PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084381
ZASP člen 46, 57, 130. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 19.
preizkus delovanja ozvočenja na prireditvi – predvajanje fonogramov – fonogrami – preizkušanje zvočnikov – povrnitev potnih stroškov – zakoniti zastopnik – potni stroški – kilometrina – stroški za poštne storitve
Nastavitev ozvočenja tudi po oceni pritožbenega sodišča ni javna priobčitev fonogramov v smislu določila 130. člena ZASP. To smiselno sledi tudi iz 57. člena ZASP, ki izrecno navaja, da je preizkus delovanja naprav izločen iz javnega priobčevanja, čeprav citirano določilo ureja le preizkus naprav v korist proizvajalcev video in avdiokaset ter drugih nosilcev avtorskih del ter radijskih ali TV aparatov.
Izkazani pa so tudi stroški za poštne storitve, saj iz dohodnih žigov sledi, da je tožena stranka pripravljalne vloge kot tudi ugovor pošiljala po pošti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0071173
ZPSPP člen 12. OZ člen 58. ZPP člen 72, 72/2, 298, 298/4, 305a, 305a/3. ZBPP člen 11.
najem poslovnega prostora – ustna najemna pogodba – obličnost – ničnost – konvalidacija – obstoj najemne pogodbe – oprostitev plačila stroškov prič – prepis zvočnega posnetka – pravica do ugovora – sklep o ugovoru zoper zapisnik – sklep vodstva obravnave – nedopustnost posebne pritožbe – prekoračitev tridnevnega roka za vročitev prepisa zvočnega posnetka – javnost na poravnalnem naroku – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izločitev sodnika – pravočasnost zahteve za izločitev
Po določilu 12. člena ZPSPP najem poslovnega prostora nastane s pogodbo med najemodajalcem in najemnikom, ki mora biti sklenjena v pisni obliki. Zakon izrecno določa, da pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, ni veljavna. Ker je obličnost v primeru sklenjene najemne pogodbe za poslovne prostore predpisana predvsem z namenom lažjega dokazovanja vsebine pogodbe, torej v korist strank in ne zaradi varovanja javnega interesa, se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo z bistvenim vprašanjem, ali je med strankama do sklenitve pogodbe sploh prišlo, saj je to nujna predpostavka, da bi pogodba lahko konvalidirala (58. člen OZ).
goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - goljufivi namen - pripoznava dolga - civilnopravno razmerje
Glede na to, da se je obdolženec s sklenitvijo posojilne pogodbe zgolj zavezal plačati dolg, ki je izviral iz večkratnih oškodovančevih posojil v preteklosti, obdolžencu ni mogoče očitati goljufivega ravnanja, ki bi se odražalo v zmanjšanju oškodovančevega premoženja ob sklenitvi pogodbe, kar je zakonski znak kaznivega dejanja goljufije, posledično pa tudi ne goljufivega namena pridobiti si protipravno premoženjsko korist. Med obdolžencem in oškodovancem gre zgolj za civilnopravno razmerje.
vročanje pisanj - vročanje sklepa o izvršbi - vročanje po elektronski poti - elektronsko vročanje - pravilnost vročitve - vročitev pisanja v elektronski obliki - varen elektronski predal - vložitev vloge v elektronski obliki - domneva o vročitvi - uporaba varnega elektronskega predala - splošni pogoji - naslov za obveščanje - sprememba naslova - obvestilo o spremembi naslova - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - COVL
Vložitev vloge v elektronski obliki ne pomeni le, da stranka želi vročanje v e-predal v konkretni zadevi, temveč gre za generalno sporočilo, da naj se zaradi odprtega in aktivnega e-predala vročitev opravlja po elektronski poti tudi v drugih zadevah.
