Zaradi nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih preizkus sodbe ni mogoč. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku odpraviti očitano procesno kršitev in ponovno odločiti o postavljenem tožbenem zahtevku. Najprej se bo moralo opredeliti do vprašanja, kakšna je bila pogodbena volja pravdnih strank. Če bo ugotovilo, da sta stranki soglašali s prodajo in nakupom stanovanja na desni strani, ki nosi št. 3, misleč, da gre za stanovanje št. 7, na kar se v svojih navedbah sklicuje tožnik, bo šlo za situacijo, ki jo ureja 16. člen OZ (nesporazum o predmetu obveznosti).
izpraznitev in izročitev kurilnice – reivindikacijska tožba – odtujitev stvari, o kateri teče pravda – prilagoditev tožbenega zahtevka – stvar – individualizacija stvari –učinek dogovora o načinu uporabe – samostojnost predmeta stvarnih pravic – pravni status enote v etažni lastnini – etažni načrt – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vlaganja v tujo nepremičnino
Pravni status enot stavbe v etažni lastnini je določen v etažnem načrtu. Tega pa ni mogoče spremeniti z golo uporabo določenega prostora, sploh ne, če gre le za del v etažnem načrtu opredeljene etažne enote. Tudi zgolj z vlaganjem v tujo nepremičnino ni mogoče pridobiti (so)lastninske pravice.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083035
ZVEtL člen 7, 23, 23/2, 28, 28/3, 30. SZ člen 9. ZGO-1 člen 217, 217/1. ZPP člen 8, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZTLR člen 12. ZSZ člen 51.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – inkvizitorna pooblastila – pripravljalna opravila sodišča – postavitev izvedenca – pridobitev podatkov od pristojnega upravnega organa – pripadajoče zemljišče – funkcionalno zemljišče – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pravica uporabe – razpolaganje s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini – trditveno in dokazno breme
Postopek za določitev pripadajočega zemljišča je predlagalni nepravdni postopek, v katerem ima sodišče več inkvizitornih pooblastil. Po uradni dolžnosti mora zbrati najpomembnejše dokazno gradivo (postaviti izvedenca in pridobiti upravne ter prostorske akte). Dokazov, ki bi omajali uradno pridobljeno dokazno gradivo, ni dolžno iskati po uradni dolžnosti. Trditveno in dokazno breme za to, da ga omajajo, je na udeležencih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0082231
OZ člen 50, 417, 421. ZPP člen 181. ZIZ člen 192.
ugotovitvena tožba – ničnost dražbe – odstop terjatve s pogodbo – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – kupoprodajna pogodba – navidezna pogodba – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – neprenosljivost terjatve – sklep o izročitvi nepremičnine – izročitev nepremičnine kupcu
Tožnik ni trdil, da prenesena terjatev sodi med neprenosljive terjatve (tega tudi v pritožbi ne trdi), niti ni uspel dokazati, da bi toženca sklenila navidezno pogodbo.
Doseg objektivne odgovornosti se oži predvsem na stvari, ki same po sebi pomenijo povečano nevarnost in iz katerih izhajajo nadpovprečni riziki za varnost ljudi in premoženja, ne glede na vsakokratne okoliščine primera. Če se torej nevarnost lahko z ustrezno pazljivostjo in skrbnostjo nevtralizira, ne moremo več govoriti o pravnem standardu nevarne stvari, iz katere bi izhajala objektivna odgovornost. Drevesno deblo (niti trhleno drevesno deblo) samo po sebi ni nevarno in ne predstavlja nevarne stvari.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – vročanje pisanj – napake pri vročanju – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravilna vročitev – fikcija vročitve – povratnica – javna listina
Zatrjevane napake pri vročanju ni mogoče uveljavljati z institutom vrnitve v prejšnje stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071185
OZ člen 943, 943/1, 965. ZPP člen 339, 339/1.
zavarovanje pred odgovornostjo – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – obveznosti zavarovalnice – izplačilo odškodnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – obvestilo zavarovalnici o nastanku zavarovalnega primera – prejem obvestila – nesporno dejstvo – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odpravljivost v pritožbenem postopku
Pri zavarovanju pred odgovornostjo pridobi oškodovanec lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja in lahko povrnitev škode zahteva neposredno od zavarovalnice (965. člen OZ). Obvestilo iz prvega odstavka 943. člena OZ je tako bodisi obvestilo zavarovanca bodisi oškodovanca.
goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - goljufivi namen - pripoznava dolga - civilnopravno razmerje
Glede na to, da se je obdolženec s sklenitvijo posojilne pogodbe zgolj zavezal plačati dolg, ki je izviral iz večkratnih oškodovančevih posojil v preteklosti, obdolžencu ni mogoče očitati goljufivega ravnanja, ki bi se odražalo v zmanjšanju oškodovančevega premoženja ob sklenitvi pogodbe, kar je zakonski znak kaznivega dejanja goljufije, posledično pa tudi ne goljufivega namena pridobiti si protipravno premoženjsko korist. Med obdolžencem in oškodovancem gre zgolj za civilnopravno razmerje.
