Tožnik je vzrok nesreče pripisal mokremu madežu, ki se je nahajal na stopnici, čemur je sodišče verjelo in s pomočjo izvedenca preverjalo, kakšna je zdrsnost stopnice v mokrem stanju. Ker iz trditev tožnika ni izhajalo, da je bil madež oljnat oziroma masten, sodišče prve stopnje dokaznega postopka pravilno ni dopolnjevalo v tej smeri (z dopolnitvijo izvedenskega mnenja oziroma z zaslišanjem izvedenca).
zavrženje tožbe – poziv na popravo tožbe – prava neuka stranka – pouk o procesnih pravicah – prošnja za brezplačno pravno pomoč – možnost obravnavanja pred sodiščem
Tožnik je tožbo vložil iz zapora. Tožbi je priložil obrazec za BPP in opozoril, da nima pravnega znanja za vsebinsko sestavo tožbe. Sodišče je sicer ravnalo pravilno, ko je obrazec za BPP odstopilo okrožnemu sodišču, ni pa sprejemljivo njegovo nadaljnje ravnanje (pozivanje k popravi tožbe) ne da bi pred tem preverilo, kakšna usoda je doletela tožnikovo prošnjo. Če bi bilo tej namreč ugodeno, bi moralo sodišče tožnika k popravi tožbe pozivati prek odvetnika, v primeru negativne odločitve službe za BPP pa tožnika poučiti o procesnih pravicah, namreč, da si lahko v doglednem času poišče pravno pomoč. Ker sodišče pred odločitvijo o pozivanju k popravi tožbe (ki je bila tudi vsebinsko pomanjkljiva, torej ravno v delu, za katerega je tožnik že v tožbi povedal, da (pravnega) znanja nima) ni preverilo, kakšna je bila odločitev o tožnikovi prošnji za BPP, mu je s svojim ravnanjem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083035
ZVEtL člen 7, 23, 23/2, 28, 28/3, 30. SZ člen 9. ZGO-1 člen 217, 217/1. ZPP člen 8, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZTLR člen 12. ZSZ člen 51.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – inkvizitorna pooblastila – pripravljalna opravila sodišča – postavitev izvedenca – pridobitev podatkov od pristojnega upravnega organa – pripadajoče zemljišče – funkcionalno zemljišče – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pravica uporabe – razpolaganje s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini – trditveno in dokazno breme
Postopek za določitev pripadajočega zemljišča je predlagalni nepravdni postopek, v katerem ima sodišče več inkvizitornih pooblastil. Po uradni dolžnosti mora zbrati najpomembnejše dokazno gradivo (postaviti izvedenca in pridobiti upravne ter prostorske akte). Dokazov, ki bi omajali uradno pridobljeno dokazno gradivo, ni dolžno iskati po uradni dolžnosti. Trditveno in dokazno breme za to, da ga omajajo, je na udeležencih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023427
ZKP člen 450, 450č, 450č/3.
sporazum o priznanju krivde – odločba o stroških kazenskega postopka
Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s sankcijo, ki je v njem dogovorjena, in tudi sicer njegovih sestavin ne spreminja. Obtoženec lahko do odločitve sodišča o tem, ali bo sporazum sprejelo ali zavrnilo, odstopi od sklenjenega sporazuma iz kateregakoli razloga.
Ne sme pa sodišče poseči v sporazum o priznanju krivde na način, da bi spreminjalo njegovo vsebino oziroma celo posegalo v med strankama dogovorjeno kazensko sankcijo ali druge določbe.
Lombardni kredit je posojilo, katerega značilnost je, da je zavarovano z zastavo nematerializiranih vrednostnih papirjev (ti so lahko last uporabnika kredita ali tretje osebe). Gre zgolj in samo za zavarovanje obveznosti s pravico poplačati zavarovano terjatev skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – vročanje pisanj – napake pri vročanju – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravilna vročitev – fikcija vročitve – povratnica – javna listina
Zatrjevane napake pri vročanju ni mogoče uveljavljati z institutom vrnitve v prejšnje stanje.
V obravnavanem primeru je bila vnovčitev menice upravičena le, če je v trenutku vnovčitve tožnica še kaj dolgovala tožencu po navedeni gradbeni pogodbi oziroma če je takrat obstajala zapadla in neporavnana terjatev toženca iz gradbene pogodbe. V nasprotnem primeru je bila vnovčitev menice neupravičena, toženec pa je bil posledično neupravičeno obogaten.
Toženec v primeru, če je menil, da ni kriv za zamakanje, z deli ne bi smel nadaljevati brez naročila investitorja. Če je kljub temu z njimi nadaljeval in so mu s tem nastali stroški, od tožnice ne more zahtevati njihove povrnitve.
ničnost darilne pogodbe – razveljavitev pogodbe – skupno premoženje – nastanek skupnega premoženja – vir sredstev za pridobitev premoženja – nedopusten nagib – stanovanjska pravica – pravica do odkupa stanovanja – premoženjska narava pravice do odkupa
Sodna praksa večinoma poudarja, da je za opredelitev pravne narave premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, relevanten le vir financiranja kupnine oziroma, da je vir sredstev ključnega pomena za razlikovanje med posebnim in skupnim premoženjem.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - predlog za obnovo postopka
Če je o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinkom pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi vloženo izredno pravno sredstvo.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – zakonec – povečanje dednega deleža – manj verjetna pravica
Na pot pravde je sodišče napotilo pritožnico, katero pravico šteje za manj verjetno. Pritožnica za svoje trditve ni ponudila ustreznih dokazov, zato je šteti, da je njena pravica manj verjetna, oziroma je na njej dokazno breme, glede na to, da svoje pravice izvaja prav iz šibkega premoženjskega stanja, da ga dokaže.
