnik ni bil zapisan odgovor obdolženca, ali si bo vzel zagovornika ali se bo branil sam, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da ni bil poučen o svojih pravicah. Zmotno je naziranje pritožbe, da je uradni zaznamek o razgovoru z osumljencem, ki je sestavljen na podlagi šestega odstavka 148. člena ZKP, dokaz, na katerega se lahko opre sodba. Takšna izjava osumljenca pomeni vir dokazov, na podlagi katerih se lahko v kazenskem postopku pridobijo procesno veljavni dokazi.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082214
OZ člen 174, 179, 182. ZPP člen 214.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode – prometna nesreča – vzročna zveza – obseg poškodb – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – povrnitev bodoče škode – zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – odmera odškodnine – mladost tožnice – trajanje bolečin – srednje hude poškodbe – valorizacija – trditveno breme – stroški pravdnega postopka – potni stroški
Glede na relativno mladost tožnice ob nezgodi (29 let) je sodišče prve stopnje premajhno pozornost posvetilo trajanju bolečin, ki jo bodo spremljale pretežni del življenja. Zato je bilo treba o tem delu odškodnino zvišati na zahtevano višino 10.000,00 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080617
OZ člen 619. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 437, 437/1.
vzdrževanje programske opreme - podjemna pogodba - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovorna navedba, da program ni omogočal vseh dogovorjenih poslovnih rešitev, za odločitev o tožbenem zahtevku ni pomembna zato, ker tožeča stranka iztožuje plačilo za vzdrževanje, ne pa za dobavo in instalacijo programske opreme.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - odlog plačila sodne takse
Zakon na utemeljeno prošnjo gospodarske družbe kot taksnega zavezanca nalaga sodišču odlog plačila sodnih taks najdlje do izdaje odločbe o glavni stvari oziroma obročno plačilo le-teh. Prošnja je utemeljena takrat, kadar gospodarska družba celotne takse ne more plačati takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Navedba v predlogu, da bi toženi stranki plačilo sodne takse za pritožbo še poslabšalo njeno že tako slabo finančno stanje in njeno likvidnost, pa ne pomeni trditve, da tožena stranka celotne takse ne more plačati takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080016
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2.
povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – stroški postopka – uspeh po temelju in uspeh po višini
V obravnavanem primeru ni podlage za prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti. Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre oškodovancem le v primeru, če so te trajne narave. Le izjemoma se lahko prisodi tudi za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, a le v primerih, če gre za duševne bolečine zelo močne intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če so podane druge posebne (neobičajne) okoliščine. Med te ne moremo uvrstiti ugotovljene prikrajšanosti mladoletnega tožnika za določene vrste iger oziroma druženje z vrstniki v prvem letu po poškodbi.
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-3, 324/1-3(2), 324/2, 324/3.
nevarna vožnja v cestnem prometu – opis kaznivega dejanja – malomarnost – predrzna in brezobzirna vožnja
V skladu z ustaljeno sodno prakso mora opis kaznivega dejanja pri obsodbi za kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, vsebovati takšno obliko krivde.
Zakonski znak predrzne in brezobzirne vožnje je že po naravni stvari, po življenjski logiki in izkustvu, glede na vsebinski pomen teh dveh pojmov, mogoče izpolniti le naklepno, in ne iz malomarnosti.
nedenarna terjatev – navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi – nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Ker je od vrednosti spora odvisna stvarna pristojnost sodišča in pravica do revizije, je navedba vrednosti spora obligatorna (drugi odstavek 180. člena ZPP). Tožba vrednosti ne vsebuje, zato ni sposobna za obravnavanje in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Za postopek popravljanja pomotnih vpisov velja 200. člen ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče v takih primerih začne postopek sicer po uradni dolžnosti, da pa se za sam postopek popravljanja smiselno uporabljajo pravila, določena v petem poglavju ZZK-1, ki tudi sicer veljajo za vpise, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti.