Zaradi nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih preizkus sodbe ni mogoč. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku odpraviti očitano procesno kršitev in ponovno odločiti o postavljenem tožbenem zahtevku. Najprej se bo moralo opredeliti do vprašanja, kakšna je bila pogodbena volja pravdnih strank. Če bo ugotovilo, da sta stranki soglašali s prodajo in nakupom stanovanja na desni strani, ki nosi št. 3, misleč, da gre za stanovanje št. 7, na kar se v svojih navedbah sklicuje tožnik, bo šlo za situacijo, ki jo ureja 16. člen OZ (nesporazum o predmetu obveznosti).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0071173
ZPSPP člen 12. OZ člen 58. ZPP člen 72, 72/2, 298, 298/4, 305a, 305a/3. ZBPP člen 11.
najem poslovnega prostora – ustna najemna pogodba – obličnost – ničnost – konvalidacija – obstoj najemne pogodbe – oprostitev plačila stroškov prič – prepis zvočnega posnetka – pravica do ugovora – sklep o ugovoru zoper zapisnik – sklep vodstva obravnave – nedopustnost posebne pritožbe – prekoračitev tridnevnega roka za vročitev prepisa zvočnega posnetka – javnost na poravnalnem naroku – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izločitev sodnika – pravočasnost zahteve za izločitev
Po določilu 12. člena ZPSPP najem poslovnega prostora nastane s pogodbo med najemodajalcem in najemnikom, ki mora biti sklenjena v pisni obliki. Zakon izrecno določa, da pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, ni veljavna. Ker je obličnost v primeru sklenjene najemne pogodbe za poslovne prostore predpisana predvsem z namenom lažjega dokazovanja vsebine pogodbe, torej v korist strank in ne zaradi varovanja javnega interesa, se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo z bistvenim vprašanjem, ali je med strankama do sklenitve pogodbe sploh prišlo, saj je to nujna predpostavka, da bi pogodba lahko konvalidirala (58. člen OZ).
Res je, da o tem (dogovoru) ni nobenega jasnega neposrednega dokaza – pisni predlog pogodbe je ostal nepodpisan, vendar je sodišče prve stopnje prepričljivo povezalo posredne dokaze (indice) in na podlagi njih napravilo življenjsko logičen in dovolj zanesljiv sklep o tem, da je bil tak dogovor ustno oz. konkludentno tudi dosežen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071185
OZ člen 943, 943/1, 965. ZPP člen 339, 339/1.
zavarovanje pred odgovornostjo – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – obveznosti zavarovalnice – izplačilo odškodnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – obvestilo zavarovalnici o nastanku zavarovalnega primera – prejem obvestila – nesporno dejstvo – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odpravljivost v pritožbenem postopku
Pri zavarovanju pred odgovornostjo pridobi oškodovanec lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja in lahko povrnitev škode zahteva neposredno od zavarovalnice (965. člen OZ). Obvestilo iz prvega odstavka 943. člena OZ je tako bodisi obvestilo zavarovanca bodisi oškodovanca.
vročanje pisanj - vročanje sklepa o izvršbi - vročanje po elektronski poti - elektronsko vročanje - pravilnost vročitve - vročitev pisanja v elektronski obliki - varen elektronski predal - vložitev vloge v elektronski obliki - domneva o vročitvi - uporaba varnega elektronskega predala - splošni pogoji - naslov za obveščanje - sprememba naslova - obvestilo o spremembi naslova - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - COVL
Vložitev vloge v elektronski obliki ne pomeni le, da stranka želi vročanje v e-predal v konkretni zadevi, temveč gre za generalno sporočilo, da naj se zaradi odprtega in aktivnega e-predala vročitev opravlja po elektronski poti tudi v drugih zadevah.