Ker je naslov varnega e-predala enakovreden naslovu prebivališča oziroma sedežu stranke, je potrebno smiselno uporabiti tudi zakonsko določbo, da če stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču in če tega ne stori, sodišče odredi, da se vse odločbe za to stranko opravljajo s pritrditvijo na sodno desko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071185
OZ člen 943, 943/1, 965. ZPP člen 339, 339/1.
zavarovanje pred odgovornostjo – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – obveznosti zavarovalnice – izplačilo odškodnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – obvestilo zavarovalnici o nastanku zavarovalnega primera – prejem obvestila – nesporno dejstvo – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odpravljivost v pritožbenem postopku
Pri zavarovanju pred odgovornostjo pridobi oškodovanec lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja in lahko povrnitev škode zahteva neposredno od zavarovalnice (965. člen OZ). Obvestilo iz prvega odstavka 943. člena OZ je tako bodisi obvestilo zavarovanca bodisi oškodovanca.
plačilo zavarovalnine – osebno zavarovanje – nezgodno zavarovanje – splošni pogoji za zavarovanje – nastop zavarovalnega primera – nezgoda – napad (stisnjenje) bikov – trditveno in dokazno breme – vzročna zveza med dogodkom in nastalo posledico – mejni prag zadostne verjetnosti pri dokazovanju vzročne zveze
Pri dokazovanju nastopa zavarovalnega primera mora biti vzročna zveza med nezgodo in posledico dokazana z verjetnostjo, ki sta jo pogodbenika dogovorila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0082231
OZ člen 50, 417, 421. ZPP člen 181. ZIZ člen 192.
ugotovitvena tožba – ničnost dražbe – odstop terjatve s pogodbo – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – kupoprodajna pogodba – navidezna pogodba – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – neprenosljivost terjatve – sklep o izročitvi nepremičnine – izročitev nepremičnine kupcu
Tožnik ni trdil, da prenesena terjatev sodi med neprenosljive terjatve (tega tudi v pritožbi ne trdi), niti ni uspel dokazati, da bi toženca sklenila navidezno pogodbo.
ZPP člen 8, 99, 99/2, 137, 137/1, 184, 185, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sprememba tožbe – predhodni preizkus tožbe – taksa za tožbo – domneva o umiku tožbe – izterjava neplačane takse – preklic pooblastila – naznanitev preklica pooblastila sodišču – neprerekana dejstva – razlogi o odločilnih dejstvih
Preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik. Dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, pisanja vroča dotedanjemu pooblaščencu stranke.
Postopek po drugem in tretjem odstavku 105.a člena ZPP je del predhodnega oziroma formalnega preizkusa vloge, zato ga je mogoče opraviti le do določene faze postopka, to je do končanega predhodnega preizkusa vloge. Če sodišče pomanjkljivost spregleda in začne vlogo presojati meritorno, domneva umika ne pride več v poštev, mogoča pa je izterjave neplačane takse.
Tudi obrazložitev sodb, ki temelji na dejstvih, ki jih tožena stranka ni prerekala, mora biti enaka kot obrazložitev sodbe, izdane po opravljeni kontradiktorni obravnavi (prihranjeno je le ugotavljanje dejanskega stanja). Iz njene obrazložitve mora biti razvidno, katera pravno pomembna dejstva je sodišče vzelo kot dejansko podlago za svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 271, 271/1, 290.
razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna poravnava - denarna obveznost - izpolnitev - kdo lahko izpolni - izpolnitev dolžnika ali tretjega - prenehanje obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da gre v danem primeru za denarno obveznost, ki jo lahko izpolni ne le dolžnica, temveč tudi njen sin, ki je obveznost po sodni poravnavi poravnaval, tako zase kot za dolžnico, in je prepričljivo izpovedal, da ima interes, da se obveznost v celoti poplača, s takšno izpolnitvijo pa se je strinjala tudi dolžnica, medtem ko sama obveznost ni takšne narave, da bi to obveznost morala osebno izpolniti dolžnica. S tem pa so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa 271. člen ZIZ za izpolnitev dolžnika oziroma tretjega.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – bodoče duševne bolečine – strah – skaženost – materialna škoda – potni stroški – stroški za tujo pomoč in postrežbo – pravična denarna odškodnina – odmera višine odškodnine – prosti preudarek – sklepčnost
Izvedenec medicinske stroke in posledično sodišče, ki je njegovo mnenje sprejelo, je očitno presojal telesne bolečine tožnice v času zdravljenja in izraz telesne zamenjal za duševne.
Niti sodišče niti izvedenec ne ugotavljata stopnje in trajanja bodočih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnice. In ker je tudi tožba v tem delu nesklepčna, saj ni prav nikakršnih razlogov o stopnji in trajanju tožničinih duševnih bolečin, ki bi utemeljevale prisojo odškodnine v tem delu preko zneska, ki ga je toženka pred pravdo že plačala tožnici, je tožba nesklepčna.
