prisilna poravnava - učinkovanje prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - insolventnost - domneva insolventnosti - domnevna baza - trajnejša nelikvidnost - zamuda - ločitvena pravica - zavarovana terjatev - prednostna terjatev - podrejena terjatev - navadna terjatev - zastavna pravica - dospelost terjatve - podzavarovana terjatev - retroaktivna veljava pravnih aktov - pravica do zasebne lastnine - podjetništvo - res iudicata - pravnomočnost sklepa o potrditvi prisilne poravnave - nesklepčnost ugovora stečajnega dolžnika - strokovno mnenje, ki ga predloži stranka - pravila poslovnofinančne stroke
Ker postopek prisilne poravnave na zavarovane terjatve nima učinka, se s potrditvijo prisilne poravnave ne spremenita niti višina niti dospelost teh terjatev. Dolžnik je svoje obveznosti glede plačila zavarovanih terjatev dolžan izpolniti v rokih, ki so določeni v osnovnem obligacijskem razmerju, iz katerega zavarovane terjatve izhajajo, sicer je v zamudi z izpolnitvijo obveznosti. Odlog, določen v sklepu o potrditvi prisilne poravnave, za te obveznosti ne velja.
Zamuda pri izpolnitvi dolžnikove obveznosti ni odvisna od tega, ali je upnik zastavno pravico, ki jo lahko prisilno uveljavi, že uveljavil ali ne.
Določba tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP nima učinka na dospelost zavarovane terjatve. Namen tega določila je, da so upniki, ki so v enakem položaju do dolžnika obravnavani enako, kar zadeva poplačilo njihovih terjatev. Citirano določilo zato pride v poštev šele v primeru, ko je že opravljeno poplačilo ločitvenih upnikov iz zastavljenega premoženja, ki je predmet zastavne pravice, za tisti del terjatve, ki po poplačilu iz zastavljenega premoženja ostane nepoplačan.
Zamude, ki predstavlja dejanski stan domneve iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za zamudo pri izpolnitvi obveznosti, kot je določena v obveznostnem razmerju med upnikom in dolžnikom. Domneva je izpolnjena, če dolžnik zavarovanih terjatev, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, ločitvenemu upniku ne plača in zamuda s plačilom traja več kot dva meseca od zapadlosti terjatev.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve - preklic odločitve izvršitve - nepredložitev dokazila o vključitvi v program
Izkazano dejstvo, sicer potrjeno v dopisu agencije, da je do nepravočasne predložitve dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program prišlo v posledici napake pri delu agencije, torej nedvomno zaradi razlogov, ki so izven sfere storilčevega delovanja, je narekovalo spremembo izpodbijanega sklepa.
spor majhne vrednosti - razpis naroka - dokaz z zaslišanjem prič - dokaz z zaslišanjem strank - pravica do izjave v postopku
Ko stranki v sporu majhne vrednosti ne zahtevata razpisa naroka za glavno obravnavo skladno s prvim odstavkom 454. člena ZPP, je v diskreciji sodišča, da narok za glavno obravnavo razpiše ali ne.
Pritožba ima prav, da je toženi stranki, ki je zatrjevala ustni dogovor o zgolj enoletni naročnini storitev in ga dokazovala z zaslišanjem prič ter z zaslišanjem tožene stranke, sodišče prve stopnje pa predlaganih dokazov ni izvedlo, kršena pravica do polne izjasnitve v postopku in do enakega varstva pravic v postopku.
sklep o delni oprostitvi plačila sodne takse – vložitev pritožbe – pravnomočnost – neplačilo sodne takse v neoproščenem delu – sklep o ustavitvi postopka – preuranjenost – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – odločba Ustavnega sodišča – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Sklep prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka je preuranjen, saj temelji na dejanski okoliščini, da je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je prvo toženko le delno oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo tako, da je ta še vedno dolžna plačati preostanek sodne takse v višini 200,00 EUR, pravnomočen.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – društvo – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – ogrožanje dejavnosti – delna oprostitev plačila sodne takse
Glede na ugotovljeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožnice, pritožbeno sodišče zaključuje, da tožnica, ki je nepridobitno združenje, s svojimi letnimi prihodki ravno pokriva svoje odhodke, zato brez ogrožanja svoje dejavnosti ne zmore plačila celotne takse za postopek na prvi stopnji.
priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje - relativno zastaranje izvršitve sankcije - pretrganje zastaranja dejanja, ki meri na izvršitev - vložitev predloga za priznanje in izvršitev
Tudi posredovanje predloga za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega prekrškovnega organa države članice EU pristojnemu organu druge države članice, ki naj prizna in izvrši tujo odločbo o prekršku, je zato šteti kot tisto dejanje, ki meri na izvršitev sankcije.
