goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - goljufivi namen - pripoznava dolga - civilnopravno razmerje
Glede na to, da se je obdolženec s sklenitvijo posojilne pogodbe zgolj zavezal plačati dolg, ki je izviral iz večkratnih oškodovančevih posojil v preteklosti, obdolžencu ni mogoče očitati goljufivega ravnanja, ki bi se odražalo v zmanjšanju oškodovančevega premoženja ob sklenitvi pogodbe, kar je zakonski znak kaznivega dejanja goljufije, posledično pa tudi ne goljufivega namena pridobiti si protipravno premoženjsko korist. Med obdolžencem in oškodovancem gre zgolj za civilnopravno razmerje.
vročanje pisanj - vročanje sklepa o izvršbi - vročanje po elektronski poti - elektronsko vročanje - pravilnost vročitve - vročitev pisanja v elektronski obliki - varen elektronski predal - vložitev vloge v elektronski obliki - domneva o vročitvi - uporaba varnega elektronskega predala - splošni pogoji - naslov za obveščanje - sprememba naslova - obvestilo o spremembi naslova - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - COVL
Vložitev vloge v elektronski obliki ne pomeni le, da stranka želi vročanje v e-predal v konkretni zadevi, temveč gre za generalno sporočilo, da naj se zaradi odprtega in aktivnega e-predala vročitev opravlja po elektronski poti tudi v drugih zadevah.
Ker je naslov varnega e-predala enakovreden naslovu prebivališča oziroma sedežu stranke, je potrebno smiselno uporabiti tudi zakonsko določbo, da če stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču in če tega ne stori, sodišče odredi, da se vse odločbe za to stranko opravljajo s pritrditvijo na sodno desko.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080007
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 12, 12/1. SPZ člen 39, 42.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – solastnina – povečanje solastniškega deleža – skupno premoženje – izvenzakonska skupnost – pogoji za pravno priznanje izvenzakonske skupnosti – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa – nesklepčna tožba
Za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: med partnerjema mora obstajati življenjska skupnost moškega in ženske, ki mora trajati dalj časa, podane pa ne smejo biti okoliščine, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med partnerjema neveljavna. Življenjska skupnost partnerjev mora biti po vsebini enaka življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema. Podana mora biti zato svobodna volja obeh partnerjev, da vzpostavita skupno življenje, ekonomsko in socialno skupnost, skupnost mora zadovoljevati čustvene, moralne in materialne potrebe partnerjev, poleg tega pa mora biti opazna navzven in zato izpolnjevati nekatere za okolico dobro vidne pogoje, kot sta skupno bivanje in skupno gospodinjstvo oziroma ekonomska skupnost.
Materialnopravno zmotno je stališče, da je stečajni postopek, ki se je začel zoper trinajstega nasprotnega udeleženca, ovira za odločanje o izplačilu sodnega depozita.
Za presojo, kateri od nasprotnih udeležencev izpolnjujejo pogoje za prevzem depozita, je lahko relevantno le stanje v času, ko je bil sporni denarni znesek položen. Morebitne poznejše spremembe ne morejo vplivati na pravico do prevzema deponiranih sredstev.
povrnitev škode – kršitev osebnostne pravice – okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe – pravno priznana škoda – sklepčnost tožbe
Trditve, ki jih je tožnica ponudila v tožbi, zadoščajo za sklepčnost tožbe. Ugled in dobro ime sta osebnostni pravici, in torej nepremoženjski kategoriji, ki jo pravo priznava tako fizičnim kot pravnim osebam, pravna oseba pa za razliko od fizične osebe ne more trpeti duševnih bolečin kot posledice kršitve osebnostne pravice. To pomeni, da že sama kršitev osebnostne pravice, torej kršitev ugleda in dobrega imena, pomeni pravno priznano nepremoženjsko škodo.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – zakonec – povečanje dednega deleža – manj verjetna pravica
Na pot pravde je sodišče napotilo pritožnico, katero pravico šteje za manj verjetno. Pritožnica za svoje trditve ni ponudila ustreznih dokazov, zato je šteti, da je njena pravica manj verjetna, oziroma je na njej dokazno breme, glede na to, da svoje pravice izvaja prav iz šibkega premoženjskega stanja, da ga dokaže.
objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - plavalni tečaj - nevarna stvar - bazen - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost osnovne šole - odškodninska odgovornost organizatorja plavalnega tečaja
Bazen sam po sebi ni nevarna stvar, saj ne predstavlja povečane nevarnosti. Bazen bi bil lahko nevarna stvar v smislu določila 149. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) le ob obstoju še drugih okoliščin, ki bi ga napravile za nevarno stvar, teh pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
Lombardni kredit je posojilo, katerega značilnost je, da je zavarovano z zastavo nematerializiranih vrednostnih papirjev (ti so lahko last uporabnika kredita ali tretje osebe). Gre zgolj in samo za zavarovanje obveznosti s pravico poplačati zavarovano terjatev skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta.
