STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079994
ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZSZ člen 55. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – ustna darilna pogodba – družbena lastnina – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – priposestvovanje – gradnja na tujem zemljišču – izbrisna tožba – dokazna ocena – razpravno načelo
Ker je toženec podaril tožniku nedograjeno stanovanjsko hišo s pravico uporabe na zemljišču, hiša pa ni bila vpisana v zemljiško knjigo, sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je v tedanjih časih ob veljavnosti Zakona o stavbnih zemljiščih, skupaj s hišo toženec prenesel na tožnika pravico uporabe na zemljišču, ki je bilo takrat vpisano kot družbena lastnina. Nato pa je tožnik postal lastnik na podlagi 2. člena ZLNDL.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - predlog za obnovo postopka
Če je o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinkom pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi vloženo izredno pravno sredstvo.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082191
OZ člen 190, 198. SPZ člen 95, 95/2. ZPP člen 205, 311, 311/1. ZFPPIPP 67, 67/2, 69, 69/2, 227, 227/1, 245, 252, 296, 296/4, 300, 383.
zavrženje tožbe – osebni stečaj toženca – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – plačilo uporabnine – časovne meje pravnomočnosti – učinek začetka stečajnega postopka – prekinitev pravdnega postopka – zastopanje stečajnega dolžnika – terjatve, nastale pred začetkom stečajnega postopka – terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka – prijava terjatev
Sodišče prve stopnje lahko, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti, naloži tožencema le plačilo zneskov uporabnin, ki so zapadli do konca glavne obravnave, če sta ves čas neupravičeno zasedala del nepremičnine v lasti tožnika. Nikakor pa toženca nista dolžna plačati tožniku za korist zaradi neupravičene uporabe dela nepremičnine v tožnikovi lasti, ki jima še ni nastala do konca postopka na prvi stopnji.
Čim je stečajni postopek v teku, do začetka pravdnega postopka lahko pride šele, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana. Tožnik ni prijavil svojih terjatev v stečajnem postopku. Upoštevaje to ugotovitev torej niso mogle biti predmet preizkusa, tožnik pa glede njih ni mogel biti napoten na pravdni postopek. Kljub temu je vložil tožbo za plačilo uporabnine tudi za obdobje do začetka osebnega stečaja (od 27. 8. 2008 do 10. 10. 2011), ki ni dopustna, zato je odločitev sodišča o zavrženju tožbe v tem delu pravilna. Nasprotno za terjatve, ki so nastale po začetku stečaja, povedano ne velja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0071173
ZPSPP člen 12. OZ člen 58. ZPP člen 72, 72/2, 298, 298/4, 305a, 305a/3. ZBPP člen 11.
najem poslovnega prostora – ustna najemna pogodba – obličnost – ničnost – konvalidacija – obstoj najemne pogodbe – oprostitev plačila stroškov prič – prepis zvočnega posnetka – pravica do ugovora – sklep o ugovoru zoper zapisnik – sklep vodstva obravnave – nedopustnost posebne pritožbe – prekoračitev tridnevnega roka za vročitev prepisa zvočnega posnetka – javnost na poravnalnem naroku – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izločitev sodnika – pravočasnost zahteve za izločitev
Po določilu 12. člena ZPSPP najem poslovnega prostora nastane s pogodbo med najemodajalcem in najemnikom, ki mora biti sklenjena v pisni obliki. Zakon izrecno določa, da pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, ni veljavna. Ker je obličnost v primeru sklenjene najemne pogodbe za poslovne prostore predpisana predvsem z namenom lažjega dokazovanja vsebine pogodbe, torej v korist strank in ne zaradi varovanja javnega interesa, se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo z bistvenim vprašanjem, ali je med strankama do sklenitve pogodbe sploh prišlo, saj je to nujna predpostavka, da bi pogodba lahko konvalidirala (58. člen OZ).
povrnitev škode – kršitev osebnostne pravice – okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe – pravno priznana škoda – sklepčnost tožbe
Trditve, ki jih je tožnica ponudila v tožbi, zadoščajo za sklepčnost tožbe. Ugled in dobro ime sta osebnostni pravici, in torej nepremoženjski kategoriji, ki jo pravo priznava tako fizičnim kot pravnim osebam, pravna oseba pa za razliko od fizične osebe ne more trpeti duševnih bolečin kot posledice kršitve osebnostne pravice. To pomeni, da že sama kršitev osebnostne pravice, torej kršitev ugleda in dobrega imena, pomeni pravno priznano nepremoženjsko škodo.