Tako v obravnavani zadevi do relativnega zastaranja izvršitve globe ni moglo priti, saj je relativni zastaralni rok bil pretrgan z vložitvijo predloga za priznanje in izvršitev odločbe tujega prekrškovnega organa.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069207
ZIZ člen 40, 40/7. ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-2. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za izvršbo – stečajni postopek – dopustnost izvršbe – izvršilni naslov – poziv k dopolnitvi predloga – zavrženje predloga – stroški stečajnega postopka – nedovoljene pritožbene novote
Ker je dolžnik v stečajnem postopku, je bilo potrebno posebno skrbno postopanje sodišča prve stopnje, saj je izvršba le izjemoma dopustna, in sicer le v primeru izjem iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je upnika pozvalo, da predloži izvršilni naslov, kot to določa sedmi odstavek 40. člena ZIZ. Ker upnik izvršilnega naslova ni predložil, bi moralo sodišče šteti, da je predlog za izvršbo umaknjen. Zavrženje predloga za izvršbo bi bilo pravilno šele, če bi se na podlagi predloženega izvršilnega naslova izkazalo, da ne gre za terjatev iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.
priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje - razlogi za zavrnitev priznanja - osebni stečaj nad storilcem
Uveden osebni stečaj zoper storilca ni razlog za nedopustnost izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, uveden osebni stečaj ne more biti razlog za prekinitev postopka o prekršku.
S trditvami tožene stranke, povzetimi v prejšnji točki te obrazložitve, je vprašanje materialne upravičenosti za uveljavljanje terjatve iz naslova obratovalnih stroškov in skupnih stroškov postalo sporno. Tožeča stranka bi v pripravljalni vlogi zato morala zatrjevati in tudi izkazati, da toži za svojo materialno pravico. S predložitvijo pogodbe je tožnica izkazala kvečjemu svojo prejšnjo navedbo, da je upravnik poslovne stavbe, v zvezi s katero v tem postopku zahteva plačilo obratovalnih in skupnih stroškov, ne pa dejstva, da je v njej podlaga, skladno s katero lahko tožeča stranka od etažnih lastnikov zahteva povrnitev omenjenih stroškov v svojem imenu.
odvzem predmetov - zaseženo vozilo - izrek stranske sankcije - vrnitev zaseženega vozila po izdaji sodbe - obrazložitev sodbe o prekršku
Ker je torej v času sprejete odločitve pred prvostopnim sodiščem zaseženo vozilo še bilo v sodni hrambi, bi se prvostopno sodišče do predlagateljevega predloga za izrek stranske sankcije odvzema predmeta brez dvoma moralo opredeliti in o tem sprejeti ustrezno odločitev tudi v izreku izpodbijane sodbe, v vsakem primeru, pa mora sodišče svojo odločitev o tem, zakaj na sledi predlagateljevemu predlogu za izrek stranske sankcije, ustrezno pojasniti v obrazložitvi sodbe, zlasti v takih primerih , kot je obravnavani, ko je predlagatelj že v svoji napovedi navedel pritožbeni razlog, torej svoje nestrinjanje, ker se obdolžencu ni izrekla stranska sankcija odvzema vozila.
stroški postopka - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - potrebni stroški - predpravdni stroški
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da stroški odškodninskega zahtevka, podanega pred pravdo, ne spadajo med potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP. Po večinskem stališču sodne prakse je strošek uveljavljanja odškodninskega zahtevka pred pravdo potreben strošek, ki je nastal v zvezi s pravdo. Skladno z določbo prvega odstavka 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka, mednje pa spadajo tudi tovrstni predpravdni odškodninski zahtevki, katerih namen je doseči izvensodno poravnavo obveznosti. Zato gre za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP, do povračila katerih je tožeča stranka upravičena.
Zavarovanec pridobi pravice na podlagi invalidnosti z dnem nastanka invalidnosti, kar pa še ne pomeni, da se mu s tem začne tudi izplačevati. Pogoj za izplačevanje je dejansko prenehanje obveznega zavarovanja. Tožnica je bila v času nastanka invalidnosti in priznanja pravice do invalidske pokojnine vključena v obvezno zavarovanje kot prejemnica nadomestila za brezposelnost na zavodu za zaposlovanje in ji je z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do invalidske pokojnine, to zavarovanje prenehalo. Šele od takrat dalje se ji je že priznana pravica do invalidske pokojnine tudi začela izplačevati. Tožbeni zahtevek, da se ji izplačuje že od dneva priznanja pravice, je zato neutemeljen.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0015594
ZUP člen 246.
