ZFPPIPP člen 47, 224, 224/2, 224/2-2, 323. ZPSPP člen 14.
stečajna masa – načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov – oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem – pravice in obveznosti iz najemnega razmerja – soglasje k sklenitvi najemne pogodbe – ustanovitev predkupne pravice
Dolžnost vzdrževanja nepremičnine v stanju, da je ta primerna redni rabi, je tako ali tako dolžnost najemodajalca oziroma stečajnega dolžnika kot lastnika poslovnega prostora (14. člen ZPSPP), tako da ta dolžnost ne more pomeniti zmanjšanja stečajne mase zaradi sklenitve najemne pogodbe.
Dejstva, kdaj bo nepremičnina prodana, sodišče ne more vnaprej natančno ugotoviti, pri tem gre le za predvidevanje, kdaj bo neko dejstvo nastopilo, pri tem pa si je sodišče prve stopnje pravilno pomagalo z izkustvom ob prodaji podobnih nepremičnin v stečajnem postopku. Za to oceno, ki ji pritrjuje tudi višje sodišče (čas končanja prodaje določene nepremičnine je običajno celo daljši kot eno leto), pa ni potrebno, da bi bila utemeljena z natančnimi podatki o času prodaje nepremičnin v posameznih stečajnih postopkih in je podana ocena povsem zadostna.
Vlaganja, na katera se sklicuje pritožnik, so potrebna le zaradi koristi najemnika, ki je želel prostore preurediti tako, da bodo ustrezali standardom M (avtomobilski salon pa je bil prilagojen zahtevam proizvajalca vozil P). To pa pomeni, da nikakor ne gre za vlaganja, ki bi vplivala na večjo vrednost nepremičnine, saj bi to lahko veljalo le za kupce, ki bi želeli urediti salon za prodajo teh vozil.
Soglasje ločitvenega upnika ni pogoj za ustanovitev predkupne pravice.
Pri ugotavljanju škode zaradi izgubljenega preživljanja zaradi smrti očeta mladoletnega tožnika ne gre za analogijo z določitvijo preživnine po ZZZDR, ampak se ugotavljajo konkretni zneski, ki bi jih pokojni iz svojega zaslužka porabil za tožnika.
Ker ne gre za določitev preživnine, temveč je treba ugotoviti, kolikšen del svojega dohodka je tožniku namenjal pokojni oziroma bi namenjal tudi v bodoče, v tej zadevi tudi ni bistveno, v kakšni meri bi bila tožnika dolžna preživljati zakonita zastopnica.
Pravica do otroškega dodatka oziroma njegova višina je odvisna od višine dohodkov - povprečnega mesečnega dohodka v družini na osebo. Zato bo višina otroškega dodatka odvisna tudi od višine rente, ki jo bo prejemal tožnik, in ni nujno, da bo v prihodnjih letih tožnik prejemal enako visok otroški dodatek, kot ga prejema trenutno, zato otroškega dodatka pri določitvi višine rente ni mogoče upoštevati.
Za postopek popravljanja pomotnih vpisov velja 200. člen ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče v takih primerih začne postopek sicer po uradni dolžnosti, da pa se za sam postopek popravljanja smiselno uporabljajo pravila, določena v petem poglavju ZZK-1, ki tudi sicer veljajo za vpise, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti.
pacientove pravice - pojasnilna dolžnost zdravnika - kršitev pojasnilne dolžnosti - seznanitev s stroški - pacient - medicinski poseg - pacienti s težavami v duševnem zdravju - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - pravica do privolitve v zdravstveno oskrbo - privolitev - izvedba zdravstvene oskrbe brez privolitve pacienta - načelo zakonitosti - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - sistemska razlagalna metoda - enakost pred zakonom
Za presojo, kateri zdravnik mora pacientu dati pojasnila, je bistveno tveganje, s katerimi je poseg povezan. Le za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, da pacientu razumljiva ustna in pisna pojasnila zdravnik, ki bo opravil medicinski poseg.
