OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080019
OZ člen 10. SPZ člen 118. SZ-1 člen 25, 25/4, 51. ZPP člen 7, 8, 243, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 3.
odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje upravnika – skrbnost dobrega strokovnjaka – padec v vetrolovu večstanovanjske stavbe – odgovornost upravnika proti tretjim, ki niso lastniki stanovanj – zakonske obveznosti upravnika – vzdrževanje – trditveno breme – obseg trditvenega bremena – razpravno načelo – dokaz z izvedencem – javna listina
Upravnik bi za preprečitev (ali zmanjšanje) škodne nevarnosti, ki so jo predstavljala drseča tla, lahko poskrbel na različne načine: s protizdrsnim premazom, s položitvijo protizdrsne podlage ali/ter z namestitvijo opozorila, vendar ni storila nič od navedenega. Gre za ukrepanje, ki tako stroškovno kot časovno sodi v sklop rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti, za katera je dolžan upravnik poskrbeti tekoče tudi brez sklepa etažnih lastnikov.
Tožnik je vzrok nesreče pripisal mokremu madežu, ki se je nahajal na stopnici, čemur je sodišče verjelo in s pomočjo izvedenca preverjalo, kakšna je zdrsnost stopnice v mokrem stanju. Ker iz trditev tožnika ni izhajalo, da je bil madež oljnat oziroma masten, sodišče prve stopnje dokaznega postopka pravilno ni dopolnjevalo v tej smeri (z dopolnitvijo izvedenskega mnenja oziroma z zaslišanjem izvedenca).
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083096
ZPP člen 2, 2/1, 14.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - kaznivo dejanje - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - odločanje v mejah toženega zahtevka
Morda je tudi tožnik napadel toženca in je bil tudi ta napad protipraven, vendar toženec odškodnine zaradi tožnikovega ravnanja ni uveljavljal, zato se sodišče prve stopnje z vprašanjem protipravnosti ravnanja tožnika v odnosu do toženca oziroma njemu povzročene škode ni moglo ukvarjati.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – nastanek težko nadomestljive škode – tehtanje neugodnih posledic
Predlagatelj začasne odredbe sicer res mora zatrjevati nevarnost nastanka težko nadomestljive škode in za to konkretno in natančno navajati relevantna dejstva, vendar pa trditev ni potrebno tako specificirati, kot da bi šlo za ugotavljanje višine že nastale škode.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 271, 271/1, 290.
razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna poravnava - denarna obveznost - izpolnitev - kdo lahko izpolni - izpolnitev dolžnika ali tretjega - prenehanje obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da gre v danem primeru za denarno obveznost, ki jo lahko izpolni ne le dolžnica, temveč tudi njen sin, ki je obveznost po sodni poravnavi poravnaval, tako zase kot za dolžnico, in je prepričljivo izpovedal, da ima interes, da se obveznost v celoti poplača, s takšno izpolnitvijo pa se je strinjala tudi dolžnica, medtem ko sama obveznost ni takšne narave, da bi to obveznost morala osebno izpolniti dolžnica. S tem pa so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa 271. člen ZIZ za izpolnitev dolžnika oziroma tretjega.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - predlog za obnovo postopka
Če je o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinkom pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi vloženo izredno pravno sredstvo.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082191
OZ člen 190, 198. SPZ člen 95, 95/2. ZPP člen 205, 311, 311/1. ZFPPIPP 67, 67/2, 69, 69/2, 227, 227/1, 245, 252, 296, 296/4, 300, 383.
zavrženje tožbe – osebni stečaj toženca – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – plačilo uporabnine – časovne meje pravnomočnosti – učinek začetka stečajnega postopka – prekinitev pravdnega postopka – zastopanje stečajnega dolžnika – terjatve, nastale pred začetkom stečajnega postopka – terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka – prijava terjatev
Sodišče prve stopnje lahko, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti, naloži tožencema le plačilo zneskov uporabnin, ki so zapadli do konca glavne obravnave, če sta ves čas neupravičeno zasedala del nepremičnine v lasti tožnika. Nikakor pa toženca nista dolžna plačati tožniku za korist zaradi neupravičene uporabe dela nepremičnine v tožnikovi lasti, ki jima še ni nastala do konca postopka na prvi stopnji.
