IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0082200
ZVPSBNO člen 20, 20/6. ZPP člen 8, 443, 443/1, 454, 454/1, 454/2. ZIZ člen 267.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja – spor majhne vrednosti – začasna odredba – kdaj je mogoče izdati začasno odredbo – prosta dokazna ocena – neizvedba naroka
Če dolžnik tekom (pravdnega) postopka odtujuje premoženje in je zato kasnejša izvršba ogrožena, ima tožnik na razpolago različna sredstva zavarovanja. Ob tem, da tožnica ni zatrjevala niti izkazala, da se je takšnih sredstev poslužila, dejstva neuspešnosti izvršbe (v pretežnem delu) ne gre šteti v breme toženki.
Začasno odredbo je moč izdati ne le pred uvedbo sodnega postopka in med njim, ampak tudi po njegovem koncu oziroma (celo), vse dokler niso podani pogoji za izvršbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog - izplačilo odpravnine - izplačilo odškodnine - izplačilo plač - izplačilo regresa za letni dopust
Pri presoji, ali je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, je odločilno le, da gre za razlog, določen v prvem odstavku 111. člena ZDR-1, sodišču pa ni treba posebej ugotavljati, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka.
Tožnik (direktor tožene stranke) je sprejel sklep o plačilu sredstev delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 2013 v skupni višini 100.000,00 EUR, za katero ni bilo pravne podlage, s čimer je namenoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Poleg tega je tožnik v spornem obdobju izostal z dela zaradi izrabe presežka ur, kar je odobril sam sebi (brez odobritve za to pristojne osebe), pri čemer presežka 80 ur ne more imeti, ker je delavcem tožene stranke omogočen le prenos presežka 20 ur. Neupravičena odsotnost pa predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved zakonita.
Jamstvo zavarovalnice preneha tudi tedaj, če se zavarovalni primer dogodi v času veljavnosti jamstva, zavarovalec pa premije ne plača v enem letu od zapadlosti premije. Določbe 937. člena OZ so po oceni pritožbenega sodišča jasne in nedvoumne. V teh določbah so na celovit, predvsem pa jasen način urejene posledice, če premija ni plačana.
STEČAJNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0085609
ZPP člen 12, 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/3. ZFPPIPP člen 51, 52, 52/1, 97, 97/1, 226, 226/4, 226/4-2, 343, 364, 366, 366/1. URS člen 25.
končna razdelitev posebne razdelitvene mase – „ugovor“, naslovljen na stečajnega upravitelja – pravni pouk – procesne predpostavke za pritožbo – pravica do pritožbe – dovoljenost pritožbe – dovoljenost pritožbenih razlogov – meje pritožbenega preizkusa – preizkus po uradni dolžnosti – stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase – davek na dodano vrednost – nezmožnost preizkusa pravilnosti odločitve – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik, ki je vložil prijavo na sodišče, bi moral vedeti, da mora vsako pravno sredstvo vložiti na sodišče in ne upravitelju.
Ni utemeljena pritožbena navedba, da bi morala upraviteljica upnika opozoriti na pravilno izvrševanje njegovih procesnih pravic v smislu 12. člena ZPP, elektronsko sporočilo šteti za pravočasen ugovor in ga posredovati pristojnemu sodišču v odločanje.
Besedna razlaga prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP, da je „s pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih ...“, napotuje na nedovoljenost pritožbenih razlogov in ne na nedovoljenost pritožbe. Slednje pa pomeni, da mora sodišče druge stopnje kljub omejenosti pritožbenih razlogov v 366. členu ZFPPIPP, pri odločanju o pritožbi zoper sklep o prvi razdelitvi preizkušati po uradni dolžnosti ali so podane absolutne bistvene kršitve določb postopka in pravilna uporaba materialnega prava v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Upoštevanje davka na dodano vrednost, ki nesporno in v okviru ugotovljenega dejanskega stanja ni bil prerekan, predstavlja zmotno materialnopravno uporabo določbe 2. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072515
OZ člen 619. ZPP člen 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlogi – podjemna pogodba – končni obračun izvedenih del – soizvajalci
Če je tožena stranka predlagala zaslišanje priče, to še ne pomeni, da iz predloženih pisnih dokazov ni mogoče ugotoviti spornega dejanskega stanja.
Stranka mora v postopku v sporu majhne vrednosti izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
Dejstvo, katera dela so v končnem obračunu izvedenih del (družbe C. d.o.o. - domnevno) potrjena in priznana, za obravnavani spor ni pravno relevantno oziroma potrditev glavnega izvajalca ne more vplivati na razmerje med pravdnima strankama. Zakonsko namreč ni predvideno, da bi morala tožena stranka najprej pridobiti potrjen obračun izvedenih del, da bi lahko nadalje potrdila oziroma plačala izvedena dela soizvajalcem (tožeči stranki).
Kadar gre za očitek zlorabe procesne pravice, mora sodišče ustrezno obrazložiti, kako se izraža škodovalni namen udeleženca postopka, oziroma kaj je tisto, zaradi katerega se (sicer dopustno) postopanje v pravdnem postopku oz. vlaganje pravnih sredstev prelevi v zlorabo pravice.