Lombardni kredit je posojilo, katerega značilnost je, da je zavarovano z zastavo nematerializiranih vrednostnih papirjev (ti so lahko last uporabnika kredita ali tretje osebe). Gre zgolj in samo za zavarovanje obveznosti s pravico poplačati zavarovano terjatev skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079996
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
sorodne pravice – javna priobčitev fonogramov – dokazna ocena – dokazi o pravno neodločilnih dejstvih
Če tožeča stranka trdi, da je tožena javno predvajala fonograme na svojih prireditvah, potem mora v postopku te svoje trditve tudi dokazati. Izpoved kontrolorja, ki je odgovarjal na splošno, na konkretna ravnanja sodišča pa ni podal prepričljivih odgovorov, ter s strani te priče enostransko sestavljen zapisnik, za uspeh v dokaznem postopku (ob prepričljivih izpovedbah prič v korist tožene stranke) pač niso zadoščali.
gradnja ceste – splošno koristna dejavnost – kršitev osebnostne pravice – pravica do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja – povrnitev nepremoženjske škode – škoda, ki presega običajno mejo – enotna odškodnina
Vse duševne bolečine, ki so posledica s posegom v zdravo življenjsko okolje povzročenih nevšečnosti, so pravno priznana škoda. Večplastnost posega ni razlog za ločeno obravnavanje v duševni sferi tožnikov izraženih posledic. Vse škodne posledice so vezane na osebnost posameznega tožnika. Odrazile so se kot enovito trpljenje. V tovrstnih primerih se je zato v sodni praksi oblikovala praksa priznavanja enotne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0082231
OZ člen 50, 417, 421. ZPP člen 181. ZIZ člen 192.
ugotovitvena tožba – ničnost dražbe – odstop terjatve s pogodbo – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – kupoprodajna pogodba – navidezna pogodba – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – neprenosljivost terjatve – sklep o izročitvi nepremičnine – izročitev nepremičnine kupcu
Tožnik ni trdil, da prenesena terjatev sodi med neprenosljive terjatve (tega tudi v pritožbi ne trdi), niti ni uspel dokazati, da bi toženca sklenila navidezno pogodbo.
vzpostavitev etažne lastnine – pridobitelj posameznega dela – pridobitev lastninske pravice – pravni naslov – kupoprodajna pogodba – priposestvovanje – odločba o denacionalizaciji – stavbna pravica
Sodišče prve stopnje je prekinilo nepravdni postopek, ker je ugotovilo, da sta predlagatelja že predhodno sprožila pravdo na ugotovitev lastninske pravice na stanovanju v stavbi na podlagi priposestvovanja. Ker predlagatelja v pravdi nista uspela (zahtevek je bil zavrnjen), nista izkazala pravnega položaja pridobitelja posameznega dela stavbe v smislu 3. člena ZVEtL. Sodišče je zato predlog zavrnilo.
ničnost darilne pogodbe – razveljavitev pogodbe – skupno premoženje – nastanek skupnega premoženja – vir sredstev za pridobitev premoženja – nedopusten nagib – stanovanjska pravica – pravica do odkupa stanovanja – premoženjska narava pravice do odkupa
Sodna praksa večinoma poudarja, da je za opredelitev pravne narave premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, relevanten le vir financiranja kupnine oziroma, da je vir sredstev ključnega pomena za razlikovanje med posebnim in skupnim premoženjem.
Tožnik je vzrok nesreče pripisal mokremu madežu, ki se je nahajal na stopnici, čemur je sodišče verjelo in s pomočjo izvedenca preverjalo, kakšna je zdrsnost stopnice v mokrem stanju. Ker iz trditev tožnika ni izhajalo, da je bil madež oljnat oziroma masten, sodišče prve stopnje dokaznega postopka pravilno ni dopolnjevalo v tej smeri (z dopolnitvijo izvedenskega mnenja oziroma z zaslišanjem izvedenca).
V obravnavanem primeru je bila vnovčitev menice upravičena le, če je v trenutku vnovčitve tožnica še kaj dolgovala tožencu po navedeni gradbeni pogodbi oziroma če je takrat obstajala zapadla in neporavnana terjatev toženca iz gradbene pogodbe. V nasprotnem primeru je bila vnovčitev menice neupravičena, toženec pa je bil posledično neupravičeno obogaten.
Toženec v primeru, če je menil, da ni kriv za zamakanje, z deli ne bi smel nadaljevati brez naročila investitorja. Če je kljub temu z njimi nadaljeval in so mu s tem nastali stroški, od tožnice ne more zahtevati njihove povrnitve.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083096
ZPP člen 2, 2/1, 14.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - kaznivo dejanje - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - odločanje v mejah toženega zahtevka
Morda je tudi tožnik napadel toženca in je bil tudi ta napad protipraven, vendar toženec odškodnine zaradi tožnikovega ravnanja ni uveljavljal, zato se sodišče prve stopnje z vprašanjem protipravnosti ravnanja tožnika v odnosu do toženca oziroma njemu povzročene škode ni moglo ukvarjati.
