DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080007
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 12, 12/1. SPZ člen 39, 42.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – solastnina – povečanje solastniškega deleža – skupno premoženje – izvenzakonska skupnost – pogoji za pravno priznanje izvenzakonske skupnosti – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa – nesklepčna tožba
Za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: med partnerjema mora obstajati življenjska skupnost moškega in ženske, ki mora trajati dalj časa, podane pa ne smejo biti okoliščine, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med partnerjema neveljavna. Življenjska skupnost partnerjev mora biti po vsebini enaka življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema. Podana mora biti zato svobodna volja obeh partnerjev, da vzpostavita skupno življenje, ekonomsko in socialno skupnost, skupnost mora zadovoljevati čustvene, moralne in materialne potrebe partnerjev, poleg tega pa mora biti opazna navzven in zato izpolnjevati nekatere za okolico dobro vidne pogoje, kot sta skupno bivanje in skupno gospodinjstvo oziroma ekonomska skupnost.
mejni spor – določitev meje – potek meje – spor o poteku meje – ureditev meje – spor o lastninski pravici – ustavitev nepravdnega postopka
Predlagatelja in udeleženec so pokazali različni potek meje, kar pomeni, da je med udeleženci sporno, kje poteka meja. V takšnem primeru ni pogojev, da se nepravdni postopek za ureditev meje ustavi in postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. Meja med parcelama je v primeru lastninske tožbe praviloma določena in ni sporna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023427
ZKP člen 450, 450č, 450č/3.
sporazum o priznanju krivde – odločba o stroških kazenskega postopka
Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s sankcijo, ki je v njem dogovorjena, in tudi sicer njegovih sestavin ne spreminja. Obtoženec lahko do odločitve sodišča o tem, ali bo sporazum sprejelo ali zavrnilo, odstopi od sklenjenega sporazuma iz kateregakoli razloga.
Ne sme pa sodišče poseči v sporazum o priznanju krivde na način, da bi spreminjalo njegovo vsebino oziroma celo posegalo v med strankama dogovorjeno kazensko sankcijo ali druge določbe.
objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - plavalni tečaj - nevarna stvar - bazen - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost osnovne šole - odškodninska odgovornost organizatorja plavalnega tečaja
Bazen sam po sebi ni nevarna stvar, saj ne predstavlja povečane nevarnosti. Bazen bi bil lahko nevarna stvar v smislu določila 149. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) le ob obstoju še drugih okoliščin, ki bi ga napravile za nevarno stvar, teh pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – zakonec – povečanje dednega deleža – manj verjetna pravica
Na pot pravde je sodišče napotilo pritožnico, katero pravico šteje za manj verjetno. Pritožnica za svoje trditve ni ponudila ustreznih dokazov, zato je šteti, da je njena pravica manj verjetna, oziroma je na njej dokazno breme, glede na to, da svoje pravice izvaja prav iz šibkega premoženjskega stanja, da ga dokaže.
prekinitev zapuščinskega postopka – oporočno dedovanje– napotitev oporočnega dediča na pravdo – pisne dedne izjave – nujni delež – uveljavljanje pravice do nujnega deleža – odstop nujnega deleža dediču – zahteva za vračunanje daril – konkretizacija zahteve – prikrajšanje nujnega deleža
Zahteva dediča, ki uveljavlja vračunanje daril, mora biti konkretizirana – navesti mora vštevanje katerih konkretnih daril zahteva in v kakšni vrednosti, in to za vsakega od nujnih dedičev.
Njegovo zatrjevanje je bilo tako pavšalno, da je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka in napotitvi oporočnega dediča na pravdo preuranjena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0071166
OZ člen 154, 154/1, 154/2, 965, 965/1. ZOZP člen 34, 34/1, 38. ZVCP-1 člen 24, 24/1, 24/2, 30, 30/1, 30/2, 32, 32/7, 32/7-d, 61, 61/1, 61/2, 61/8.
škodni dogodek - prometna nesreča - povzročitelj prometne nesreče - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - pravila cestnega prometa - kršitev cestnoprometnih predpisov - teža kršitve - motorno kolo - prekoračitev hitrosti - štirikolesnik - vožnja pod vplivom alkohola - vključevanje v promet z neprednostne ceste - neregistrirano vozilo - nezavarovano vozilo - soprispevek - načelo defenzivne vožnje - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - škoda na vozilu - potni stroški - tuja pomoč - izgubljeni zaslužek - denarna renta - odgovornost zavarovalnega združenja
Vprašanje koncentracije alkohola v krvi voznika in njenega vpliva na konkretne psihofizične sposobnosti, ki so potrebne za varno vožnjo, je strokovne narave, ki se dokazuje oziroma ga sodišče ugotavlja z izvedencem sodnomedicinske stroke. Pravila izkušenj, znanosti ali stroke, čeprav so bistven element procesnega gradiva, niso dejstva. Zato tudi niso predmet trditvenega bremena.
