Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je nezgodno zavarovanje pogodbeno zavarovanje, predmet katerega je telesna integriteta zavarovanca. V primerih, ko je posledica posega v zavarovančevo telesno integriteto invalidnost, je zavarovalnica dolžna zavarovancu plačati invalidnino. Zavarovanec je upravičen do invalidnine le za invalidnost, za katero je (glede na del telesa, ki je prizadet in stopnjo prizadetosti) tako v naprej določeno s pogodbo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079996
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
sorodne pravice – javna priobčitev fonogramov – dokazna ocena – dokazi o pravno neodločilnih dejstvih
Če tožeča stranka trdi, da je tožena javno predvajala fonograme na svojih prireditvah, potem mora v postopku te svoje trditve tudi dokazati. Izpoved kontrolorja, ki je odgovarjal na splošno, na konkretna ravnanja sodišča pa ni podal prepričljivih odgovorov, ter s strani te priče enostransko sestavljen zapisnik, za uspeh v dokaznem postopku (ob prepričljivih izpovedbah prič v korist tožene stranke) pač niso zadoščali.
zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje s sodnim izvedencem
Vse komponente za izračun vrednosti neupravičeno odvzete električne energije so tako znane, za izračun pa je potrebno osnovnošolsko znanje računstva. S takšnim znanjem sodišče razpolaga, zato je odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga z izvedencem elektro stroke pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023427
ZKP člen 450, 450č, 450č/3.
sporazum o priznanju krivde – odločba o stroških kazenskega postopka
Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s sankcijo, ki je v njem dogovorjena, in tudi sicer njegovih sestavin ne spreminja. Obtoženec lahko do odločitve sodišča o tem, ali bo sporazum sprejelo ali zavrnilo, odstopi od sklenjenega sporazuma iz kateregakoli razloga.
Ne sme pa sodišče poseči v sporazum o priznanju krivde na način, da bi spreminjalo njegovo vsebino oziroma celo posegalo v med strankama dogovorjeno kazensko sankcijo ali druge določbe.
prekinitev zapuščinskega postopka – oporočno dedovanje– napotitev oporočnega dediča na pravdo – pisne dedne izjave – nujni delež – uveljavljanje pravice do nujnega deleža – odstop nujnega deleža dediču – zahteva za vračunanje daril – konkretizacija zahteve – prikrajšanje nujnega deleža
Zahteva dediča, ki uveljavlja vračunanje daril, mora biti konkretizirana – navesti mora vštevanje katerih konkretnih daril zahteva in v kakšni vrednosti, in to za vsakega od nujnih dedičev.
Njegovo zatrjevanje je bilo tako pavšalno, da je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka in napotitvi oporočnega dediča na pravdo preuranjena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0071166
OZ člen 154, 154/1, 154/2, 965, 965/1. ZOZP člen 34, 34/1, 38. ZVCP-1 člen 24, 24/1, 24/2, 30, 30/1, 30/2, 32, 32/7, 32/7-d, 61, 61/1, 61/2, 61/8.
škodni dogodek - prometna nesreča - povzročitelj prometne nesreče - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - pravila cestnega prometa - kršitev cestnoprometnih predpisov - teža kršitve - motorno kolo - prekoračitev hitrosti - štirikolesnik - vožnja pod vplivom alkohola - vključevanje v promet z neprednostne ceste - neregistrirano vozilo - nezavarovano vozilo - soprispevek - načelo defenzivne vožnje - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - škoda na vozilu - potni stroški - tuja pomoč - izgubljeni zaslužek - denarna renta - odgovornost zavarovalnega združenja
Vprašanje koncentracije alkohola v krvi voznika in njenega vpliva na konkretne psihofizične sposobnosti, ki so potrebne za varno vožnjo, je strokovne narave, ki se dokazuje oziroma ga sodišče ugotavlja z izvedencem sodnomedicinske stroke. Pravila izkušenj, znanosti ali stroke, čeprav so bistven element procesnega gradiva, niso dejstva. Zato tudi niso predmet trditvenega bremena.
