ZP-1 člen 130, 130/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZUP člen 87, 87/1.
redovna globa - globa za kršitev postopka - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izostanek priče z naroka - opravičilo za izostanek
Sodišče prve stopnje mora v sklepu, s katerim priči zaradi neudeležbe na naroku izreče globo, navesti razloge o bistvenih okoliščinah v zvezi z vabljenjem priče in njenim opravičilom.
predlog za oprostitev ali odlog plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - postopek zaradi insolventnosti - trditveno breme
Zakon dejstva stečajnega postopka ne šteje kot okoliščino, ki bi opravičevala oprostitev ali odlog plačila sodne takse, prav tako ne, da predlagatelj sredstva potrebuje za vodenje stečajnega postopka oziroma vlaganje tožb.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da ga nosi tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist, ter tisti, ki dejstvo zatrjuje, in ne tisti, ki ga zanika. Dokazno breme o pravnoposlovnem razmerju pravdnih strank je bilo na tožeči stranki.
začetek postopka osebnega stečaja - sprememba naslova - obstoj nasprotnih terjatev dolžnika - procesni ugovor pobota - poplačilo upnika - zakonski pobot nasprotnih terjatev - odškodninski zahtevek dolžnika do upnika - predhodno vprašanje - opustitev zaslišanja dolžnika - razlog odsotnosti z naroka - nenadna bolezen - razlog za preložitev naroka - pravica do izjave - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - namenski kredit - zavarovanje kredita - ničnost zavarovanja - unovčenje zavarovanja - poroštvena obveznost - osebno poroštvo družbenikov - delna ničnost - zastavni upnik - prodaja premoženja - realna cena
Vprašanje ničnosti lahko sodišče razreši samo, kot to navaja že sam dolžnik, to pa velja tudi za vprašanje odškodninskega zahtevka dolžnika do upnika, saj o tem lahko odloči kot o predhodnem vprašanju.
Glede na odločitev sodišča prve stopnje, da dolžnika ne bo zaslišalo, ni pomemben razlog njegove odsotnosti z narokov. Njegova pravica do izjave pa s tem, ko ni bil zaslišan, ni bila kršena. V postopku se je imel možnost izjasniti, pri čemer ga je zastopal tudi kvalificiran pooblaščenec. Kakršnakoli bolezen tudi ne more biti razlog, da se postopek sploh ne bi mogel izvesti, dokler dolžnik ne bi ozdravel. Le nenadna bolezen, tik pred narokom, ko se dolžnik, ki ga ne bi zastopal pooblaščeni odvetnik, ne bi mogel udeležiti naroka, bi bila lahko razlog za preložitev naroka (pa ne za večkratno preložitev), takih opravičil pa dolžnik ni predložil.
Dejstvo, da naj ne bi bilo dopustno kot zavarovanje kredita zastaviti deležev v srbski družbi, ne more povzročiti ničnosti celotne kreditne pogodbe, temveč bi bilo lahko nično le to zavarovanje, kar pa ne vpliva na dolžnikovo poroštveno obveznost.
Pravilno je stališče, da procesni ugovor pobota v smislu tretjega odstavka 324. člena ZPP v stečajnem postopku ni mogoč, saj ob odločanju o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni mogoče v izreku ugotoviti terjatev upnika in dolžnika. Vendar pa je treba upoštevati, da kadar taka nasprotna terjatev obstaja, z začetkom stečajnega postopka (tudi postopka osebnega stečaja) pride do zakonskega pobota nasprotnih terjatev, kar bi pomenilo, da upnik sploh ne bi bil več upnik že na dan začetka stečajnega postopka; na predlog takega upnika pa ni mogoče začeti stečajnega postopka.
Tudi zastavni upnik mora premoženje prodati po realni ceni in ne po vsakršni ceni, in to tako v primeru, ko gre za zavarovanje po Stvarnopravnem zakoniku, kot tudi po Zakonu o finančnih zavarovanjih.
ZFPPIPP člen 364, 366, 371, 371/1, 371/5, 371/10. SPZ člen 17, 140.
razdelitev posebne stečajne mase – terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase – ločitvena pravica – hipoteka – pritikline
Oprema, na kateri pritožnik zatrjuje obstoj ločitvene pravice (na podlagi neposestne zastavne pravice), ima pravno naravo pritiklin. Hipoteka obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja. To pomeni, da morajo pritikline obstajati že v trenutku pridobitve zastavne pravice na nepremičnine ali pa lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine lastninsko pravico na pritiklini pridobi kasneje. V tem primeru se hipoteka avtomatično razširi na pritiklino.