Drži sicer pritožbena navedba, da ima pri tehtanju kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti običajno večjo težo kršitev pravila o prednosti. Vendar to velja le, če ni posebnih okoliščin, ki kažejo, da so za nastanek nesreče odločilnejše druge okoliščine, kot je primer v obravnavani zadevi. Glede na težo kršitev cestnoprometnih predpisov obeh udeležencev prometne nesreče, ob upoštevanju okoliščin na tožnikovi strani, ki so predstavljale pretežni vzrok za nastalo škodo, je sodišče pravilno porazdelilo delež odgovornosti med oba imetnika motornih vozil (80 % za tožnika in 20 % za voznika, za katerega odgovarja tožena stranka).
stvarna služnost – negativna služnost – prenehanje stvarne služnosti na podlagi zakona – prenehanje zaradi neizvrševanja – nesklepčna tožba
Res stvarna služnost preneha, če se ne izvršuje v času, potrebnem za njeno priposestvovanje. A tako kot negativne služnosti ni mogoče priposestvovati, ne more (že pojmovno) niti prenehati z neizvrševanjem, s priposestvovanjem prostosti. Neizvrševanje upravičenj lastnika služečega zemljišča je namreč vsebina služnosti in njeno izvrševanje.
Res je, da mora bianco menica ob izročitvi vsebovati vsaj podpis trasanta in takšna menica je bila tožeči stranki tudi izročena, vendar iz menične izjave izhaja, da je menični blanket toženec podpisal kot pooblaščena oseba družbe A. d.o.o. (trasanta). Tak podpis ne more pomeniti osebne zaveze toženca.
Zaradi nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih preizkus sodbe ni mogoč. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku odpraviti očitano procesno kršitev in ponovno odločiti o postavljenem tožbenem zahtevku. Najprej se bo moralo opredeliti do vprašanja, kakšna je bila pogodbena volja pravdnih strank. Če bo ugotovilo, da sta stranki soglašali s prodajo in nakupom stanovanja na desni strani, ki nosi št. 3, misleč, da gre za stanovanje št. 7, na kar se v svojih navedbah sklicuje tožnik, bo šlo za situacijo, ki jo ureja 16. člen OZ (nesporazum o predmetu obveznosti).
goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - goljufivi namen - pripoznava dolga - civilnopravno razmerje
Glede na to, da se je obdolženec s sklenitvijo posojilne pogodbe zgolj zavezal plačati dolg, ki je izviral iz večkratnih oškodovančevih posojil v preteklosti, obdolžencu ni mogoče očitati goljufivega ravnanja, ki bi se odražalo v zmanjšanju oškodovančevega premoženja ob sklenitvi pogodbe, kar je zakonski znak kaznivega dejanja goljufije, posledično pa tudi ne goljufivega namena pridobiti si protipravno premoženjsko korist. Med obdolžencem in oškodovancem gre zgolj za civilnopravno razmerje.
vročanje pisanj - vročanje sklepa o izvršbi - vročanje po elektronski poti - elektronsko vročanje - pravilnost vročitve - vročitev pisanja v elektronski obliki - varen elektronski predal - vložitev vloge v elektronski obliki - domneva o vročitvi - uporaba varnega elektronskega predala - splošni pogoji - naslov za obveščanje - sprememba naslova - obvestilo o spremembi naslova - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - COVL
Vložitev vloge v elektronski obliki ne pomeni le, da stranka želi vročanje v e-predal v konkretni zadevi, temveč gre za generalno sporočilo, da naj se zaradi odprtega in aktivnega e-predala vročitev opravlja po elektronski poti tudi v drugih zadevah.
Ker je naslov varnega e-predala enakovreden naslovu prebivališča oziroma sedežu stranke, je potrebno smiselno uporabiti tudi zakonsko določbo, da če stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču in če tega ne stori, sodišče odredi, da se vse odločbe za to stranko opravljajo s pritrditvijo na sodno desko.
ZVEtl člen 7, 26, 26/2, 30. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – pripadajoče zemljišče k stavbi – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – prekinitev postopka – predhodno vprašanje
Lastninska pravica posameznega dela stavbe je neločljivo povezana s solastninsko pravico na skupnih delih ali skupno lastnino na skupnih delih, ki služijo večstanovanjskim stavbam, sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da je odločitev sodišča v tej zadevi (zadevi določitve pripadajočega zemljišča) zaradi vknjižbe (so)lastninske pravice na pripadajočem zemljišču v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, vključno z navedbo njihovih solastninskih deležev, odvisna od predhodne vzpostavitve etažne lastnine za to stavbo. Zato predstavlja vzpostavitev etažne lastnine na stavbi predhodno vprašanje v postopku določitve pripadajočega zemljišča k tej stavbi.
STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082222
OZ člen 9. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
prodajna pogodba – kršitev pogodbe – protipravno ravnanje – dolžnost izpolnitve obveznosti – poziv na izročitev nepremičnine – obvestilo o možnosti prevzema nepremičnine – obveznost obvestitve – obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – upniška zamuda – dolžniška zamuda – odškodninska odgovornost – zloraba procesnih pravic – vložitev tožbe – odgovor na pritožbo – stroški odgovora na pritožbo – potrebnost stroškov – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo
V konkretnem primeru ni bil vnaprej določen način obvestitve prvega toženca, zato je drugi toženec s tem, ko je prvemu tožencu poslal obvestilo o izročitvi (dela) nepremičnine v posest, priporočeno po pošti s povratnico, pri čemer je uporabil najbolj strog oziroma najbolj zanesljiv način vročanja pošiljk, ki je na voljo posameznikom v Republiki Sloveniji, svojo obveznost obvestitve prvega toženca izpolnil. Pri tem ni važno, ali se se prvi toženec, ker pošiljke ni prevzel, z obvestilom (po lastni volji) tudi (dejansko) seznanil ali ne.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079996
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
sorodne pravice – javna priobčitev fonogramov – dokazna ocena – dokazi o pravno neodločilnih dejstvih
Če tožeča stranka trdi, da je tožena javno predvajala fonograme na svojih prireditvah, potem mora v postopku te svoje trditve tudi dokazati. Izpoved kontrolorja, ki je odgovarjal na splošno, na konkretna ravnanja sodišča pa ni podal prepričljivih odgovorov, ter s strani te priče enostransko sestavljen zapisnik, za uspeh v dokaznem postopku (ob prepričljivih izpovedbah prič v korist tožene stranke) pač niso zadoščali.
gradnja ceste – splošno koristna dejavnost – kršitev osebnostne pravice – pravica do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja – povrnitev nepremoženjske škode – škoda, ki presega običajno mejo – enotna odškodnina
Vse duševne bolečine, ki so posledica s posegom v zdravo življenjsko okolje povzročenih nevšečnosti, so pravno priznana škoda. Večplastnost posega ni razlog za ločeno obravnavanje v duševni sferi tožnikov izraženih posledic. Vse škodne posledice so vezane na osebnost posameznega tožnika. Odrazile so se kot enovito trpljenje. V tovrstnih primerih se je zato v sodni praksi oblikovala praksa priznavanja enotne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
ZPP člen 8, 99, 99/2, 137, 137/1, 184, 185, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sprememba tožbe – predhodni preizkus tožbe – taksa za tožbo – domneva o umiku tožbe – izterjava neplačane takse – preklic pooblastila – naznanitev preklica pooblastila sodišču – neprerekana dejstva – razlogi o odločilnih dejstvih
Preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik. Dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke.
Postopek po drugem in tretjem odstavku 105.a člena ZPP je del predhodnega oziroma formalnega preizkusa vloge, zato ga je mogoče opraviti le do določene faze postopka, to je do končanega predhodnega preizkusa vloge. Če sodišče pomanjkljivost spregleda in začne vlogo presojati meritorno, domneva umika ne pride več v poštev, mogoča pa je izterjave neplačane takse.
Tudi obrazložitev sodb, ki temelji na dejstvih, ki jih tožena stranka ni prerekala, mora biti enaka kot obrazložitev sodbe, izdane po opravljeni kontradiktorni obravnavi (prihranjeno je le ugotavljanje dejanskega stanja). Iz njene obrazložitve mora biti razvidno, katera pravno pomembna dejstva je sodišče vzelo kot dejansko podlago za svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – smrt preživljalca – prenos pravnega razmerja preživljalca na dediče – izjava dedičev o vstopu v pogodbo – razveza pogodbe – nadaljevanje pogodbe
Za pogodbo o dosmrtnem preživljanju je značilno, da ustvarja pravice in obveznosti tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenikov. Zaradi smrti preživljalca zato ne prenehajo njegove obveznosti, ki so nastale na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, in se celotno pravno razmerje, pravice in obveznosti z dedovanjem prenesejo na preživljalčeve dediče. Preživljančevo soglasje ni potrebno, potrebno pa je dedičevo soglasje. Dediči morajo zato izrecno privoliti v vstop pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Če dediči ne privolijo v nadaljevanje pogodbe, se pogodba razveže in nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje. Če ne morejo prevzeti pogodbenih obveznosti, pa lahko od preživljanca zahtevajo odškodnino, ki jo sodišče določi po prostem preudarku. Pri določanju obsega vrnitve torej ne veljajo pravila o vračanju neupravičeno pridobljenega.
podjemna pogodba – popravilo avtomobila – avtoservis – dodatna dela
Toženec dodatnih del ni naročil in se jih ni zavezal plačati. Temelja oziroma pravne podlage, na kateri je tožnik (avtoservis) gradil svoj zahtevek, ki po svoji vsebini predstavlja plačilo računa v višini 1.236,25 EUR, ni.