POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083883
OZ člen 5, 80. ZPP člen 8, 214, 214/2.
spor majhne vrednosti - sklenitev pogodbe - zastopanje - pooblaščenec po zaposlitvi
V tej zadevi bi bilo v nasprotju z vestnostjo in poštenjem, da bi tožena stranka navzven dajala vtis, kot da gre za tako pooblastilo (z izjavo predstavnika tožene stranke, da se bo o ponudbi pogovarjal šef in s komunikacijo prek domene tožene stranke), potem pa bi se sklicevala le na določena opravila, ki da so bila taki osebi zaupana. Zaradi varstva tožeče stranke kot tretje osebe je zato treba priznati sprejem ponudbe kot veljavno podlago za sklenitev pogodbe med pravdnima strankama.
ZP-1 člen 130, 130/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZUP člen 87, 87/1.
redovna globa - globa za kršitev postopka - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izostanek priče z naroka - opravičilo za izostanek
Sodišče prve stopnje mora v sklepu, s katerim priči zaradi neudeležbe na naroku izreče globo, navesti razloge o bistvenih okoliščinah v zvezi z vabljenjem priče in njenim opravičilom.
začetek postopka osebnega stečaja - sprememba naslova - obstoj nasprotnih terjatev dolžnika - procesni ugovor pobota - poplačilo upnika - zakonski pobot nasprotnih terjatev - odškodninski zahtevek dolžnika do upnika - predhodno vprašanje - opustitev zaslišanja dolžnika - razlog odsotnosti z naroka - nenadna bolezen - razlog za preložitev naroka - pravica do izjave - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - namenski kredit - zavarovanje kredita - ničnost zavarovanja - unovčenje zavarovanja - poroštvena obveznost - osebno poroštvo družbenikov - delna ničnost - zastavni upnik - prodaja premoženja - realna cena
Vprašanje ničnosti lahko sodišče razreši samo, kot to navaja že sam dolžnik, to pa velja tudi za vprašanje odškodninskega zahtevka dolžnika do upnika, saj o tem lahko odloči kot o predhodnem vprašanju.
Glede na odločitev sodišča prve stopnje, da dolžnika ne bo zaslišalo, ni pomemben razlog njegove odsotnosti z narokov. Njegova pravica do izjave pa s tem, ko ni bil zaslišan, ni bila kršena. V postopku se je imel možnost izjasniti, pri čemer ga je zastopal tudi kvalificiran pooblaščenec. Kakršnakoli bolezen tudi ne more biti razlog, da se postopek sploh ne bi mogel izvesti, dokler dolžnik ne bi ozdravel. Le nenadna bolezen, tik pred narokom, ko se dolžnik, ki ga ne bi zastopal pooblaščeni odvetnik, ne bi mogel udeležiti naroka, bi bila lahko razlog za preložitev naroka (pa ne za večkratno preložitev), takih opravičil pa dolžnik ni predložil.
Dejstvo, da naj ne bi bilo dopustno kot zavarovanje kredita zastaviti deležev v srbski družbi, ne more povzročiti ničnosti celotne kreditne pogodbe, temveč bi bilo lahko nično le to zavarovanje, kar pa ne vpliva na dolžnikovo poroštveno obveznost.
Pravilno je stališče, da procesni ugovor pobota v smislu tretjega odstavka 324. člena ZPP v stečajnem postopku ni mogoč, saj ob odločanju o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni mogoče v izreku ugotoviti terjatev upnika in dolžnika. Vendar pa je treba upoštevati, da kadar taka nasprotna terjatev obstaja, z začetkom stečajnega postopka (tudi postopka osebnega stečaja) pride do zakonskega pobota nasprotnih terjatev, kar bi pomenilo, da upnik sploh ne bi bil več upnik že na dan začetka stečajnega postopka; na predlog takega upnika pa ni mogoče začeti stečajnega postopka.
Tudi zastavni upnik mora premoženje prodati po realni ceni in ne po vsakršni ceni, in to tako v primeru, ko gre za zavarovanje po Stvarnopravnem zakoniku, kot tudi po Zakonu o finančnih zavarovanjih.
stroški stečajnega postopka – predračun – soglasje k plačilu stroškov – pravni interes upnika za pritožbo – potrebnost stroškov – nujnost stroškov – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo
Stroški v predlogu upravitelja morajo biti ne samo poimenovani, pač pa tudi ustrezno (vsebinsko) opisani in dokazno podprti. Izdaja soglasja k plačilom stroškov (četudi so v okviru že sprejetega predračuna), brez da bi sodišče opravilo presojo teh stroškov, bi pomenila, da je funkcija sodišča formalna in zreducirana zgolj na ugotovitev, ali so določeni stroški v okviru že sprejetega predračuna ali ne. Temu ni tako, saj mora biti presoja sodišča v vsakem primeru vsebinska.