Ker je naslov varnega e-predala enakovreden naslovu prebivališča oziroma sedežu stranke, je potrebno smiselno uporabiti tudi zakonsko določbo, da če stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču in če tega ne stori, sodišče odredi, da se vse odločbe za to stranko opravljajo s pritrditvijo na sodno desko.
vzpostavitev etažne lastnine – pridobitelj posameznega dela – pridobitev lastninske pravice – pravni naslov – kupoprodajna pogodba – priposestvovanje – odločba o denacionalizaciji – stavbna pravica
Sodišče prve stopnje je prekinilo nepravdni postopek, ker je ugotovilo, da sta predlagatelja že predhodno sprožila pravdo na ugotovitev lastninske pravice na stanovanju v stavbi na podlagi priposestvovanja. Ker predlagatelja v pravdi nista uspela (zahtevek je bil zavrnjen), nista izkazala pravnega položaja pridobitelja posameznega dela stavbe v smislu 3. člena ZVEtL. Sodišče je zato predlog zavrnilo.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079994
ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZSZ člen 55. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – ustna darilna pogodba – družbena lastnina – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – priposestvovanje – gradnja na tujem zemljišču – izbrisna tožba – dokazna ocena – razpravno načelo
Ker je toženec podaril tožniku nedograjeno stanovanjsko hišo s pravico uporabe na zemljišču, hiša pa ni bila vpisana v zemljiško knjigo, sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je v tedanjih časih ob veljavnosti Zakona o stavbnih zemljiščih, skupaj s hišo toženec prenesel na tožnika pravico uporabe na zemljišču, ki je bilo takrat vpisano kot družbena lastnina. Nato pa je tožnik postal lastnik na podlagi 2. člena ZLNDL.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – nastanek težko nadomestljive škode – tehtanje neugodnih posledic
Predlagatelj začasne odredbe sicer res mora zatrjevati nevarnost nastanka težko nadomestljive škode in za to konkretno in natančno navajati relevantna dejstva, vendar pa trditev ni potrebno tako specificirati, kot da bi šlo za ugotavljanje višine že nastale škode.
Postavitve izvedenca finančne stroke v postopku ni predlagala nobena od strank, zato sodišče tega dokaza ni izvedlo. Ob tem ni mogoče pritrditi toženki, da bi tožnica edino s tem dokazom lahko izkazovala višino terjatve, saj pravdni postopek ne predvideva obveznih dokaznih sredstev, temveč je stranka pri dokazovanju svobodna. Glede na povsem pavšalne ugovore toženke posebno strokovno znanje za razjasnitev pravno relevantnih dejstev v konkretnem postopku tudi ni bilo potrebno.
gradnja ceste – splošno koristna dejavnost – kršitev osebnostne pravice – pravica do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja – povrnitev nepremoženjske škode – škoda, ki presega običajno mejo – enotna odškodnina
Vse duševne bolečine, ki so posledica s posegom v zdravo življenjsko okolje povzročenih nevšečnosti, so pravno priznana škoda. Večplastnost posega ni razlog za ločeno obravnavanje v duševni sferi tožnikov izraženih posledic. Vse škodne posledice so vezane na osebnost posameznega tožnika. Odrazile so se kot enovito trpljenje. V tovrstnih primerih se je zato v sodni praksi oblikovala praksa priznavanja enotne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je nezgodno zavarovanje pogodbeno zavarovanje, predmet katerega je telesna integriteta zavarovanca. V primerih, ko je posledica posega v zavarovančevo telesno integriteto invalidnost, je zavarovalnica dolžna zavarovancu plačati invalidnino. Zavarovanec je upravičen do invalidnine le za invalidnost, za katero je (glede na del telesa, ki je prizadet in stopnjo prizadetosti) tako v naprej določeno s pogodbo.
Zunanje stopnice pred stanovanjsko hišo, obložene s kulir ploščami, to je z ustrezno oblogo, in ki ne drsijo same po sebi, ne predstavljajo nevarne stvari in ne gre za objektivno odgovornost.
zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje s sodnim izvedencem
Vse komponente za izračun vrednosti neupravičeno odvzete električne energije so tako znane, za izračun pa je potrebno osnovnošolsko znanje računstva. S takšnim znanjem sodišče razpolaga, zato je odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga z izvedencem elektro stroke pravilna.
ZVEtl člen 7, 26, 26/2, 30. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – pripadajoče zemljišče k stavbi – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – prekinitev postopka – predhodno vprašanje
Lastninska pravica posameznega dela stavbe je neločljivo povezana s solastninsko pravico na skupnih delih ali skupno lastnino na skupnih delih, ki služijo večstanovanjskim stavbam, sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da je odločitev sodišča v tej zadevi (zadevi določitve pripadajočega zemljišča) zaradi vknjižbe (so)lastninske pravice na pripadajočem zemljišču v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, vključno z navedbo njihovih solastninskih deležev, odvisna od predhodne vzpostavitve etažne lastnine za to stavbo. Zato predstavlja vzpostavitev etažne lastnine na stavbi predhodno vprašanje v postopku določitve pripadajočega zemljišča k tej stavbi.