Ker je zagovornik svojo zdravstveno nesposobnost za udeležbo na predobravnavnem naroku začel zatrjevati šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep, pred tem pa ni navajal ničesar v tej smeri, se denarno kaznovanje odvetnika zaradi zavlačevanja kazenskega postopka pokaže kot utemeljeno.
stroški stečajnega postopka – predračun – soglasje k plačilu stroškov – pravni interes upnika za pritožbo – potrebnost stroškov – nujnost stroškov – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo
Stroški v predlogu upravitelja morajo biti ne samo poimenovani, pač pa tudi ustrezno (vsebinsko) opisani in dokazno podprti. Izdaja soglasja k plačilom stroškov (četudi so v okviru že sprejetega predračuna), brez da bi sodišče opravilo presojo teh stroškov, bi pomenila, da je funkcija sodišča formalna in zreducirana zgolj na ugotovitev, ali so določeni stroški v okviru že sprejetega predračuna ali ne. Temu ni tako, saj mora biti presoja sodišča v vsakem primeru vsebinska.
ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-12, 270/2, 324, 324/4, 337.
pravna oseba – predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme predlagatelja – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – pritožbene novote – nesklepčnost – množičen spor
Tožeča stranka je tista, ki nosi trditveno in dokazno breme glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, ki mora biti tako, da zaradi njega stranka postopka ne more priskrbeti denarja ali vsaj ne v celotnem znesku. Navedbe morajo biti pravočasne, če so postavljene šele v pritožbenem postopku, so prepozne. Tem bremenom tožeča stranka ni zadostila. V predlogu za taksno oprostitev je sicer trdila, da nima denarja za plačilo sodne takse in ga tudi ne more priskrbeti, vendar zgolj pavšalno oziroma nekonkretizirano in brez predložitve ustreznih dokazov. Predlog tožeče stranke za taksno oprostitev je zato nesklepčen in kot tak neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00016515
ZPP člen 193, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3, 301/7, 311, 311/2, 311/3.
tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - ugotovitev obstoja izločitvene pravice na nepremičnini - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka - rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka - objava sklepa o preizkusu terjatev - intervencijski spor - možnost preizkusa sodbe
Razlog za prekinitev postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Pred tem se postopek ne more nadaljevati, saj se ne ve, katere terjatve bodo priznane in katere bodo prerekane. Predlog za nadaljevanje postopka, ki je podan pred tem, ne more biti utemeljen, ker še niso nastopili pogoji, da se sploh lahko nadaljuje.
pravica do izjave - pravica do izvedbe dokazov - dokaz z izvedencem - potreba po zaslišanju izvedenca - pooblastila sodišča glede (oblike) izvedbe dokaza
Pravica do izjave, ki vsebuje tudi pravico do izvedbe dokazov ni neomejena, kot jo prikazujeta dolžnika. Pri tem se zmotno sklicujeta tudi na 29. člen Ustave, ki se nanaša na procesno jamstvo v kazenskem in ne civilnem postopku. Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov (drugi odstavek 213. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravica do izjave je ob zavrnitvi kršena le, če za zavrnitev ni bilo utemeljenega razloga. Iz določbe prvega odstavka 253. člena ZPP izhaja povezanost ustnega in pisnega mnenja izvedenca kot enotnega dokaza, kot tudi pooblastilo sodišču, da samo presodi, v kakšni obliki bo izvedlo dokaz z izvedencem.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - delna razveljavitev sodbe - ponovno sojenje - odreditev začasnega zavarovanja - podaljšanje začasnega zavarovanja
Obravnavani postopek je specifičen, saj je odločba o krivdi postala pravnomočna. To pomeni, da v postopku novega sojenja državnemu tožilcu ni bilo potrebno predlagati podaljšanja ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, saj je bilo o podaljšanju navedenega ukrepa do pravnomočnosti sodbe že odločeno s sklepom prvostopenjskega sodišča z dne 5. 11. 2004.
Drugačna situacija bi nastopila v primeru, kolikor bi bila sodba sodišča prve stopnje v pritožbenem postopku v celoti, tudi kar se tiče odločbe o krivdi, razveljavljena. V tem primeru bi se zadeva vrnila v fazo po pravnomočni obtožnici, kar pa bi glede podaljševanja ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi narekovalo režim, kot ga determinira določba 502.c člena ZKP.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083883
OZ člen 5, 80. ZPP člen 8, 214, 214/2.
spor majhne vrednosti - sklenitev pogodbe - zastopanje - pooblaščenec po zaposlitvi
V tej zadevi bi bilo v nasprotju z vestnostjo in poštenjem, da bi tožena stranka navzven dajala vtis, kot da gre za tako pooblastilo (z izjavo predstavnika tožene stranke, da se bo o ponudbi pogovarjal šef in s komunikacijo prek domene tožene stranke), potem pa bi se sklicevala le na določena opravila, ki da so bila taki osebi zaupana. Zaradi varstva tožeče stranke kot tretje osebe je zato treba priznati sprejem ponudbe kot veljavno podlago za sklenitev pogodbe med pravdnima strankama.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015420
ZDR člen 6a, 6a/4, 44, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 46, 47, 47/3. ZDR-1 člen 7.
plačilo za dejansko delo - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik, ki je bil sicer razporejen na delovno mesto višji vojaški uslužbenec X. razreda, dokazal, da je v obdobju od 1. 1. 2008 do 31. 8. 2014 opravljal dela, ki sodijo v opis del in nalog višjega vojaškega uslužbenca XII. razreda. Tožniku torej za sporno obdobje pripada plača za dejansko opravljeno delo.