V 86. členu ZPacP je predpisana sankcija tudi v primeru, če zdravnik izvede medicinski poseg ali druga dejanja v postopkih zdravljenja in rehabilitacije brez privolitve zakonitega zastopnika, kadar pacient zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ni sposoben privolitve v medicinski poseg.
nedenarna terjatev – navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi – nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Ker je od vrednosti spora odvisna stvarna pristojnost sodišča in pravica do revizije, je navedba vrednosti spora obligatorna (drugi odstavek 180. člena ZPP). Tožba vrednosti ne vsebuje, zato ni sposobna za obravnavanje in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - pravni interes - poplačilo upnikov - načelo enakega obravnavanja upnikov - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - brez predloga za odpust obveznosti - rok za vložitev predloga za odpust obveznosti
Dolžnik ni podal predloga za odpust obveznosti, s čimer bi lahko izkazal drugi namen postopka osebnega stečaja, zaradi česar se predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrže, saj tudi ni nobenega premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa.
OZ člen 883, 884, 885, 886, 887, 888, 889, 900, 901, 902, 903. ZPP člen 214, 214/2.
pogodba o organiziranju potovanja - odškodninska odgovornost organizatorja potovanja - ogled nogometne tekme - vzročna zveza
Po prepričanju pritožbenega sodišča sodba izhaja s pravilnega stališča, da so imela protipravna ravnanja toženca objektivno predvidljivo posledico, to je možnost nastanka škode, zato je posledično neutemeljena pritožbena graja, da toženec ne more odgovarjati za posledice, ki jih ni mogel pričakovati, se jim izogniti, ali jih odvrniti. Nasprotno, tudi pritožbeno sodišče meni, da je toženec glede na opisana protipravna ravnanja mogel predvidevati, da do škodnega dogodka utegne priti.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - okoliščine
Sodišče prve stopnje je upoštevalo prav vse razloge, ki jih je dolžnica navedla v predlogu za odpust obveznosti: da je stara 38 let, da precejšen delež dolga izvira iz kredita za obnovo lokala, ki ga je prevzela od babice, kredita pa ni mogla odplačevati zaradi upada prometa, da je brez zaposlitve, mati samohranilka 14 letnega dekleta, za katero oče ne plačuje preživnine, in da so dolgovi relativni visoki (160.000,00 EUR), izvirajo pa predvsem iz gospodarske dejavnosti.
Predlagatelj bi lahko ob izpolnitvi ostalih pogojev uspešno predlagal vpis tudi zoper univerzalno pravno naslednico, če bi priložil listino, ki bi izkazovala univerzalno pravno nasledstvo. Take listine ni priložil1 in se nanjo v predlogu tudi ni skliceval. Samo dejstvo, da je iz zemljiškoknjižnih podatkov razvidno, da je bila nasprotna udeleženka vpisana pri služeči nepremičnini na podlagi sklepa o dedovanju, ni dovolj, predlagatelj bi se moral v predlogu sklicevati na sklep o dedovanju po pokojnem in ga priložiti oz., če je ta že vložen v informatizirano zbirko listin, navesti opravilno številko zadeve, v kateri je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi te listine dovolilo vpis.
KZ člen 3, 38, 38/5, 38/6. KZ-1 člen 7, 47, 47/5, 87. ZKP člen 372, 372-4.
denarna kazen - zamuda s plačilom posameznega obroka - izvršitev denarne kazni - časovna veljavnost kazenskega zakona - način izvršitve denarne kazni
Denarna kazen je bila v pravnomočni sodbi izrečena na podlagi 38. člena KZ-B, ki je glede na 47. člen KZ-1B milejši. Sodišče zato ne bi smelo uporabiti petega odstavka 47. člena KZ-1B in odločiti, da obsojencu zapade v plačilo celotna denarna kazen v roku treh mesecev. Takšne določbe, ki dopušča, da lahko sodišče v primeru zamude plačila posameznega obroka odredi takojšnje plačilo celotne denarne kazni, KZ-B, ki mora biti glede na čas storitve kaznivega dejanja uporabljen, ni poznal, zato je ta zakon za obsojenca milejši.