ZPP člen 146. ZOdvT člen 6. ZOdvT tarifna številka 2202, 6000.
začasni zastopnik za sprejem sodnih pisanj – nagrada in povrnitev izdatkov začasnemu zastopniku – nagrada v primeru enostavnejših pisanj – materialni stroški
Ustrezno mesto za določitev nagrade začasnemu zastopniku za sprejem sodnih pisanj, je podano v tar. št. 2202 ZOdvT.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080007
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 12, 12/1. SPZ člen 39, 42.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – solastnina – povečanje solastniškega deleža – skupno premoženje – izvenzakonska skupnost – pogoji za pravno priznanje izvenzakonske skupnosti – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa – nesklepčna tožba
Za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: med partnerjema mora obstajati življenjska skupnost moškega in ženske, ki mora trajati dalj časa, podane pa ne smejo biti okoliščine, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med partnerjema neveljavna. Življenjska skupnost partnerjev mora biti po vsebini enaka življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema. Podana mora biti zato svobodna volja obeh partnerjev, da vzpostavita skupno življenje, ekonomsko in socialno skupnost, skupnost mora zadovoljevati čustvene, moralne in materialne potrebe partnerjev, poleg tega pa mora biti opazna navzven in zato izpolnjevati nekatere za okolico dobro vidne pogoje, kot sta skupno bivanje in skupno gospodinjstvo oziroma ekonomska skupnost.
stvarna služnost – negativna služnost – prenehanje stvarne služnosti na podlagi zakona – prenehanje zaradi neizvrševanja – nesklepčna tožba
Res stvarna služnost preneha, če se ne izvršuje v času, potrebnem za njeno priposestvovanje. A tako kot negativne služnosti ni mogoče priposestvovati, ne more (že pojmovno) niti prenehati z neizvrševanjem, s priposestvovanjem prostosti. Neizvrševanje upravičenj lastnika služečega zemljišča je namreč vsebina služnosti in njeno izvrševanje.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – smrt preživljalca – prenos pravnega razmerja preživljalca na dediče – izjava dedičev o vstopu v pogodbo – razveza pogodbe – nadaljevanje pogodbe
Za pogodbo o dosmrtnem preživljanju je značilno, da ustvarja pravice in obveznosti tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenikov. Zaradi smrti preživljalca zato ne prenehajo njegove obveznosti, ki so nastale na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, in se celotno pravno razmerje, pravice in obveznosti z dedovanjem prenesejo na preživljalčeve dediče. Preživljančevo soglasje ni potrebno, potrebno pa je dedičevo soglasje. Dediči morajo zato izrecno privoliti v vstop pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Če dediči ne privolijo v nadaljevanje pogodbe, se pogodba razveže in nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje. Če ne morejo prevzeti pogodbenih obveznosti, pa lahko od preživljanca zahtevajo odškodnino, ki jo sodišče določi po prostem preudarku. Pri določanju obsega vrnitve torej ne veljajo pravila o vračanju neupravičeno pridobljenega.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083096
ZPP člen 2, 2/1, 14.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - kaznivo dejanje - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - odločanje v mejah toženega zahtevka
Morda je tudi tožnik napadel toženca in je bil tudi ta napad protipraven, vendar toženec odškodnine zaradi tožnikovega ravnanja ni uveljavljal, zato se sodišče prve stopnje z vprašanjem protipravnosti ravnanja tožnika v odnosu do toženca oziroma njemu povzročene škode ni moglo ukvarjati.
izpraznitev in izročitev kurilnice – reivindikacijska tožba – odtujitev stvari, o kateri teče pravda – prilagoditev tožbenega zahtevka – stvar – individualizacija stvari –učinek dogovora o načinu uporabe – samostojnost predmeta stvarnih pravic – pravni status enote v etažni lastnini – etažni načrt – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vlaganja v tujo nepremičnino
Pravni status enot stavbe v etažni lastnini je določen v etažnem načrtu. Tega pa ni mogoče spremeniti z golo uporabo določenega prostora, sploh ne, če gre le za del v etažnem načrtu opredeljene etažne enote. Tudi zgolj z vlaganjem v tujo nepremičnino ni mogoče pridobiti (so)lastninske pravice.