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-12, 270/2, 324, 324/4. ZST-1 člen 11. Sodni red člen 166.
množični spor - sodni red - identične obrazložitve - predlog za oprostitev plačila sodne takse - več enakih predlogov
Obrazložitev sklepov je v vseh zadevah pripravila ista strokovna sodelavka. Zato je pravilno in razumljivo, da so obrazložitve v vseh zadevah identične. Ravno zaradi enakih predlogov za taksno oprostitev in enakih pritožb tožeče stranke zoper sklepe o zavrnitvi predlogov, se zadeve na pritožbeni stopnji obravnavajo kot množičen spor, kar pritožbeno sodišče utrjuje v odločitvi, da je identična obrazložitev prvostopenjskega sodišča smotrna in pravilna.
Ravnanje zagovornice, ki izostanka s predobravnavnega naroka ni opravičila, sodišča niti po telefonu ni obvestila, da zaradi bolezni ne more pristopiti na narok, izostanka pa ni opravičila niti kasneje, utemeljuje sklep, da odvetnica zavlačuje s postopkom.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - delna razveljavitev sodbe - ponovno sojenje - odreditev začasnega zavarovanja - podaljšanje začasnega zavarovanja
Obravnavani postopek je specifičen, saj je odločba o krivdi postala pravnomočna. To pomeni, da v postopku novega sojenja državnemu tožilcu ni bilo potrebno predlagati podaljšanja ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, saj je bilo o podaljšanju navedenega ukrepa do pravnomočnosti sodbe že odločeno s sklepom prvostopenjskega sodišča z dne 5. 11. 2004.
Drugačna situacija bi nastopila v primeru, kolikor bi bila sodba sodišča prve stopnje v pritožbenem postopku v celoti, tudi kar se tiče odločbe o krivdi, razveljavljena. V tem primeru bi se zadeva vrnila v fazo po pravnomočni obtožnici, kar pa bi glede podaljševanja ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi narekovalo režim, kot ga determinira določba 502.c člena ZKP.
Ker je zagovornik svojo zdravstveno nesposobnost za udeležbo na predobravnavnem naroku začel zatrjevati šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep, pred tem pa ni navajal ničesar v tej smeri, se denarno kaznovanje odvetnika zaradi zavlačevanja kazenskega postopka pokaže kot utemeljeno.
ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-12, 270/2, 324, 324/4, 337.
pravna oseba – predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme predlagatelja – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – pritožbene novote – nesklepčnost – množičen spor
Tožeča stranka je tista, ki nosi trditveno in dokazno breme glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, ki mora biti tako, da zaradi njega stranka postopka ne more priskrbeti denarja ali vsaj ne v celotnem znesku. Navedbe morajo biti pravočasne, če so postavljene šele v pritožbenem postopku, so prepozne. Tem bremenom tožeča stranka ni zadostila. V predlogu za taksno oprostitev je sicer trdila, da nima denarja za plačilo sodne takse in ga tudi ne more priskrbeti, vendar zgolj pavšalno oziroma nekonkretizirano in brez predložitve ustreznih dokazov. Predlog tožeče stranke za taksno oprostitev je zato nesklepčen in kot tak neutemeljen.
predlog za oprostitev ali odlog plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - postopek zaradi insolventnosti - trditveno breme
Zakon dejstva stečajnega postopka ne šteje kot okoliščino, ki bi opravičevala oprostitev ali odlog plačila sodne takse, prav tako ne, da predlagatelj sredstva potrebuje za vodenje stečajnega postopka oziroma vlaganje tožb.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 212, 270, 270/1, 270/1-12, 270/2, 324, 324/4, 337, 337/1. Sodni red člen 166.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – trditveno in dokazno breme – pravočasnost trditev – oprostitev plačila sodne takse – nemožnost unovčenja premoženja – bilančna izguba – negativni kapital – likvidnost – nedovoljene pritožbene novote – pravica do sodnega varstva – nepristranskost sojenja – množičen spor – pisna izdelava sklepa – obrazložitev
Samo z zatrjevanjem nelikvidnosti in blokad transakcijskih računov, brez pravočasnih navedb o nezmožnosti vnovčitve njenega premoženja oziroma o tem, kako bi vnovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, tožena stranka s predlogom za oprostitev oziroma odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse ne more biti uspešna.
Glede neutemeljenega očitka o dvomu v neodvisnost sodstva, ker so bili predlogi za taksno oprostitev tožeče stranke pred Okrožnim sodiščem v Kranju v vseh 17 zadevah zavrnjeni z enako obrazložitvijo, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da iz podatkov obravnavanih spisov izhaja, da je obrazložitev sklepov pripravila v vseh zadevah ista strokovna sodelavka, kar je v skladu z 12. točko prvega odstavka in drugim odstavkom 270. člena ZPP. Zato je pravilno in razumljivo, da so obrazložitve v vseh zadevah identične. Ravno zaradi enakih predlogov za taksno oprostitev in enakih pritožb tožeče stranke zoper sklepe o zavrnitvi predlogov, se zadeve na pritožbeni stopnji obravnavajo kot množičen spor.
vročanje pisanj - poskus osebne vročitve plačilnega naloga - obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi - štetje roka za dvig pisanja na pošti - dela prost dan - fizični prejem pisanja - fikcija vročitve
Datum, ko je bilo tožeči stranki pisanje puščeno v hišnem predalčniku oziroma datum, ko je tožeča stranka pisanje prejela, na fikcijo vročitve nima vpliva. ZPP namreč ne loči instituta vročitve in prejema pisanja. Z vidika ZPP je ključen trenutek vročitve, ki hkrati pomeni, da je bilo pisanje s strani njegovega naslovnika prejeto. Okoliščina, kdaj je pisanje fizično oziroma dejansko prejela, je z vidika ZPP zato brezpredmetna. Vročitev se v takem primeru šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oziroma ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke. Zato tudi govorimo o (zakonski) fikciji vročitve.