Čim je stečajni postopek v teku, do začetka pravdnega postopka lahko pride šele, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana. Tožnik ni prijavil svojih terjatev v stečajnem postopku. Upoštevaje to ugotovitev torej niso mogle biti predmet preizkusa, tožnik pa glede njih ni mogel biti napoten na pravdni postopek. Kljub temu je vložil tožbo za plačilo uporabnine tudi za obdobje do začetka osebnega stečaja (od 27. 8. 2008 do 10. 10. 2011), ki ni dopustna, zato je odločitev sodišča o zavrženju tožbe v tem delu pravilna. Nasprotno za terjatve, ki so nastale po začetku stečaja, povedano ne velja.
gradnja ceste – splošno koristna dejavnost – kršitev osebnostne pravice – pravica do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja – povrnitev nepremoženjske škode – škoda, ki presega običajno mejo – enotna odškodnina
Vse duševne bolečine, ki so posledica s posegom v zdravo življenjsko okolje povzročenih nevšečnosti, so pravno priznana škoda. Večplastnost posega ni razlog za ločeno obravnavanje v duševni sferi tožnikov izraženih posledic. Vse škodne posledice so vezane na osebnost posameznega tožnika. Odrazile so se kot enovito trpljenje. V tovrstnih primerih se je zato v sodni praksi oblikovala praksa priznavanja enotne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – vročanje pisanj – napake pri vročanju – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravilna vročitev – fikcija vročitve – povratnica – javna listina
Zatrjevane napake pri vročanju ni mogoče uveljavljati z institutom vrnitve v prejšnje stanje.
prekinitev zapuščinskega postopka – oporočno dedovanje– napotitev oporočnega dediča na pravdo – pisne dedne izjave – nujni delež – uveljavljanje pravice do nujnega deleža – odstop nujnega deleža dediču – zahteva za vračunanje daril – konkretizacija zahteve – prikrajšanje nujnega deleža
Zahteva dediča, ki uveljavlja vračunanje daril, mora biti konkretizirana – navesti mora vštevanje katerih konkretnih daril zahteva in v kakšni vrednosti, in to za vsakega od nujnih dedičev.
Njegovo zatrjevanje je bilo tako pavšalno, da je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka in napotitvi oporočnega dediča na pravdo preuranjena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0071166
OZ člen 154, 154/1, 154/2, 965, 965/1. ZOZP člen 34, 34/1, 38. ZVCP-1 člen 24, 24/1, 24/2, 30, 30/1, 30/2, 32, 32/7, 32/7-d, 61, 61/1, 61/2, 61/8.
škodni dogodek - prometna nesreča - povzročitelj prometne nesreče - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - pravila cestnega prometa - kršitev cestnoprometnih predpisov - teža kršitve - motorno kolo - prekoračitev hitrosti - štirikolesnik - vožnja pod vplivom alkohola - vključevanje v promet z neprednostne ceste - neregistrirano vozilo - nezavarovano vozilo - soprispevek - načelo defenzivne vožnje - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - škoda na vozilu - potni stroški - tuja pomoč - izgubljeni zaslužek - denarna renta - odgovornost zavarovalnega združenja
Vprašanje koncentracije alkohola v krvi voznika in njenega vpliva na konkretne psihofizične sposobnosti, ki so potrebne za varno vožnjo, je strokovne narave, ki se dokazuje oziroma ga sodišče ugotavlja z izvedencem sodnomedicinske stroke. Pravila izkušenj, znanosti ali stroke, čeprav so bistven element procesnega gradiva, niso dejstva. Zato tudi niso predmet trditvenega bremena.
Drži sicer pritožbena navedba, da ima pri tehtanju kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti običajno večjo težo kršitev pravila o prednosti. Vendar to velja le, če ni posebnih okoliščin, ki kažejo, da so za nastanek nesreče odločilnejše druge okoliščine, kot je primer v obravnavani zadevi. Glede na težo kršitev cestnoprometnih predpisov obeh udeležencev prometne nesreče, ob upoštevanju okoliščin na tožnikovi strani, ki so predstavljale pretežni vzrok za nastalo škodo, je sodišče pravilno porazdelilo delež odgovornosti med oba imetnika motornih vozil (80 % za tožnika in 20 % za voznika, za katerega odgovarja tožena stranka).