Bodisi izpostavljanje bodisi grajanje ugotovljenih okoliščin, ki sodijo v okvir dejstev individualizacije odškodnine, samo zase in brez primerjave s sodno prakso (z določenimi odškodninami) v podobnih primerih, ko določena odškodnina ne izstopa iz okvirov ustaljene sodne prakse (ne „bode v oči“), ne pove ničesar oziroma ne omogoča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve.
ZPP člen 146. ZOdvT člen 6. ZOdvT tarifna številka 2202, 6000.
začasni zastopnik za sprejem sodnih pisanj – nagrada in povrnitev izdatkov začasnemu zastopniku – nagrada v primeru enostavnejših pisanj – materialni stroški
Ustrezno mesto za določitev nagrade začasnemu zastopniku za sprejem sodnih pisanj, je podano v tar. št. 2202 ZOdvT.
stvarna služnost – negativna služnost – prenehanje stvarne služnosti na podlagi zakona – prenehanje zaradi neizvrševanja – nesklepčna tožba
Res stvarna služnost preneha, če se ne izvršuje v času, potrebnem za njeno priposestvovanje. A tako kot negativne služnosti ni mogoče priposestvovati, ne more (že pojmovno) niti prenehati z neizvrševanjem, s priposestvovanjem prostosti. Neizvrševanje upravičenj lastnika služečega zemljišča je namreč vsebina služnosti in njeno izvrševanje.
Res je, da mora bianco menica ob izročitvi vsebovati vsaj podpis trasanta in takšna menica je bila tožeči stranki tudi izročena, vendar iz menične izjave izhaja, da je menični blanket toženec podpisal kot pooblaščena oseba družbe A. d.o.o. (trasanta). Tak podpis ne more pomeniti osebne zaveze toženca.
mejni spor – določitev meje – potek meje – spor o poteku meje – ureditev meje – spor o lastninski pravici – ustavitev nepravdnega postopka
Predlagatelja in udeleženec so pokazali različni potek meje, kar pomeni, da je med udeleženci sporno, kje poteka meja. V takšnem primeru ni pogojev, da se nepravdni postopek za ureditev meje ustavi in postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. Meja med parcelama je v primeru lastninske tožbe praviloma določena in ni sporna.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je nezgodno zavarovanje pogodbeno zavarovanje, predmet katerega je telesna integriteta zavarovanca. V primerih, ko je posledica posega v zavarovančevo telesno integriteto invalidnost, je zavarovalnica dolžna zavarovancu plačati invalidnino. Zavarovanec je upravičen do invalidnine le za invalidnost, za katero je (glede na del telesa, ki je prizadet in stopnjo prizadetosti) tako v naprej določeno s pogodbo.
gradnja ceste – splošno koristna dejavnost – kršitev osebnostne pravice – pravica do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja – povrnitev nepremoženjske škode – škoda, ki presega običajno mejo – enotna odškodnina
Vse duševne bolečine, ki so posledica s posegom v zdravo življenjsko okolje povzročenih nevšečnosti, so pravno priznana škoda. Večplastnost posega ni razlog za ločeno obravnavanje v duševni sferi tožnikov izraženih posledic. Vse škodne posledice so vezane na osebnost posameznega tožnika. Odrazile so se kot enovito trpljenje. V tovrstnih primerih se je zato v sodni praksi oblikovala praksa priznavanja enotne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079994
ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZSZ člen 55. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – ustna darilna pogodba – družbena lastnina – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – priposestvovanje – gradnja na tujem zemljišču – izbrisna tožba – dokazna ocena – razpravno načelo
Ker je toženec podaril tožniku nedograjeno stanovanjsko hišo s pravico uporabe na zemljišču, hiša pa ni bila vpisana v zemljiško knjigo, sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je v tedanjih časih ob veljavnosti Zakona o stavbnih zemljiščih, skupaj s hišo toženec prenesel na tožnika pravico uporabe na zemljišču, ki je bilo takrat vpisano kot družbena lastnina. Nato pa je tožnik postal lastnik na podlagi 2. člena ZLNDL.