taksna številka 1112 - pravica do vrnitve takse - znižanje sodne takse - taksa za postopek - končanje postopka z zavrženjem tožbe
Besedilo tarifne številke 1112 ZST-1 je jasno in drugačne razlage, kot jezikovne niti ne dopušča. Zakonodajalec se je torej odločil, da samo v teh treh naštetih primerih dopušča, da se za postopek plača sodna taksa po nižji tarifi, kot se sicer plača sodna taksa za pravdni postopek ne pa tudi ob končanju postopka z zavrženjem tožbe.
nastanek terjatve – nerealizacija pogodbe – pobot – procesno pobotanje – nedoločen pobotni ugovor
Sodišče lahko odloča samo o konkretno opredeljenem pobotnem ugovoru, ki mora biti določen (prim. drugi odstavek 180. člena ZPP), saj nedoločnost v pobot postavljenega zahtevka onemogoča preizkus pogojev, potrebnih za uspešnost pobotnega ugovora (vzajemnost, istovrstnost, dospelost in iztožljivost), prav tako pa tudi uporabo tistih posebnih pravil ZPP, ki so izrecno predpisana za procesno pobotanje (tretji odstavek 319. člena, tretji odstavek 324. člena, tretji odstavek 337. člena, šesti odstavek 348. člena ZPP).
Da bi sodišče o pobotnem ugovoru lahko odločalo, bi ga morala tožena stranka izraziti v denarnem znesku.
poenostavljena prisilna poravnava – potrditev poenostavljene prisilne poravnave – zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave
Dolžnik mora v štirih mesecih od objave oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave vložiti zahtevo za potrditev prisilne poravnave, in sicer tiste (in takšne) prisilne poravnave, ki je vsebovana v njegovem predlogu za začetek postopka prisilne poravnave in ki temelji na pravočasno vloženem posodobljenem seznamu terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava. Le na to prisilno poravnavo se lahko nanaša izid glasovanja.
ZPP člen 7, 212, 230, 231, 231/2-3, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
trditveno in dokazno breme - zdravstvena kartoteka - izpovedba priče - varovanje uradne skrivnosti - opozorilo priči - pravica do izjave - vročitev dokazov
Sodišče prve stopnje prav tako ni storilo procesne kršitve relativnega značaja s tem, ko je dokazno oceno izpodbijane sodbe oprlo na izpovedbo kot priče zaslišane priče M.P. o tem, kar je ta izpovedala v zvezi z vpisom v zdravstveno kartoteko tožnice o utrpeli poškodbi iz obravnavanega škodnega dogodka dne 24. 4. 2014. Ne gre za dokaz, ki ga je sodišče po trditvah pritožbe uporabilo v nasprotju s 7. in 212. členom ZPP. Zdravstvena kartoteka tožnice namreč ni kot dokaz predmet presoje v dokazni oceni izpodbijane vmesne sodbe sodišča prve stopnje, ampak je to izpovedba kot priče zaslišane M.P. v zvezi s tem, kar je o škodnem dogodku zapisala v tožničino zdravstveno kartoteko. Njena izpovedba je zaradi tega zapisa le še bolj prepričljiva.