plačilo zavarovalnine – osebno zavarovanje – nezgodno zavarovanje – splošni pogoji za zavarovanje – nastop zavarovalnega primera – nezgoda – napad (stisnjenje) bikov – trditveno in dokazno breme – vzročna zveza med dogodkom in nastalo posledico – mejni prag zadostne verjetnosti pri dokazovanju vzročne zveze
Pri dokazovanju nastopa zavarovalnega primera mora biti vzročna zveza med nezgodo in posledico dokazana z verjetnostjo, ki sta jo pogodbenika dogovorila.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079996
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
sorodne pravice – javna priobčitev fonogramov – dokazna ocena – dokazi o pravno neodločilnih dejstvih
Če tožeča stranka trdi, da je tožena javno predvajala fonograme na svojih prireditvah, potem mora v postopku te svoje trditve tudi dokazati. Izpoved kontrolorja, ki je odgovarjal na splošno, na konkretna ravnanja sodišča pa ni podal prepričljivih odgovorov, ter s strani te priče enostransko sestavljen zapisnik, za uspeh v dokaznem postopku (ob prepričljivih izpovedbah prič v korist tožene stranke) pač niso zadoščali.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082191
OZ člen 190, 198. SPZ člen 95, 95/2. ZPP člen 205, 311, 311/1. ZFPPIPP 67, 67/2, 69, 69/2, 227, 227/1, 245, 252, 296, 296/4, 300, 383.
zavrženje tožbe – osebni stečaj toženca – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – plačilo uporabnine – časovne meje pravnomočnosti – učinek začetka stečajnega postopka – prekinitev pravdnega postopka – zastopanje stečajnega dolžnika – terjatve, nastale pred začetkom stečajnega postopka – terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka – prijava terjatev
Sodišče prve stopnje lahko, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti, naloži tožencema le plačilo zneskov uporabnin, ki so zapadli do konca glavne obravnave, če sta ves čas neupravičeno zasedala del nepremičnine v lasti tožnika. Nikakor pa toženca nista dolžna plačati tožniku za korist zaradi neupravičene uporabe dela nepremičnine v tožnikovi lasti, ki jima še ni nastala do konca postopka na prvi stopnji.
Čim je stečajni postopek v teku, do začetka pravdnega postopka lahko pride šele, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana. Tožnik ni prijavil svojih terjatev v stečajnem postopku. Upoštevaje to ugotovitev torej niso mogle biti predmet preizkusa, tožnik pa glede njih ni mogel biti napoten na pravdni postopek. Kljub temu je vložil tožbo za plačilo uporabnine tudi za obdobje do začetka osebnega stečaja (od 27. 8. 2008 do 10. 10. 2011), ki ni dopustna, zato je odločitev sodišča o zavrženju tožbe v tem delu pravilna. Nasprotno za terjatve, ki so nastale po začetku stečaja, povedano ne velja.
podjemna pogodba – popravilo avtomobila – avtoservis – dodatna dela
Toženec dodatnih del ni naročil in se jih ni zavezal plačati. Temelja oziroma pravne podlage, na kateri je tožnik (avtoservis) gradil svoj zahtevek, ki po svoji vsebini predstavlja plačilo računa v višini 1.236,25 EUR, ni.
pravica do izjave - pravica do izvedbe dokazov - dokaz z izvedencem - potreba po zaslišanju izvedenca - pooblastila sodišča glede (oblike) izvedbe dokaza
Pravica do izjave, ki vsebuje tudi pravico do izvedbe dokazov ni neomejena, kot jo prikazujeta dolžnika. Pri tem se zmotno sklicujeta tudi na 29. člen Ustave, ki se nanaša na procesno jamstvo v kazenskem in ne civilnem postopku. Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov (drugi odstavek 213. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravica do izjave je ob zavrnitvi kršena le, če za zavrnitev ni bilo utemeljenega razloga. Iz določbe prvega odstavka 253. člena ZPP izhaja povezanost ustnega in pisnega mnenja izvedenca kot enotnega dokaza, kot tudi pooblastilo sodišču, da samo presodi, v kakšni obliki bo izvedlo dokaz z izvedencem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00016515
ZPP člen 193, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3, 301/7, 311, 311/2, 311/3.
tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - ugotovitev obstoja izločitvene pravice na nepremičnini - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka - rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka - objava sklepa o preizkusu terjatev - intervencijski spor - možnost preizkusa sodbe
Razlog za prekinitev postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Pred tem se postopek ne more nadaljevati, saj se ne ve, katere terjatve bodo priznane in katere bodo prerekane. Predlog za nadaljevanje postopka, ki je podan pred tem, ne more biti utemeljen, ker še niso nastopili pogoji, da se sploh lahko nadaljuje.
ZFPPIPP člen 364, 366, 371, 371/1, 371/5, 371/10. SPZ člen 17, 140.
razdelitev posebne stečajne mase – terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase – ločitvena pravica – hipoteka – pritikline
Oprema, na kateri pritožnik zatrjuje obstoj ločitvene pravice (na podlagi neposestne zastavne pravice), ima pravno naravo pritiklin. Hipoteka obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja. To pomeni, da morajo pritikline obstajati že v trenutku pridobitve zastavne pravice na nepremičnine ali pa lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine lastninsko pravico na pritiklini pridobi kasneje. V tem primeru se hipoteka avtomatično razširi na pritiklino.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da ga nosi tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist, ter tisti, ki dejstvo zatrjuje, in ne tisti, ki ga zanika. Dokazno breme o pravnoposlovnem razmerju pravdnih strank je bilo na tožeči stranki.