vročanje pisanj - vročanje sklepa o izvršbi - vročanje po elektronski poti - elektronsko vročanje - pravilnost vročitve - vročitev pisanja v elektronski obliki - varen elektronski predal - vložitev vloge v elektronski obliki - domneva o vročitvi - uporaba varnega elektronskega predala - splošni pogoji - naslov za obveščanje - sprememba naslova - obvestilo o spremembi naslova - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - COVL
Vložitev vloge v elektronski obliki ne pomeni le, da stranka želi vročanje v e-predal v konkretni zadevi, temveč gre za generalno sporočilo, da naj se zaradi odprtega in aktivnega e-predala vročitev opravlja po elektronski poti tudi v drugih zadevah.
Ker je naslov varnega e-predala enakovreden naslovu prebivališča oziroma sedežu stranke, je potrebno smiselno uporabiti tudi zakonsko določbo, da če stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču in če tega ne stori, sodišče odredi, da se vse odločbe za to stranko opravljajo s pritrditvijo na sodno desko.
V obravnavani zadevi je nedvomno izkazana verjetnost, da toženec krši svojo preživninsko obveznost, vendar pa nujno preživljanje mladoletnih otrok ni tako ogroženo, da bi bil zaradi tega dopusten predčasen poseg sodišča.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 271, 271/1, 290.
razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna poravnava - denarna obveznost - izpolnitev - kdo lahko izpolni - izpolnitev dolžnika ali tretjega - prenehanje obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da gre v danem primeru za denarno obveznost, ki jo lahko izpolni ne le dolžnica, temveč tudi njen sin, ki je obveznost po sodni poravnavi poravnaval, tako zase kot za dolžnico, in je prepričljivo izpovedal, da ima interes, da se obveznost v celoti poplača, s takšno izpolnitvijo pa se je strinjala tudi dolžnica, medtem ko sama obveznost ni takšne narave, da bi to obveznost morala osebno izpolniti dolžnica. S tem pa so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa 271. člen ZIZ za izpolnitev dolžnika oziroma tretjega.
prekinitev zapuščinskega postopka – oporočno dedovanje– napotitev oporočnega dediča na pravdo – pisne dedne izjave – nujni delež – uveljavljanje pravice do nujnega deleža – odstop nujnega deleža dediču – zahteva za vračunanje daril – konkretizacija zahteve – prikrajšanje nujnega deleža
Zahteva dediča, ki uveljavlja vračunanje daril, mora biti konkretizirana – navesti mora vštevanje katerih konkretnih daril zahteva in v kakšni vrednosti, in to za vsakega od nujnih dedičev.
Njegovo zatrjevanje je bilo tako pavšalno, da je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka in napotitvi oporočnega dediča na pravdo preuranjena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0071166
OZ člen 154, 154/1, 154/2, 965, 965/1. ZOZP člen 34, 34/1, 38. ZVCP-1 člen 24, 24/1, 24/2, 30, 30/1, 30/2, 32, 32/7, 32/7-d, 61, 61/1, 61/2, 61/8.
škodni dogodek - prometna nesreča - povzročitelj prometne nesreče - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - pravila cestnega prometa - kršitev cestnoprometnih predpisov - teža kršitve - motorno kolo - prekoračitev hitrosti - štirikolesnik - vožnja pod vplivom alkohola - vključevanje v promet z neprednostne ceste - neregistrirano vozilo - nezavarovano vozilo - soprispevek - načelo defenzivne vožnje - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - škoda na vozilu - potni stroški - tuja pomoč - izgubljeni zaslužek - denarna renta - odgovornost zavarovalnega združenja
Vprašanje koncentracije alkohola v krvi voznika in njenega vpliva na konkretne psihofizične sposobnosti, ki so potrebne za varno vožnjo, je strokovne narave, ki se dokazuje oziroma ga sodišče ugotavlja z izvedencem sodnomedicinske stroke. Pravila izkušenj, znanosti ali stroke, čeprav so bistven element procesnega gradiva, niso dejstva. Zato tudi niso predmet trditvenega bremena.
Drži sicer pritožbena navedba, da ima pri tehtanju kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti običajno večjo težo kršitev pravila o prednosti. Vendar to velja le, če ni posebnih okoliščin, ki kažejo, da so za nastanek nesreče odločilnejše druge okoliščine, kot je primer v obravnavani zadevi. Glede na težo kršitev cestnoprometnih predpisov obeh udeležencev prometne nesreče, ob upoštevanju okoliščin na tožnikovi strani, ki so predstavljale pretežni vzrok za nastalo škodo, je sodišče pravilno porazdelilo delež odgovornosti med oba imetnika motornih vozil (80 % za tožnika in 20 % za voznika, za katerega odgovarja tožena stranka).