OZ člen 364, 364/1, 369, 369/2. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – nedovoljene pritožbene novote
Toženka je v dogovoru z dne 30. 3. 2006 pripoznala vtoževani dolg, s čimer je bilo zastaranje pretrgano. Petletni zastaralni rok je zato začel znova teči po tej pripoznavi. Zadnje toženkino delno plačilo na račun vtoževanega dolga je bilo izvršeno 18. 10. 2010, z njim pa je bilo zastaranje vtoževane terjatve še zadnjič pretrgano pred vložitvijo predloga za izvršbo, ki je bil vložen 22. 11. 2013, pred potekom petih let od zadnjega pretrganja zastaranja.
prevod po sodnem tolmaču - odmera nagrade - število znakov prevoda
Pritožba pritožnice torej utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje v Pravilniku, ki v prvem odstavku 49. člena določa tarifo za vrednotenje dela tolmačev, ki jo je potrebno upoštevati pri odmeri nagrade sodnim tolmačem za opravljene prevode, ni imelo podlage, da po priglašenem stroškovniku ne upošteva delov prevodov zato, ker se posamezni deli prevodov ponavljajo. Sodna tolmačka utemeljeno navaja, da šteje vsak znak brez presledka, ne glede na to, kolikokrat se ponovi, v skladu s Pravilnikom pa ena stran šteje 1.500 znakov brez presledkov.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084428
ZD člen 214, 214/3. ZZZDR člen 10b, 191. ZPP člen 392.
dedni dogovor – izpodbijanje dednega dogovora – skrbništvo – skrbnik za poseben primer – odobritev dednega dogovora s strani centra za socialno delo
S trditvami, da v dednem dogovoru ni izražena prava dedičeva volja, je mogoče izpodbijati dedni dogovor s tožbo za njegovo razveljavitev in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
izbris sodbe iz kazenske evidence – sodna rehabilitacija
Pravnomočne obsodbe nedvomno kažejo na obsojenčevo kriminalno preteklost, zato se upoštevajo kot druge okoliščine, pomembne za izbris sodbe iz kazenske evidence. Sodišče poleg formalnih pogojev za izbris pri sodni rehabilitaciji upošteva tudi vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe (83. člen KZ-1). Pri tem institutu ne gre za obveznost, temveč za diskrecijsko pravico sodišča. Sodna rehabilitacija je dovoljena le ob posebnih upravičenih razlogih, predvsem si jo mora obsojenec „prislužiti“ s pozitivnim ravnanjem, ki presega golo pasivno vzdržanje od storitve kaznivih dejanj. Sicer bi zadoščala že izpolnitev zgolj formalnega pogoja, s tem pa bi bil namen sodne rehabilitacije popolnoma izničen.
ZFPPIPP člen 399, 399-1. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3, 307, 307/1.
odpust obveznosti – zakonske ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje zoper premoženje – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva
Zmotno je pritožbeno stališče, da je pri presoji ovir za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP treba upoštevati le tista kazniva dejanja zoper premoženje ali gospodarstvo, ki so nomotehnično umeščena v 23. in 24. poglavje KZ-1. Na KZ-1 se namreč določilo 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne sklicuje.
Zakonsko opredelitev kaznivih dejanj iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP je treba presojati po objektivnih elementih, ki so podobna elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 55, 123, 123/1, 127, 127/2, 127/2-2, 242, 242/2. ZPP člen 346, 346/1.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka nad pravno osebo - družbenik dolžnika - stranke predhodnega postopka - pritožba družbenika - sklep o začetku stečajnega postopka - vročitve - objava sklepa - rok za pritožbo družbenika - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - terjatve stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov - blokada računa - selektivna obravnava upnikov - sposobnost poravnavanja obveznosti
Družbenik dolžnika ima položaj stranke v predhodnem postopku šele v pritožbenem postopku, v kolikor s pritožbo izpodbija odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Družbeniki dolžnika zato ne spadajo med osebe, katerim mora sodišče osebno vročati sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti v smislu prvega odstavka 123. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da družbenikom dolžnika prične teči rok za pritožbo iz drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP od objave sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom.
Zgolj okoliščina, da ima dolžnik v svojih bilancah evidentirane terjatve do svojih dolžnikov, sama po sebi ne utemeljuje likvidnosti dolžnika.
Pritožbeno zatrjevanje, da je časovno najmanj oddaljena blokada računa dolžnika iz maja 2015, ne more ovreči ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ni poravnal zapadlih obveznosti upnikov, v posledici katerih je blokiran račun dolžnika. Okoliščina, da je dolžnik na druge načine (mimo plačila preko blokiranega transakcijskega računa) poravnaval določene obveznosti, pomeni zgolj zatrjevanje dolžnika, da je selektivno obravnaval svoje upnike. Ker pa dolžnik ni poravnal tudi obveznosti do upnikov, zaradi katerih je blokiran račun dolžnika, s tem ni izkazal, da je v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti.