Pritožbeno sodišče soglaša z materialno pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da ravnanja toženke (žaljive opazke, zasmehovanje, dodeljevanje zahtevnejših nalog od tistih, ki bi jih moral tožnik opravljati na podlagi formacijske dolžnosti, ignoriranje tožnikovih ugovorov, pobud in predlogov), ki so bila usmerjena na tožnikovo osebnost, dolgotrajna (več kot 6 let) in sistematična, predstavljajo dejanje mobinga.
plačilo sodne takse za revizijski postopek – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – visoka vrednost avtomobilov, glede katerih se zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe
(Zadnji) argument, ki ga sodišče prve stopnje omenja in ki mu pritožba prav tako utemeljeno oporeka, pa je, da naj bi skupna vrednost treh avtomobilov, glede katerih je tožnica v tej pravdi zahtevala ugotovitev nedopustnosti izvršbe, znašala 157.000,00 EUR, kar naj bi (po mnenju sodišča prve stopnje) kazalo na očitno visok življenjski standard tožnice oziroma njene družine. Takšno sklepanje je povsem hipotetično in mu kot takemu ni moč slediti. Omenjena okoliščina bi lahko izkazovala (dobro) premoženjsko stanje tožnice in njene družine v preteklosti, ne more pa biti prepričljiva podlaga za ugotavljanje njene aktualne situacije, ki je za presojo, ali bi bila s plačilom sodne takse za revizijski postopek občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama oziroma se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati, edino odločilna.
vročanje pisanj - poskus osebne vročitve plačilnega naloga - obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi - štetje roka za dvig pisanja na pošti - dela prost dan - fizični prejem pisanja - fikcija vročitve
Datum, ko je bilo tožeči stranki pisanje puščeno v hišnem predalčniku oziroma datum, ko je tožeča stranka pisanje prejela, na fikcijo vročitve nima vpliva. ZPP namreč ne loči instituta vročitve in prejema pisanja. Z vidika ZPP je ključen trenutek vročitve, ki hkrati pomeni, da je bilo pisanje s strani njegovega naslovnika prejeto. Okoliščina, kdaj je pisanje fizično oziroma dejansko prejela, je z vidika ZPP zato brezpredmetna. Vročitev se v takem primeru šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oziroma ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke. Zato tudi govorimo o (zakonski) fikciji vročitve.
ZPP člen 319, 319/2. Zakon o cestah člen 95, 100. Zakon o lokalni samoupravi člen 21, 65.
zavrženje tožbe - pravnomočno razsojena stvar - obveznost, ki se plačuje v javnem interesu
Če o vtoževani terjatvi glede njenega plačila še ni bilo odločeno, potem ne moremo govoriti o že pravnomočno razsojeni zadevi in ni pravne podlage za zavrženje tožbe.
Dovoljenje z dne 15. 7. 2014 temelji na določbah 62. in 63. člena Odloka o občinskih cestah z dne 22. 10. 2012, ta pa je izdan na podlagi 95. člena in 100. člena Zakona o cestah (Uradni list RS št. 109/10), 6. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS št. 109/10) in 21. ter 65. člena Zakona o lokalni samoupravi – uradno prečiščeno besedilo, tako da je pravna podlaga vtoževani terjatvi Odlok sam in ker gre pri vtoževani terjatvi za obveznost, ki se plačuje v javnem interesu, za nastanek obveznosti ni potrebno skleniti posebne pogodbe. Dovolj je le izdaja računa, ki pa je bil izdan v zvezi z dovoljenjem tožeče stranke, da sme tožena stranka za potrebe dostave gradbenega materiala za rekonstrukcijo objekta v območju cone za pešce upravičeno voziti z enim izmed vozil po najkrajši poti do mesta dostave v obdobju do 31. 8. 2014, za kar pa se po Odloku plačuje prevoznina.
priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje - relativno zastaranje izvršitve sankcije - pretrganje zastaranja dejanja, ki meri na izvršitev - vložitev predloga za priznanje in izvršitev
Tudi posredovanje predloga za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega prekrškovnega organa države članice EU pristojnemu organu druge države članice, ki naj prizna in izvrši tujo odločbo o prekršku, je zato šteti kot tisto dejanje, ki meri na izvršitev sankcije.
Tako v obravnavani zadevi do relativnega zastaranja izvršitve globe ni moglo priti, saj je relativni zastaralni rok bil pretrgan z vložitvijo predloga za priznanje in izvršitev odločbe tujega prekrškovnega organa.
sklep o delni oprostitvi plačila sodne takse – vložitev pritožbe – pravnomočnost – neplačilo sodne takse v neoproščenem delu – sklep o ustavitvi postopka – preuranjenost – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – odločba Ustavnega sodišča – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Sklep prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka je preuranjen, saj temelji na dejanski okoliščini, da je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je prvo toženko le delno oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo tako, da je ta še vedno dolžna plačati preostanek sodne takse v višini 200,00 EUR, pravnomočen.