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - predlog za obnovo postopka
Če je o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinkom pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi vloženo izredno pravno sredstvo.
STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082222
OZ člen 9. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
prodajna pogodba – kršitev pogodbe – protipravno ravnanje – dolžnost izpolnitve obveznosti – poziv na izročitev nepremičnine – obvestilo o možnosti prevzema nepremičnine – obveznost obvestitve – obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – upniška zamuda – dolžniška zamuda – odškodninska odgovornost – zloraba procesnih pravic – vložitev tožbe – odgovor na pritožbo – stroški odgovora na pritožbo – potrebnost stroškov – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo
V konkretnem primeru ni bil vnaprej določen način obvestitve prvega toženca, zato je drugi toženec s tem, ko je prvemu tožencu poslal obvestilo o izročitvi (dela) nepremičnine v posest, priporočeno po pošti s povratnico, pri čemer je uporabil najbolj strog oziroma najbolj zanesljiv način vročanja pošiljk, ki je na voljo posameznikom v Republiki Sloveniji, svojo obveznost obvestitve prvega toženca izpolnil. Pri tem ni važno, ali se se prvi toženec, ker pošiljke ni prevzel, z obvestilom (po lastni volji) tudi (dejansko) seznanil ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084149
OZ člen 10, 62, 62/2, 131, 131/2, 147, 147/1, 153, 153/2, 153/3, 171, 173, 352, 352/1.
nesreča pri delu – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – nevarna dejavnost – avtodvigalo – delo na višini – odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – lastništvo nevarne stvari – solidarna odgovornost – izvedensko mnenje – prispevek oškodovanca – sklicevanje na kazenski spis – povrnitev škode – odškodnina za smrt bližnjega – posebej o povrnitvi premoženjske škode v primeru smrti – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal – povračilo škode zaradi izgubljenega preživljanja – povrnitev nepremoženjske škode – osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine – obstoj pravno priznane škode bratov in sester – obstoj trajnejše življenjske skupnosti – zastaranje odškodninske terjatve – zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – računanje časa – vmesna sodba – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Že zato, ker se je delo, pri katerem je prišlo do škode, opravljalo na gradbišču na višini 16 m, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da je šlo za opravljanje nevarne dejavnosti.
Določba tretjega odstavka 153. člena OZ, po kateri je imetnik deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode, obravnava primere konkurence objektivne in subjektivne odgovornosti, ki v izhodišču nalaga večje breme imetniku nevarne stvari, vendar mu ob upoštevanju meril iz 171. člena OZ omogoča delno razbremenitev odgovornosti, če je po upoštevanju vseh okoliščin primera oškodovančevo neskrbno ravnanje vsaj delno v pravnorelevantni vzročni zvezi z nastankom škode.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080007
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 12, 12/1. SPZ člen 39, 42.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – solastnina – povečanje solastniškega deleža – skupno premoženje – izvenzakonska skupnost – pogoji za pravno priznanje izvenzakonske skupnosti – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa – nesklepčna tožba
Za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: med partnerjema mora obstajati življenjska skupnost moškega in ženske, ki mora trajati dalj časa, podane pa ne smejo biti okoliščine, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med partnerjema neveljavna. Življenjska skupnost partnerjev mora biti po vsebini enaka življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema. Podana mora biti zato svobodna volja obeh partnerjev, da vzpostavita skupno življenje, ekonomsko in socialno skupnost, skupnost mora zadovoljevati čustvene, moralne in materialne potrebe partnerjev, poleg tega pa mora biti opazna navzven in zato izpolnjevati nekatere za okolico dobro vidne pogoje, kot sta skupno bivanje in skupno gospodinjstvo oziroma ekonomska skupnost.
Materialnopravno zmotno je stališče, da je stečajni postopek, ki se je začel zoper trinajstega nasprotnega udeleženca, ovira za odločanje o izplačilu sodnega depozita.
Za presojo, kateri od nasprotnih udeležencev izpolnjujejo pogoje za prevzem depozita, je lahko relevantno le stanje v času, ko je bil sporni denarni znesek položen. Morebitne poznejše spremembe ne morejo vplivati na pravico do prevzema deponiranih sredstev.
mejni spor – določitev meje – potek meje – spor o poteku meje – ureditev meje – spor o lastninski pravici – ustavitev nepravdnega postopka
Predlagatelja in udeleženec so pokazali različni potek meje, kar pomeni, da je med udeleženci sporno, kje poteka meja. V takšnem primeru ni pogojev, da se nepravdni postopek za ureditev meje ustavi in postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. Meja med parcelama je v primeru lastninske tožbe praviloma določena in ni sporna.