ZPP člen 319, 319/2. Zakon o cestah člen 95, 100. Zakon o lokalni samoupravi člen 21, 65.
zavrženje tožbe - pravnomočno razsojena stvar - obveznost, ki se plačuje v javnem interesu
Če o vtoževani terjatvi glede njenega plačila še ni bilo odločeno, potem ne moremo govoriti o že pravnomočno razsojeni zadevi in ni pravne podlage za zavrženje tožbe.
Dovoljenje z dne 15. 7. 2014 temelji na določbah 62. in 63. člena Odloka o občinskih cestah z dne 22. 10. 2012, ta pa je izdan na podlagi 95. člena in 100. člena Zakona o cestah (Uradni list RS št. 109/10), 6. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS št. 109/10) in 21. ter 65. člena Zakona o lokalni samoupravi – uradno prečiščeno besedilo, tako da je pravna podlaga vtoževani terjatvi Odlok sam in ker gre pri vtoževani terjatvi za obveznost, ki se plačuje v javnem interesu, za nastanek obveznosti ni potrebno skleniti posebne pogodbe. Dovolj je le izdaja računa, ki pa je bil izdan v zvezi z dovoljenjem tožeče stranke, da sme tožena stranka za potrebe dostave gradbenega materiala za rekonstrukcijo objekta v območju cone za pešce upravičeno voziti z enim izmed vozil po najkrajši poti do mesta dostave v obdobju do 31. 8. 2014, za kar pa se po Odloku plačuje prevoznina.
plačilo sodne takse za revizijski postopek – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – visoka vrednost avtomobilov, glede katerih se zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe
(Zadnji) argument, ki ga sodišče prve stopnje omenja in ki mu pritožba prav tako utemeljeno oporeka, pa je, da naj bi skupna vrednost treh avtomobilov, glede katerih je tožnica v tej pravdi zahtevala ugotovitev nedopustnosti izvršbe, znašala 157.000,00 EUR, kar naj bi (po mnenju sodišča prve stopnje) kazalo na očitno visok življenjski standard tožnice oziroma njene družine. Takšno sklepanje je povsem hipotetično in mu kot takemu ni moč slediti. Omenjena okoliščina bi lahko izkazovala (dobro) premoženjsko stanje tožnice in njene družine v preteklosti, ne more pa biti prepričljiva podlaga za ugotavljanje njene aktualne situacije, ki je za presojo, ali bi bila s plačilom sodne takse za revizijski postopek občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama oziroma se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati, edino odločilna.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015420
ZDR člen 6a, 6a/4, 44, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 46, 47, 47/3. ZDR-1 člen 7.
plačilo za dejansko delo - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik, ki je bil sicer razporejen na delovno mesto višji vojaški uslužbenec X. razreda, dokazal, da je v obdobju od 1. 1. 2008 do 31. 8. 2014 opravljal dela, ki sodijo v opis del in nalog višjega vojaškega uslužbenca XII. razreda. Tožniku torej za sporno obdobje pripada plača za dejansko opravljeno delo.
Pritožbeno sodišče soglaša z materialno pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da ravnanja toženke (žaljive opazke, zasmehovanje, dodeljevanje zahtevnejših nalog od tistih, ki bi jih moral tožnik opravljati na podlagi formacijske dolžnosti, ignoriranje tožnikovih ugovorov, pobud in predlogov), ki so bila usmerjena na tožnikovo osebnost, dolgotrajna (več kot 6 let) in sistematična, predstavljajo dejanje mobinga.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve - preklic odločitve izvršitve - nepredložitev dokazila o vključitvi v program
Izkazano dejstvo, sicer potrjeno v dopisu agencije, da je do nepravočasne predložitve dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program prišlo v posledici napake pri delu agencije, torej nedvomno zaradi razlogov, ki so izven sfere storilčevega delovanja, je narekovalo spremembo izpodbijanega sklepa.
priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje - relativno zastaranje izvršitve sankcije - pretrganje zastaranja dejanja, ki meri na izvršitev - vložitev predloga za priznanje in izvršitev
Tudi posredovanje predloga za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega prekrškovnega organa države članice EU pristojnemu organu druge države članice, ki naj prizna in izvrši tujo odločbo o prekršku, je zato šteti kot tisto dejanje, ki meri na izvršitev sankcije.
Tako v obravnavani zadevi do relativnega zastaranja izvršitve globe ni moglo priti, saj je relativni zastaralni rok bil pretrgan z vložitvijo predloga za priznanje in izvršitev odločbe tujega prekrškovnega organa.