zavarovalna pogodba - avtomobilsko kasko zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - požig vozila - škoda zaradi požiga - zavarovalni primer
Ob tem, ko je v Splošnih pogojih med splošnimi izključitvami izrecno navedeno, da zavarovalnica ne krije škode nastale zaradi požiga ali eksplozije in da niso krite škode, ki so posledica zlonamernih dejanj in ko je v primeru nastanka škode zaradi požara z razvojem plamena izrecno navedeno, da ni krita škoda, ki nastane zaradi zlonamernega dejanja, ni mogoče govoriti o nejasnosti določil zavarovalne pogodbe. Ker v konkretnem primeru ne gre za nejasna pogodbena določila, se pritožnik neutemeljeno zavzema za razlago le-teh v korist šibkejše stranke.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066244
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/3-1, 14/3-2, 68, 136, 136/1, 136/1-8. ZDCOPMD člen 40, 40/1. Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 člen 10. Uredba Sveta (EGS) 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu člen 14, 14/4, 14/4-a.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžnost seznanitve - ekskulpacijski razlog - načelo materialne resnice - odgovornost prevoznih podjetij
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo (v smislu odločbe prekrškovnega organa kot tudi v smislu iskanja materialne resnice glede na 68. člen ZP-1), ali je pravna oseba že pred dogodkom izvajala dolžno nadzorstvo, ki ji ga za področje spoštovanja tedenskega počitka nalaga predpis in ali je organizirala delo voznika tako, da bi lahko upošteval Uredbo Sveta (EGS) številka 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in poglavje II te Uredbe, zato je preuranjen zaključek, da je pravna oseba izpolnila dolžnost seznanitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0082229
OZ člen 131. ZPP člen 196, 274, 274/1. ZJC člen 25, 40.
spor majhne vrednosti – odškodninska obveznost – vzdrževanje državnih cest – trditvena podlaga – protipravnost ravnanja – priznanje terjatve v stečajnem postopku – vpliv priznanja – sosporništvo – navadno sosporništvo – pripoznava zahtevka
Golo sklicevanje na zakonsko podlago splošne obveznosti vzdrževanja cest ne more nadomestiti konkretnega očitka kršitve te obveznosti.
Solidarnost dolžnikov ne pomeni, da ti kot stranke v procesu nastopajo kot enotni sosporniki.
O pripoznavi zahtevka je možno govoriti zgolj med konkretnima pravdnima strankama. Zavarovalnica tožeče stranke ni stranka tega postopka, zato se morebitnega njej opravljenega plačila ne more šteti za priznanje obstoja obravnavane terjatve.
Bistvena razlika med (redno) prisilno poravnavo in poenostavljeno prisilno poravnavo je v tem, da se v primeru slednje dolžnik z upniki sam zunajsodno dogovori o prestrukturiranju svojih obveznosti, v vsakem primeru pa se odloča o uveljavitvi (iste) upnikove terjatve. S priznanjem terjatve v postopku poenostavljene prisilne poravnane, do česar pride že z uvrstitvijo terjatve v seznam terjatev, je ravnanje dolžnika vsebinsko enako kot pripoznava zahtevka. Gre za procesno dispozicijo z zahtevkom, po kateri je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti. V posledici priznanja terjatve v postopku poenostavljene prisilne poravnave je moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči, glede na to, da tožena stranka v umik tožbe ni privolila. Tožena stranka zato ni upravičena do povrnitve pravdnih stroškov, ne glede na zavrženje tožbe, v takem primeru pa tudi ni mogoče govoriti o neuspehu tožeče stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063281
SPZ člen 115. ZPP člen 7, 12.
spor majhne vrednosti - upravljanje garažne stavbe - stroški opominjanja - trditveno breme - temelj - utemeljenost opominjanja - poravnavanje obveznosti - opozorilo o dolgu za preteklo obdobje
Ugovorna podlaga iz ugovora zoper sklep o izvršbi je na tožečo stranko prenesla breme, da na navedbe odgovori ter vtoževane stroške opominjanja v celoti utemelji. Njena zakonska dolžnost je torej obsegala tako navedbo dejstev, ki izkazujejo obstoj temelja za zaračunavanje tovrstnih stroškov, kot tudi okoliščin, ki izkazujejo utemeljenost opominjanja - da (v nasprotju s trditvami tožene stranke) v določenem mesecu oziroma obdobju tožena stranka ni poravnala oziroma ni pravilno poravnala vseh obveznosti, ki so ji bile zaračunane s posameznim razdelilnikom, da jo je tožeča stranka temu vsled morala opomniti, da ji je zato nastal strošek, da ga je s posameznim razdelilnikom tudi zaračunala ipd., in sicer po vsakem v tem postopku obravnavanem razdelilniku posebej.