merila avtorskega dela – narodno zabavna oddaja – avtorsko delo – duhovna stvaritev – stvaritev – individualnost – ideja – izraz ideje
Po stališču pravne teorije se glede elementa individualnosti pri avtorskem delu ne ugotavlja objektivna novost, temveč individualnost, ki je posledica ustvarjalnega podviga avtorja. Ta pa lahko črpa iz množice obstoječih pojavov, podatkov in stvaritev, skratka iz splošne kulturne dediščine človeštva. Če pa avtor ustvari delo z individualnimi potezami, ne da bi zavestno ali podzavestno prevzemal neposredno, iz drugega dela, je ta njegova stvaritev avtorsko pravno varovana. Z njegovega vidika gre za avtorsko delo in za subjektivno novost. Zato ne drži pritožbeni očitek, da tudi če je tožeča stranka črpala iz splošne kulturne dediščine, ni mogoče avtorsko pravno priznati avtorstva izvirni kombinaciji posameznih elementov avtorsko pravnega dela, kot je bilo že doslej obrazloženo.
Koncept oddaje tožeče stranke se je od drugih razlikoval v tem, da so ljudje v drugih oddajah sedeli, v oddaji tožeče stranke pa je bilo prešerno vzdušje, vse je potekalo v živo tako nastopajoči kot tudi glasba, v drugih oddajah so bili določeni deli posneti in so se posnetki predvajali v oddaji.
Sodišče vidi dodano vrednost v kombinaciji video razglednice in predstavitve kraja s strani župana ali druge znane osebnosti. Vključevanje gledalcev iz posameznih regij in predstavljanje zanimivih posebnežev, kar je treba razlikovati od glasbenih tekmovanj, še ni bilo videno v tipu narodno zabavnih oddaj. Zato je tudi temu elementu sodišče priznalo pomembno stopnjo individualnosti.
ZNP člen 19, 20, 35, 132. ZPP člen 108, 154, 154/1.
ureditev meje – postopek za ureditev mej – nepopoln predlog – aktivna legitimacija solastnika – materialni in formalni udeleženci postopka – stroški postopka
Solastniki so v postopku določanja meje nujni sosporniki, brez njihovega sodelovanja sodišče o poteku meje ne more odločiti.
Ker je prijava udeležbe v nepravdni postopek stvar svobodne odločitve in materialnega udeleženca predlagatelj niti sodišče v to ne moreta prisiliti, subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, ki jo sodišče izda v nepravdnem postopku, pa se praviloma raztezajo le na formalne udeležence postopka in jih sklep izrecno zajema, je nujno, da so zajeti v predlogu kot formalni udeleženci.
Osebe, ki jih mora predlagatelj zajeti s predlogom za ureditev meje (in jim s tem dati položaj formalnih udeležencev), določa že zakon.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082177
ZPP člen 274, 333, 333/1. OZ člen 33, 33/5.
dedni dogovor – ničnost dednega dogovora – pravni interes za tožbo – razdružitev solastnega premoženja – predpogodba – rok za sklenitev glavne pogodbe – pritožba – dodatna predložitev dokumentacije v pritožbi – prekluzivni rok za vložitev pritožbe
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta tožnica in drugotoženec razdružila solastno premoženje in ker je tožnica propadla v pravdah na sklenitev kupoprodajne pogodbe, kar je utemeljevala s podlago iz dednega dogovora, nima več pravnega interesa na tožbi, s katero zahteva ničnost dednega dogovora.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/4. ZPP člen 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – trditveno in dokazno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – pritožbene novote – delna oprostitev plačila sodne takse
Pritožbene trditve tožeče stranke o tem, da nima blaga, ki je bilo zarubljeno v navedeni sodni poravnavi, in ki ga posledično ne more prodati in pridobiti denarnih sredstev, je novo dejstvo, ki ga sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku ne sme upoštevati. Sodišče druge stopnje se tudi strinja z razlogi v izpodbijanem sklepu, da tožeča stranka ni zmogla trditvene podlage v zvezi s pravno odločilnim dejstvom, v kolikšnem delu bi bila sposobna plačati sodno takso. Celotna oprostitev sodne taksa za gospodarsko družbo namreč ni mogoča.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-3, 48/3, 51, 51/1, 51/1-3.
nagrada za izvedensko delo – pravica do nagrade in povrnitve stroškov – odmera nagrade in stroškov izvedenca – vsebina izvedenskega mnenja – materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom
Izvedenka je opravila naloženo delo. Upravičena je do nagrade za opravljeno storitev. Sodišče mora o njej odločiti neodvisno od ugotovitve o potrebnosti mnenja za končno odločbo in od bodoče dokazne ocene mnenja za odločitev o glavni stvari.
prodaja premoženja – ocena vrednosti premoženja – vrednost nepremičnine – sestava sodišča – odločanje strokovnega sodelavca
Glede na to, da je ocenjena tržna vrednost nepremičnine 40.000,00 EUR, je strokovni sodelavec z izdajo sklepa o prodaji dolžničine nepremičnine St 429/2015 z dne 22. 10. 2015 in za izdajo dopolnilnega sklepa St 429/2015 z dne 24. 11. 2015, ki je po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP sestavni del sklepa o prodaji, imel pooblastilo v tretjem odstavku 53. člena ZFPPIPP.