ZVEtl člen 7, 26, 26/2, 30. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – pripadajoče zemljišče k stavbi – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – prekinitev postopka – predhodno vprašanje
Lastninska pravica posameznega dela stavbe je neločljivo povezana s solastninsko pravico na skupnih delih ali skupno lastnino na skupnih delih, ki služijo večstanovanjskim stavbam, sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da je odločitev sodišča v tej zadevi (zadevi določitve pripadajočega zemljišča) zaradi vknjižbe (so)lastninske pravice na pripadajočem zemljišču v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, vključno z navedbo njihovih solastninskih deležev, odvisna od predhodne vzpostavitve etažne lastnine za to stavbo. Zato predstavlja vzpostavitev etažne lastnine na stavbi predhodno vprašanje v postopku določitve pripadajočega zemljišča k tej stavbi.
ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-12, 270/2, 324, 324/4, 337.
pravna oseba – predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme predlagatelja – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – pritožbene novote – nesklepčnost – množičen spor
Tožeča stranka je tista, ki nosi trditveno in dokazno breme glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, ki mora biti tako, da zaradi njega stranka postopka ne more priskrbeti denarja ali vsaj ne v celotnem znesku. Navedbe morajo biti pravočasne, če so postavljene šele v pritožbenem postopku, so prepozne. Tem bremenom tožeča stranka ni zadostila. V predlogu za taksno oprostitev je sicer trdila, da nima denarja za plačilo sodne takse in ga tudi ne more priskrbeti, vendar zgolj pavšalno oziroma nekonkretizirano in brez predložitve ustreznih dokazov. Predlog tožeče stranke za taksno oprostitev je zato nesklepčen in kot tak neutemeljen.
ZP-1 člen 130, 130/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZUP člen 87, 87/1.
redovna globa - globa za kršitev postopka - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izostanek priče z naroka - opravičilo za izostanek
Sodišče prve stopnje mora v sklepu, s katerim priči zaradi neudeležbe na naroku izreče globo, navesti razloge o bistvenih okoliščinah v zvezi z vabljenjem priče in njenim opravičilom.
začetek postopka osebnega stečaja - sprememba naslova - obstoj nasprotnih terjatev dolžnika - procesni ugovor pobota - poplačilo upnika - zakonski pobot nasprotnih terjatev - odškodninski zahtevek dolžnika do upnika - predhodno vprašanje - opustitev zaslišanja dolžnika - razlog odsotnosti z naroka - nenadna bolezen - razlog za preložitev naroka - pravica do izjave - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - namenski kredit - zavarovanje kredita - ničnost zavarovanja - unovčenje zavarovanja - poroštvena obveznost - osebno poroštvo družbenikov - delna ničnost - zastavni upnik - prodaja premoženja - realna cena
Vprašanje ničnosti lahko sodišče razreši samo, kot to navaja že sam dolžnik, to pa velja tudi za vprašanje odškodninskega zahtevka dolžnika do upnika, saj o tem lahko odloči kot o predhodnem vprašanju.
Glede na odločitev sodišča prve stopnje, da dolžnika ne bo zaslišalo, ni pomemben razlog njegove odsotnosti z narokov. Njegova pravica do izjave pa s tem, ko ni bil zaslišan, ni bila kršena. V postopku se je imel možnost izjasniti, pri čemer ga je zastopal tudi kvalificiran pooblaščenec. Kakršnakoli bolezen tudi ne more biti razlog, da se postopek sploh ne bi mogel izvesti, dokler dolžnik ne bi ozdravel. Le nenadna bolezen, tik pred narokom, ko se dolžnik, ki ga ne bi zastopal pooblaščeni odvetnik, ne bi mogel udeležiti naroka, bi bila lahko razlog za preložitev naroka (pa ne za večkratno preložitev), takih opravičil pa dolžnik ni predložil.
Dejstvo, da naj ne bi bilo dopustno kot zavarovanje kredita zastaviti deležev v srbski družbi, ne more povzročiti ničnosti celotne kreditne pogodbe, temveč bi bilo lahko nično le to zavarovanje, kar pa ne vpliva na dolžnikovo poroštveno obveznost.
Pravilno je stališče, da procesni ugovor pobota v smislu tretjega odstavka 324. člena ZPP v stečajnem postopku ni mogoč, saj ob odločanju o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni mogoče v izreku ugotoviti terjatev upnika in dolžnika. Vendar pa je treba upoštevati, da kadar taka nasprotna terjatev obstaja, z začetkom stečajnega postopka (tudi postopka osebnega stečaja) pride do zakonskega pobota nasprotnih terjatev, kar bi pomenilo, da upnik sploh ne bi bil več upnik že na dan začetka stečajnega postopka; na predlog takega upnika pa ni mogoče začeti stečajnega postopka.
Tudi zastavni upnik mora premoženje prodati po realni ceni in ne po vsakršni ceni, in to tako v primeru, ko gre za zavarovanje po Stvarnopravnem zakoniku, kot tudi po Zakonu o finančnih zavarovanjih.
predlog za oprostitev ali odlog plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - postopek zaradi insolventnosti - trditveno breme
Zakon dejstva stečajnega postopka ne šteje kot okoliščino, ki bi opravičevala oprostitev ali odlog plačila sodne takse, prav tako ne, da predlagatelj sredstva potrebuje za vodenje stečajnega postopka oziroma vlaganje tožb.