Drži sicer pritožbena navedba, da ima pri tehtanju kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti običajno večjo težo kršitev pravila o prednosti. Vendar to velja le, če ni posebnih okoliščin, ki kažejo, da so za nastanek nesreče odločilnejše druge okoliščine, kot je primer v obravnavani zadevi. Glede na težo kršitev cestnoprometnih predpisov obeh udeležencev prometne nesreče, ob upoštevanju okoliščin na tožnikovi strani, ki so predstavljale pretežni vzrok za nastalo škodo, je sodišče pravilno porazdelilo delež odgovornosti med oba imetnika motornih vozil (80 % za tožnika in 20 % za voznika, za katerega odgovarja tožena stranka).
zavrženje tožbe – poziv na popravo tožbe – prava neuka stranka – pouk o procesnih pravicah – prošnja za brezplačno pravno pomoč – možnost obravnavanja pred sodiščem
Tožnik je tožbo vložil iz zapora. Tožbi je priložil obrazec za BPP in opozoril, da nima pravnega znanja za vsebinsko sestavo tožbe. Sodišče je sicer ravnalo pravilno, ko je obrazec za BPP odstopilo okrožnemu sodišču, ni pa sprejemljivo njegovo nadaljnje ravnanje (pozivanje k popravi tožbe) ne da bi pred tem preverilo, kakšna usoda je doletela tožnikovo prošnjo. Če bi bilo tej namreč ugodeno, bi moralo sodišče tožnika k popravi tožbe pozivati prek odvetnika, v primeru negativne odločitve službe za BPP pa tožnika poučiti o procesnih pravicah, namreč, da si lahko v doglednem času poišče pravno pomoč. Ker sodišče pred odločitvijo o pozivanju k popravi tožbe (ki je bila tudi vsebinsko pomanjkljiva, torej ravno v delu, za katerega je tožnik že v tožbi povedal, da (pravnega) znanja nima) ni preverilo, kakšna je bila odločitev o tožnikovi prošnji za BPP, mu je s svojim ravnanjem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – vročanje pisanj – napake pri vročanju – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravilna vročitev – fikcija vročitve – povratnica – javna listina
Zatrjevane napake pri vročanju ni mogoče uveljavljati z institutom vrnitve v prejšnje stanje.
Materialnopravno zmotno je stališče, da je stečajni postopek, ki se je začel zoper trinajstega nasprotnega udeleženca, ovira za odločanje o izplačilu sodnega depozita.
Za presojo, kateri od nasprotnih udeležencev izpolnjujejo pogoje za prevzem depozita, je lahko relevantno le stanje v času, ko je bil sporni denarni znesek položen. Morebitne poznejše spremembe ne morejo vplivati na pravico do prevzema deponiranih sredstev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084149
OZ člen 10, 62, 62/2, 131, 131/2, 147, 147/1, 153, 153/2, 153/3, 171, 173, 352, 352/1.
nesreča pri delu – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – nevarna dejavnost – avtodvigalo – delo na višini – odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – lastništvo nevarne stvari – solidarna odgovornost – izvedensko mnenje – prispevek oškodovanca – sklicevanje na kazenski spis – povrnitev škode – odškodnina za smrt bližnjega – posebej o povrnitvi premoženjske škode v primeru smrti – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal – povračilo škode zaradi izgubljenega preživljanja – povrnitev nepremoženjske škode – osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine – obstoj pravno priznane škode bratov in sester – obstoj trajnejše življenjske skupnosti – zastaranje odškodninske terjatve – zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – računanje časa – vmesna sodba – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Že zato, ker se je delo, pri katerem je prišlo do škode, opravljalo na gradbišču na višini 16 m, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da je šlo za opravljanje nevarne dejavnosti.
Določba tretjega odstavka 153. člena OZ, po kateri je imetnik deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode, obravnava primere konkurence objektivne in subjektivne odgovornosti, ki v izhodišču nalaga večje breme imetniku nevarne stvari, vendar mu ob upoštevanju meril iz 171. člena OZ omogoča delno razbremenitev odgovornosti, če je po upoštevanju vseh okoliščin primera oškodovančevo neskrbno ravnanje vsaj delno v pravnorelevantni vzročni zvezi z nastankom škode.
stvarna služnost – negativna služnost – prenehanje stvarne služnosti na podlagi zakona – prenehanje zaradi neizvrševanja – nesklepčna tožba
Res stvarna služnost preneha, če se ne izvršuje v času, potrebnem za njeno priposestvovanje. A tako kot negativne služnosti ni mogoče priposestvovati, ne more (že pojmovno) niti prenehati z neizvrševanjem, s priposestvovanjem prostosti. Neizvrševanje upravičenj lastnika služečega zemljišča je namreč vsebina služnosti in njeno izvrševanje.