izpraznitev in izročitev kurilnice – reivindikacijska tožba – odtujitev stvari, o kateri teče pravda – prilagoditev tožbenega zahtevka – stvar – individualizacija stvari –učinek dogovora o načinu uporabe – samostojnost predmeta stvarnih pravic – pravni status enote v etažni lastnini – etažni načrt – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vlaganja v tujo nepremičnino
Pravni status enot stavbe v etažni lastnini je določen v etažnem načrtu. Tega pa ni mogoče spremeniti z golo uporabo določenega prostora, sploh ne, če gre le za del v etažnem načrtu opredeljene etažne enote. Tudi zgolj z vlaganjem v tujo nepremičnino ni mogoče pridobiti (so)lastninske pravice.
zavrženje tožbe – poziv na popravo tožbe – prava neuka stranka – pouk o procesnih pravicah – prošnja za brezplačno pravno pomoč – možnost obravnavanja pred sodiščem
Tožnik je tožbo vložil iz zapora. Tožbi je priložil obrazec za BPP in opozoril, da nima pravnega znanja za vsebinsko sestavo tožbe. Sodišče je sicer ravnalo pravilno, ko je obrazec za BPP odstopilo okrožnemu sodišču, ni pa sprejemljivo njegovo nadaljnje ravnanje (pozivanje k popravi tožbe) ne da bi pred tem preverilo, kakšna usoda je doletela tožnikovo prošnjo. Če bi bilo tej namreč ugodeno, bi moralo sodišče tožnika k popravi tožbe pozivati prek odvetnika, v primeru negativne odločitve službe za BPP pa tožnika poučiti o procesnih pravicah, namreč, da si lahko v doglednem času poišče pravno pomoč. Ker sodišče pred odločitvijo o pozivanju k popravi tožbe (ki je bila tudi vsebinsko pomanjkljiva, torej ravno v delu, za katerega je tožnik že v tožbi povedal, da (pravnega) znanja nima) ni preverilo, kakšna je bila odločitev o tožnikovi prošnji za BPP, mu je s svojim ravnanjem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
Postavitve izvedenca finančne stroke v postopku ni predlagala nobena od strank, zato sodišče tega dokaza ni izvedlo. Ob tem ni mogoče pritrditi toženki, da bi tožnica edino s tem dokazom lahko izkazovala višino terjatve, saj pravdni postopek ne predvideva obveznih dokaznih sredstev, temveč je stranka pri dokazovanju svobodna. Glede na povsem pavšalne ugovore toženke posebno strokovno znanje za razjasnitev pravno relevantnih dejstev v konkretnem postopku tudi ni bilo potrebno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080019
OZ člen 10. SPZ člen 118. SZ-1 člen 25, 25/4, 51. ZPP člen 7, 8, 243, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 3.
odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje upravnika – skrbnost dobrega strokovnjaka – padec v vetrolovu večstanovanjske stavbe – odgovornost upravnika proti tretjim, ki niso lastniki stanovanj – zakonske obveznosti upravnika – vzdrževanje – trditveno breme – obseg trditvenega bremena – razpravno načelo – dokaz z izvedencem – javna listina
Upravnik bi za preprečitev (ali zmanjšanje) škodne nevarnosti, ki so jo predstavljala drseča tla, lahko poskrbel na različne načine: s protizdrsnim premazom, s položitvijo protizdrsne podlage ali/ter z namestitvijo opozorila, vendar ni storila nič od navedenega. Gre za ukrepanje, ki tako stroškovno kot časovno sodi v sklop rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti, za katera je dolžan upravnik poskrbeti tekoče tudi brez sklepa etažnih lastnikov.
ZPP člen 146. ZOdvT člen 6. ZOdvT tarifna številka 2202, 6000.
začasni zastopnik za sprejem sodnih pisanj – nagrada in povrnitev izdatkov začasnemu zastopniku – nagrada v primeru enostavnejših pisanj – materialni stroški
Ustrezno mesto za določitev nagrade začasnemu zastopniku za sprejem sodnih pisanj, je podano v tar. št. 2202 ZOdvT.
ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-12, 270/2, 324, 324/4, 337.
pravna oseba – predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme predlagatelja – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – pritožbene novote – nesklepčnost – množičen spor
Tožeča stranka je tista, ki nosi trditveno in dokazno breme glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, ki mora biti tako, da zaradi njega stranka postopka ne more priskrbeti denarja ali vsaj ne v celotnem znesku. Navedbe morajo biti pravočasne, če so postavljene šele v pritožbenem postopku, so prepozne. Tem bremenom tožeča stranka ni zadostila. V predlogu za taksno oprostitev je sicer trdila, da nima denarja za plačilo sodne takse in ga tudi ne more priskrbeti, vendar zgolj pavšalno oziroma nekonkretizirano in brez predložitve ustreznih dokazov. Predlog tožeče stranke za taksno oprostitev je zato nesklepčen in kot tak neutemeljen.
Ker je zagovornik svojo zdravstveno nesposobnost za udeležbo na predobravnavnem naroku začel zatrjevati šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep, pred tem pa ni navajal ničesar v tej smeri, se denarno kaznovanje odvetnika zaradi zavlačevanja kazenskega postopka pokaže kot utemeljeno.
predlog za oprostitev ali odlog plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - postopek zaradi insolventnosti - trditveno breme
Zakon dejstva stečajnega postopka ne šteje kot okoliščino, ki bi opravičevala oprostitev ali odlog plačila sodne takse, prav tako ne, da predlagatelj sredstva potrebuje za vodenje stečajnega postopka oziroma vlaganje tožb.