Res je, da o tem (dogovoru) ni nobenega jasnega neposrednega dokaza – pisni predlog pogodbe je ostal nepodpisan, vendar je sodišče prve stopnje prepričljivo povezalo posredne dokaze (indice) in na podlagi njih napravilo življenjsko logičen in dovolj zanesljiv sklep o tem, da je bil tak dogovor ustno oz. konkludentno tudi dosežen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023427
ZKP člen 450, 450č, 450č/3.
sporazum o priznanju krivde – odločba o stroških kazenskega postopka
Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s sankcijo, ki je v njem dogovorjena, in tudi sicer njegovih sestavin ne spreminja. Obtoženec lahko do odločitve sodišča o tem, ali bo sporazum sprejelo ali zavrnilo, odstopi od sklenjenega sporazuma iz kateregakoli razloga.
Ne sme pa sodišče poseči v sporazum o priznanju krivde na način, da bi spreminjalo njegovo vsebino oziroma celo posegalo v med strankama dogovorjeno kazensko sankcijo ali druge določbe.
izpraznitev in izročitev kurilnice – reivindikacijska tožba – odtujitev stvari, o kateri teče pravda – prilagoditev tožbenega zahtevka – stvar – individualizacija stvari –učinek dogovora o načinu uporabe – samostojnost predmeta stvarnih pravic – pravni status enote v etažni lastnini – etažni načrt – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vlaganja v tujo nepremičnino
Pravni status enot stavbe v etažni lastnini je določen v etažnem načrtu. Tega pa ni mogoče spremeniti z golo uporabo določenega prostora, sploh ne, če gre le za del v etažnem načrtu opredeljene etažne enote. Tudi zgolj z vlaganjem v tujo nepremičnino ni mogoče pridobiti (so)lastninske pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084149
OZ člen 10, 62, 62/2, 131, 131/2, 147, 147/1, 153, 153/2, 153/3, 171, 173, 352, 352/1.
nesreča pri delu – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – nevarna dejavnost – avtodvigalo – delo na višini – odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – lastništvo nevarne stvari – solidarna odgovornost – izvedensko mnenje – prispevek oškodovanca – sklicevanje na kazenski spis – povrnitev škode – odškodnina za smrt bližnjega – posebej o povrnitvi premoženjske škode v primeru smrti – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal – povračilo škode zaradi izgubljenega preživljanja – povrnitev nepremoženjske škode – osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine – obstoj pravno priznane škode bratov in sester – obstoj trajnejše življenjske skupnosti – zastaranje odškodninske terjatve – zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – računanje časa – vmesna sodba – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Že zato, ker se je delo, pri katerem je prišlo do škode, opravljalo na gradbišču na višini 16 m, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da je šlo za opravljanje nevarne dejavnosti.
Določba tretjega odstavka 153. člena OZ, po kateri je imetnik deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode, obravnava primere konkurence objektivne in subjektivne odgovornosti, ki v izhodišču nalaga večje breme imetniku nevarne stvari, vendar mu ob upoštevanju meril iz 171. člena OZ omogoča delno razbremenitev odgovornosti, če je po upoštevanju vseh okoliščin primera oškodovančevo neskrbno ravnanje vsaj delno v pravnorelevantni vzročni zvezi z nastankom škode.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je nezgodno zavarovanje pogodbeno zavarovanje, predmet katerega je telesna integriteta zavarovanca. V primerih, ko je posledica posega v zavarovančevo telesno integriteto invalidnost, je zavarovalnica dolžna zavarovancu plačati invalidnino. Zavarovanec je upravičen do invalidnine le za invalidnost, za katero je (glede na del telesa, ki je prizadet in stopnjo prizadetosti) tako v naprej določeno s pogodbo.
stvarna služnost – negativna služnost – prenehanje stvarne služnosti na podlagi zakona – prenehanje zaradi neizvrševanja – nesklepčna tožba
Res stvarna služnost preneha, če se ne izvršuje v času, potrebnem za njeno priposestvovanje. A tako kot negativne služnosti ni mogoče priposestvovati, ne more (že pojmovno) niti prenehati z neizvrševanjem, s priposestvovanjem prostosti. Neizvrševanje upravičenj lastnika služečega zemljišča je namreč vsebina služnosti in njeno izvrševanje.
Res je, da mora bianco menica ob izročitvi vsebovati vsaj podpis trasanta in takšna menica je bila tožeči stranki tudi izročena, vendar iz menične izjave izhaja, da je menični blanket toženec podpisal kot pooblaščena oseba družbe A. d.o.o. (trasanta). Tak podpis ne more pomeniti osebne zaveze toženca.