Res je, da mora bianco menica ob izročitvi vsebovati vsaj podpis trasanta in takšna menica je bila tožeči stranki tudi izročena, vendar iz menične izjave izhaja, da je menični blanket toženec podpisal kot pooblaščena oseba družbe A. d.o.o. (trasanta). Tak podpis ne more pomeniti osebne zaveze toženca.
mejni spor – določitev meje – potek meje – spor o poteku meje – ureditev meje – spor o lastninski pravici – ustavitev nepravdnega postopka
Predlagatelja in udeleženec so pokazali različni potek meje, kar pomeni, da je med udeleženci sporno, kje poteka meja. V takšnem primeru ni pogojev, da se nepravdni postopek za ureditev meje ustavi in postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. Meja med parcelama je v primeru lastninske tožbe praviloma določena in ni sporna.
vzpostavitev etažne lastnine – pridobitelj posameznega dela – pridobitev lastninske pravice – pravni naslov – kupoprodajna pogodba – priposestvovanje – odločba o denacionalizaciji – stavbna pravica
Sodišče prve stopnje je prekinilo nepravdni postopek, ker je ugotovilo, da sta predlagatelja že predhodno sprožila pravdo na ugotovitev lastninske pravice na stanovanju v stavbi na podlagi priposestvovanja. Ker predlagatelja v pravdi nista uspela (zahtevek je bil zavrnjen), nista izkazala pravnega položaja pridobitelja posameznega dela stavbe v smislu 3. člena ZVEtL. Sodišče je zato predlog zavrnilo.
Doseg objektivne odgovornosti se oži predvsem na stvari, ki same po sebi pomenijo povečano nevarnost in iz katerih izhajajo nadpovprečni riziki za varnost ljudi in premoženja, ne glede na vsakokratne okoliščine primera. Če se torej nevarnost lahko z ustrezno pazljivostjo in skrbnostjo nevtralizira, ne moremo več govoriti o pravnem standardu nevarne stvari, iz katere bi izhajala objektivna odgovornost. Drevesno deblo (niti trhleno drevesno deblo) samo po sebi ni nevarno in ne predstavlja nevarne stvari.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082185
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZKP člen 148.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - protipravnost ravnanja policije - objava tožnice kot osumljenke v medijih - vzročna zveza - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine - razžalitev dobrega imena in časti - izguba zaslužka
Ugotovljene in navedene medijske vsebine in naslovi brez vsakega dvoma sodijo v (adekvatno, predvidljivo) vzročno povezavo med opustitvami policije, za katere odgovarja toženka in tožnici povzročeno škodo.
Lombardni kredit je posojilo, katerega značilnost je, da je zavarovano z zastavo nematerializiranih vrednostnih papirjev (ti so lahko last uporabnika kredita ali tretje osebe). Gre zgolj in samo za zavarovanje obveznosti s pravico poplačati zavarovano terjatev skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - predlog za obnovo postopka
Če je o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinkom pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi vloženo izredno pravno sredstvo.
Postavitve izvedenca finančne stroke v postopku ni predlagala nobena od strank, zato sodišče tega dokaza ni izvedlo. Ob tem ni mogoče pritrditi toženki, da bi tožnica edino s tem dokazom lahko izkazovala višino terjatve, saj pravdni postopek ne predvideva obveznih dokaznih sredstev, temveč je stranka pri dokazovanju svobodna. Glede na povsem pavšalne ugovore toženke posebno strokovno znanje za razjasnitev pravno relevantnih dejstev v konkretnem postopku tudi ni bilo potrebno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080019
OZ člen 10. SPZ člen 118. SZ-1 člen 25, 25/4, 51. ZPP člen 7, 8, 243, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 3.
odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje upravnika – skrbnost dobrega strokovnjaka – padec v vetrolovu večstanovanjske stavbe – odgovornost upravnika proti tretjim, ki niso lastniki stanovanj – zakonske obveznosti upravnika – vzdrževanje – trditveno breme – obseg trditvenega bremena – razpravno načelo – dokaz z izvedencem – javna listina
Upravnik bi za preprečitev (ali zmanjšanje) škodne nevarnosti, ki so jo predstavljala drseča tla, lahko poskrbel na različne načine: s protizdrsnim premazom, s položitvijo protizdrsne podlage ali/ter z namestitvijo opozorila, vendar ni storila nič od navedenega. Gre za ukrepanje, ki tako stroškovno kot časovno sodi v sklop rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti, za katera je dolžan upravnik poskrbeti tekoče tudi brez sklepa etažnih lastnikov.