starostna pokojnina - prepozna pritožba v upravnem postopku
Ker je kljub pravilnemu pravnemu pouku, da je pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo dopustno vložiti v 15 dneh, tožnik pritožbo vložil prepozno, jo je toženec v predsodnem postopku kot prepozno zakonito zavrgel.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – višina denarnega povračila
Tožnikova duševna motnja ni okoliščina, ki bi nastala na strani tožnika – delavca, in ki naj bi zaradi tega pomenila okoliščino, zaradi katere tožniku pripada nižje denarno povračilo po 118. členu ZDR-1. Ob pravilnem upoštevanju te okoliščine, ki pomeni tudi težjo zaposljivost tožnika, je tožnik upravičen do višjega denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.
tožba - roka za tožbo - zamuda roka - zavrženje tožbe
Ker je tožnica tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke vložila po preteku 30 - dnevnega roka za vložitev tožbe, določenega v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
ZPP člen 185, 186, 339, 339/1, 359. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZDR-1 člen 118, 118/1, 202.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba tožbe
V obravnavanem individualnem delovnem sporu o prenehanju delovnega razmerja je potrebno upoštevati specialno določbo četrtega odstavka 41. člena ZDSS-1. Ker gre za primer privilegirane spremembe tožbe (186. člena ZPP), tožena stranka spremembi tožbe ni mogla nasprotovati, sodišče prve stopnje pa smotrnosti spremembe tožbe ne bi smelo presojati, ampak bi jo moralo dovoliti. Razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo pri obrazložitvi odločitve, da spremembe tožbe ne bo dovolilo, so tudi materialnopravno zmotni. Sprememba tožbe na način, da tožnika sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilo denarnega povračila uveljavljata kot podredni tožbeni zahtevek, vrnitev nazaj na delo, ki ga prej nista zahtevala, pa kot primarni tožbeni zahtevek, ne bi bila v škodo tožene stranke (359. člen ZPP).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066232
ZP-1 člen 71, 133, 133/2, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107. ZUP člen 80, 80/2. URS člen 22, 29, 29/3.
načelo proste presoje dokazov - ugotavljanje dejstev - izvajanje dokazov - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dokazna ocena - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - alkohol - preverjanje psihofizičnega stanja - ugotovitev prekrška - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku - strokovni pregled - pitje alkoholne pijače pred in po vožnji osebnega avtomobila v cestnem prometu
Ker je obdolženec uveljavljal, da je pil alkoholne pijače po vožnji, mu je policist pravilno odredil strokovni pregled.
Dokazni predlog mora biti substanciran. Sodišče prve stopnje lahko zavrne dokazni predlog, če dajejo drugi zbrani dokazi dovolj podlage za odločitev o odgovornosti in izvedba predlaganih dokazov ne bi pripeljala do drugačne odločitve sodišča.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - rok za prijavo - zamuda roka
V 119. členu ZUTD je rok 30 dni za prijavo pri zavodu in uveljavitev pravice do denarnega nadomestila določen kot pogoj za pridobitev pravice do denarnega nadomestila v polnem trajanju. Posebej in izrecno pa je določeno, da se lahko denarno nadomestilo uveljavlja po tem roku. Če se uveljavlja nadomestilo po tem roku, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju obveznega ali prostovoljnega zavarovanja, do dneva vložitve zahteve. Čeprav je tožnik vlogo za vpis v evidenco brezposelnih oseb, kakor tudi vlogo za priznanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, vložil po preteku 30 dni od prenehanja obveznega zavarovanja, ni izgubil pravice do nadomestila, temveč se mu skrajša dolžina njegovega prejemanja. Zato je bila njegova zahteva za priznanje te pravice nezakonito zavržena kot prepozna.
zamuda pri izplačilu sporne zavarovalnine - zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožena stranka prišla v zamudo z izplačilom še sporne zavarovalnine šele z obračunom škode z dne 29. 11. 2011, saj bi tožena stranka kot pravna oseba, ki se poklicno ukvarja z zavarovalništvom, potem ko je prejela poziv tožeče stranke dne 30. 3. 2009 za dodatno izplačilo zavarovalnine in ko se je ta sklicevala na dopis K., kjer je ocenjen strošek popravila, morala takoj začeti s postopkom ugotavljanja utemeljenosti zahtevka, ne pa da je oceno izdelala 29. 11. 2011, torej po vložitvi tožbe, kar vse bi lahko naredila že pred njo. Prav ima pritožba, da je tožeča stranka upravičena do izplačila zakonskih zamudnih obresti skladno s prvim odstavkom 943. člena OZ, torej od preteka 14 dni do vložitve tožbe.
ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPIZ-1 člen 252. ZPP člen 111, 111/4, 274, 274/1.
prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožba zoper dokončno odločbo toženca je bila vložena po izteku zakonsko določenega roka (30 dni od vročitve odločbe), zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.