priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje - relativno zastaranje izvršitve sankcije - pretrganje zastaranja dejanja, ki meri na izvršitev - vložitev predloga za priznanje in izvršitev
Tudi posredovanje predloga za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega prekrškovnega organa države članice EU pristojnemu organu druge države članice, ki naj prizna in izvrši tujo odločbo o prekršku, je zato šteti kot tisto dejanje, ki meri na izvršitev sankcije.
Tako v obravnavani zadevi do relativnega zastaranja izvršitve globe ni moglo priti, saj je relativni zastaralni rok bil pretrgan z vložitvijo predloga za priznanje in izvršitev odločbe tujega prekrškovnega organa.
prisilna poravnava - učinkovanje prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - insolventnost - domneva insolventnosti - domnevna baza - trajnejša nelikvidnost - zamuda - ločitvena pravica - zavarovana terjatev - prednostna terjatev - podrejena terjatev - navadna terjatev - zastavna pravica - dospelost terjatve - podzavarovana terjatev - retroaktivna veljava pravnih aktov - pravica do zasebne lastnine - podjetništvo - res iudicata - pravnomočnost sklepa o potrditvi prisilne poravnave - nesklepčnost ugovora stečajnega dolžnika - strokovno mnenje, ki ga predloži stranka - pravila poslovnofinančne stroke
Ker postopek prisilne poravnave na zavarovane terjatve nima učinka, se s potrditvijo prisilne poravnave ne spremenita niti višina niti dospelost teh terjatev. Dolžnik je svoje obveznosti glede plačila zavarovanih terjatev dolžan izpolniti v rokih, ki so določeni v osnovnem obligacijskem razmerju, iz katerega zavarovane terjatve izhajajo, sicer je v zamudi z izpolnitvijo obveznosti. Odlog, določen v sklepu o potrditvi prisilne poravnave, za te obveznosti ne velja.
Zamuda pri izpolnitvi dolžnikove obveznosti ni odvisna od tega, ali je upnik zastavno pravico, ki jo lahko prisilno uveljavi, že uveljavil ali ne.
Določba tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP nima učinka na dospelost zavarovane terjatve. Namen tega določila je, da so upniki, ki so v enakem položaju do dolžnika obravnavani enako, kar zadeva poplačilo njihovih terjatev. Citirano določilo zato pride v poštev šele v primeru, ko je že opravljeno poplačilo ločitvenih upnikov iz zastavljenega premoženja, ki je predmet zastavne pravice, za tisti del terjatve, ki po poplačilu iz zastavljenega premoženja ostane nepoplačan.
Zamude, ki predstavlja dejanski stan domneve iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za zamudo pri izpolnitvi obveznosti, kot je določena v obveznostnem razmerju med upnikom in dolžnikom. Domneva je izpolnjena, če dolžnik zavarovanih terjatev, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, ločitvenemu upniku ne plača in zamuda s plačilom traja več kot dva meseca od zapadlosti terjatev.
S trditvami tožene stranke, povzetimi v prejšnji točki te obrazložitve, je vprašanje materialne upravičenosti za uveljavljanje terjatve iz naslova obratovalnih stroškov in skupnih stroškov postalo sporno. Tožeča stranka bi v pripravljalni vlogi zato morala zatrjevati in tudi izkazati, da toži za svojo materialno pravico. S predložitvijo pogodbe je tožnica izkazala kvečjemu svojo prejšnjo navedbo, da je upravnik poslovne stavbe, v zvezi s katero v tem postopku zahteva plačilo obratovalnih in skupnih stroškov, ne pa dejstva, da je v njej podlaga, skladno s katero lahko tožeča stranka od etažnih lastnikov zahteva povrnitev omenjenih stroškov v svojem imenu.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – društvo – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – ogrožanje dejavnosti – delna oprostitev plačila sodne takse
Glede na ugotovljeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožnice, pritožbeno sodišče zaključuje, da tožnica, ki je nepridobitno združenje, s svojimi letnimi prihodki ravno pokriva svoje odhodke, zato brez ogrožanja svoje dejavnosti ne zmore plačila celotne takse za postopek na prvi stopnji.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – JAVNI RED IN MIR
VSL0023425
KZ-1 člen 135, 135/2, 296, 296/1. ZJRM-1 člen 6, 6/4. ZKP člen 377, 377/3.
nasilništvo – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – spravljanje v podrejen položaj – pravna opredelitev – grožnja – prekrški zoper javni red in mir – nasilno in drzno vedenje – postopek s pritožbo – poizvedbe v zvezi s pritožbenimi navedbami
Tudi enkratno nasilno ali drugo ravnanje lahko žrtev spravi v podrejen položaj, vendar mora po svoji vsebini in intenzivnosti, upoštevaje konkretne okoliščine dogodka, odstopati v tej smeri.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKI
VSC0004425
ZP-1 člen 113a, 113a/1. ZPrCP člen 106, 106/2, 106/3, 107, 107/8.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga za začasen odvzem - vožnja pod vplivom mamil - utemeljen sum - poročilo o toksikološki preiskavi
Glede na naravo prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP in postopek ugotavljanja vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera za obstoj utemeljenega suma zadoščajo tudi dejstva, obstoječa pred prejemom izvidov strokovnega pregleda oziroma poročila o toksikološki preiskavi.
priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje - razlogi za zavrnitev priznanja - osebni stečaj nad storilcem
Uveden osebni stečaj zoper storilca ni razlog za nedopustnost izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, uveden osebni stečaj ne more biti razlog za prekinitev postopka o prekršku.
spor majhne vrednosti - razpis naroka - dokaz z zaslišanjem prič - dokaz z zaslišanjem strank - pravica do izjave v postopku
Ko stranki v sporu majhne vrednosti ne zahtevata razpisa naroka za glavno obravnavo skladno s prvim odstavkom 454. člena ZPP, je v diskreciji sodišča, da narok za glavno obravnavo razpiše ali ne.
Pritožba ima prav, da je toženi stranki, ki je zatrjevala ustni dogovor o zgolj enoletni naročnini storitev in ga dokazovala z zaslišanjem prič ter z zaslišanjem tožene stranke, sodišče prve stopnje pa predlaganih dokazov ni izvedlo, kršena pravica do polne izjasnitve v postopku in do enakega varstva pravic v postopku.
sklep o delni oprostitvi plačila sodne takse – vložitev pritožbe – pravnomočnost – neplačilo sodne takse v neoproščenem delu – sklep o ustavitvi postopka – preuranjenost – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – odločba Ustavnega sodišča – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Sklep prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka je preuranjen, saj temelji na dejanski okoliščini, da je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je prvo toženko le delno oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo tako, da je ta še vedno dolžna plačati preostanek sodne takse v višini 200,00 EUR, pravnomočen.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069207
ZIZ člen 40, 40/7. ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-2. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za izvršbo – stečajni postopek – dopustnost izvršbe – izvršilni naslov – poziv k dopolnitvi predloga – zavrženje predloga – stroški stečajnega postopka – nedovoljene pritožbene novote
Ker je dolžnik v stečajnem postopku, je bilo potrebno posebno skrbno postopanje sodišča prve stopnje, saj je izvršba le izjemoma dopustna, in sicer le v primeru izjem iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je upnika pozvalo, da predloži izvršilni naslov, kot to določa sedmi odstavek 40. člena ZIZ. Ker upnik izvršilnega naslova ni predložil, bi moralo sodišče šteti, da je predlog za izvršbo umaknjen. Zavrženje predloga za izvršbo bi bilo pravilno šele, če bi se na podlagi predloženega izvršilnega naslova izkazalo, da ne gre za terjatev iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0015594
ZUP člen 246.
starostna pokojnina - prepozna pritožba v upravnem postopku
Ker je kljub pravilnemu pravnemu pouku, da je pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo dopustno vložiti v 15 dneh, tožnik pritožbo vložil prepozno, jo je toženec v predsodnem postopku kot prepozno zakonito zavrgel.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – višina denarnega povračila
Tožnikova duševna motnja ni okoliščina, ki bi nastala na strani tožnika – delavca, in ki naj bi zaradi tega pomenila okoliščino, zaradi katere tožniku pripada nižje denarno povračilo po 118. členu ZDR-1. Ob pravilnem upoštevanju te okoliščine, ki pomeni tudi težjo zaposljivost tožnika, je tožnik upravičen do višjega denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.
odpravnina - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sprememba delodajalca - solidarna odgovornost prenosnika in prevzemnika
Tožena stranka ni dolžna tožniku plačati odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj ne gre za terjatev, ki bi nastala do datuma prenosa podjetja, niti za terjatev, ki bi nastala zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika, ker bi se mu zaradi objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme, da se je tožena stranka zavezala k solidarni odgovornosti za plačilo odpravnin prevzetim delavcem v primeru odpovedi pogodb o zaposlitvi s strani prevzemnika, je bilo na tožniku. Ker je tožnik trdil, da je tožena stranka ustno jamčila tudi za plačila, ki niso zajeta v 73. členu ZDR, bi moral on dokazati obstoj take ustne zaveze. Tega tožnik ni uspel dokazati, zato njegov tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Ker je po ZDR odškodnina oziroma denarno nadomestilo zaradi neizrabe letnega dopusta vezana na nezmožnost izrabe letnega dopusta pred prenehanjem delovnega razmerja, pri spremembi delodajalca pa ne gre za prenehanje delovnega razmerja, spremembe delodajalca ni mogoče šteti za nepredvidljiv razlog, zaradi katerega bi tožniku pripadalo nadomestilo zaradi neizrabljenega dopusta. Tožnik bi namreč lahko skladno z določbo prvega odstavka 73. člena ZDR izkoristil preostali letni dopust pri delodajalki prevzemnici vse do prenehanja delovnega razmerja pri njej.
SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080758
ZFPPIPP člen 355. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/3. ZPP člen 7, 22.
predlog za odlog plačila sodne takse - začetek stečajnega postopka nad taksnim zavezancem - stroški sodnih taks - stroški stečajnega postopka - upravičeni razlogi za taksno oprostitev - nujni stroški - trditveno breme
Stroški sodnih taks ogrožajo oziroma v vsakem primeru zmanjšujejo stečajno maso, namenjeno za poplačilo upnikov. Sodne takse v pravdnih postopkih v zvezi s stečajnim postopkom so del stroškov stečajnega postopka in v enaki meri ogrožajo izvedbo stečajnega postopka in poplačilo upnikov kot vsi drugi stroški stečajnega postopka. Zato tudi okoliščina, da se nad tožečo stranko vodi insolvenčni postopek, ne predstavlja upravičenega razloga za taksno oprostitev. Zakon kljub izkazani insolventnosti taksnega zavezanca sodišču nalaga celovito presojo njegovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, enako kot pri taksnem zavezancu, ki se ne nahaja v postopku zaradi insolventnosti.
Okoliščino, da sodne takse ne more plačati takoj iz razloga, ker mora plačati „bolj nujne stroške“, in kaj ti stroški so, bi tožeča stranka lahko oziroma morala pojasniti v predlogu za odlog. Ni naloga sodišča, da pojasnjuje, kateri stroški so bolj ali manj nujni od plačila sodne takse, ne da bi stranka pred tem sploh navedla, katere nujne stroške mora plačati (pred plačilom sodne takse). Ker tožeča stranka z določenimi denarnimi sredstvi razpolaga, bi morala torej pojasniti, zakaj jih ne more porabiti za plačilo sodne takse.
spor majhne vrednosti - pobotni ugovor - ugovor pobotanja - pravnomočna odločitev o obstoju oziroma o neobstoju v pobot uveljavljane terjatve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nagrada za postopek - nastanek nagrade - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev - stroški fotokopiranja
Sodba vsebuje odločitev o pobotnem ugovoru, o katerem je že pravnomočno odločeno, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na pravnomočne odločitve o obstoju oziroma o neobstoju v pobot uveljavljane terjatve je sodišče vezano.
Glede na približno enakovreden pomen obeh zahtevkov, ki ju je uveljavljala tožnica, je zmotno njeno stališče, da je podana situacija iz tretjega odstavka 154. člena ZPP. Ker prvi toženec ni odgovoril na tožbo, drugi toženec pa je pripoznal tožbeni zahtevek, sta obravnavi vsakega zahtevka terjali približno enake stroške.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. ZPP člen 8, 11. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - dokazni postopek - dokazna ocena - ekonomičnost postopka
Sodišče prve stopnje je za razjasnitev dejanskega stanja glede tožnikove začasne nezmožnosti za delo pridobilo dopolnilno izvedensko mnenje izvedenskega organa, ki je bil že predhodno postavljen v zvezi z ugotavljanjem invalidnosti. Zaslišanje lečečega psihiatra je tožnik predlagal v pripombah na dopolnilno izvedensko mnenje, sodišče pa je takšnemu predlogu sledilo, ne glede na to, da je že pridobilo dopolnilno izvedensko mnenje in člana izvedenskega organa tudi zaslišalo. Glede na takšno procesno situacijo v konkretnem primeru sodišču ni mogoče očitati kršitve načela ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP.
Tožnik uveljavlja ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas, preden je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi, saj meni, da so tudi pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi obstajali elementi delovnega razmerja. Ker je v obravnavani zadevi bistveno, ali je tožnik pri toženi stranki delal tudi dan pred podpisom pogodbe o zaposlitvi, saj v tem primeru ne bi prišlo do prekinitve zaposlitve, lahko tožnik to dejstvo dokazuje ne glede na to, da je bil za ta dan prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba.
ZSSloV člen 53. ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f, 97f/2.
tedenski počitek - slovenska vojska
Ker tožena stranka tožniku kot pripadniku Slovenske vojske na misiji v tujini ni zagotavljala 24 urnega tedenskega počitka, je tožnik upravičen do denarnega nadomestila zaradi neizrabljenega tedenskega počitka.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - rok za prijavo - zamuda roka
V 119. členu ZUTD je rok 30 dni za prijavo pri zavodu in uveljavitev pravice do denarnega nadomestila določen kot pogoj za pridobitev pravice do denarnega nadomestila v polnem trajanju. Posebej in izrecno pa je določeno, da se lahko denarno nadomestilo uveljavlja po tem roku. Če se uveljavlja nadomestilo po tem roku, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju obveznega ali prostovoljnega zavarovanja, do dneva vložitve zahteve. Čeprav je tožnik vlogo za vpis v evidenco brezposelnih oseb, kakor tudi vlogo za priznanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, vložil po preteku 30 dni od prenehanja obveznega zavarovanja, ni izgubil pravice do nadomestila, temveč se mu skrajša dolžina njegovega prejemanja. Zato je bila njegova zahteva za priznanje te pravice nezakonito zavržena kot prepozna.