IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069207
ZIZ člen 40, 40/7. ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-2. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za izvršbo – stečajni postopek – dopustnost izvršbe – izvršilni naslov – poziv k dopolnitvi predloga – zavrženje predloga – stroški stečajnega postopka – nedovoljene pritožbene novote
Ker je dolžnik v stečajnem postopku, je bilo potrebno posebno skrbno postopanje sodišča prve stopnje, saj je izvršba le izjemoma dopustna, in sicer le v primeru izjem iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je upnika pozvalo, da predloži izvršilni naslov, kot to določa sedmi odstavek 40. člena ZIZ. Ker upnik izvršilnega naslova ni predložil, bi moralo sodišče šteti, da je predlog za izvršbo umaknjen. Zavrženje predloga za izvršbo bi bilo pravilno šele, če bi se na podlagi predloženega izvršilnega naslova izkazalo, da ne gre za terjatev iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.
sklep o delni oprostitvi plačila sodne takse – vložitev pritožbe – pravnomočnost – neplačilo sodne takse v neoproščenem delu – sklep o ustavitvi postopka – preuranjenost – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – odločba Ustavnega sodišča – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Sklep prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka je preuranjen, saj temelji na dejanski okoliščini, da je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je prvo toženko le delno oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo tako, da je ta še vedno dolžna plačati preostanek sodne takse v višini 200,00 EUR, pravnomočen.
spor majhne vrednosti - razpis naroka - dokaz z zaslišanjem prič - dokaz z zaslišanjem strank - pravica do izjave v postopku
Ko stranki v sporu majhne vrednosti ne zahtevata razpisa naroka za glavno obravnavo skladno s prvim odstavkom 454. člena ZPP, je v diskreciji sodišča, da narok za glavno obravnavo razpiše ali ne.
Pritožba ima prav, da je toženi stranki, ki je zatrjevala ustni dogovor o zgolj enoletni naročnini storitev in ga dokazovala z zaslišanjem prič ter z zaslišanjem tožene stranke, sodišče prve stopnje pa predlaganih dokazov ni izvedlo, kršena pravica do polne izjasnitve v postopku in do enakega varstva pravic v postopku.
odvzem predmetov - zaseženo vozilo - izrek stranske sankcije - vrnitev zaseženega vozila po izdaji sodbe - obrazložitev sodbe o prekršku
Ker je torej v času sprejete odločitve pred prvostopnim sodiščem zaseženo vozilo še bilo v sodni hrambi, bi se prvostopno sodišče do predlagateljevega predloga za izrek stranske sankcije odvzema predmeta brez dvoma moralo opredeliti in o tem sprejeti ustrezno odločitev tudi v izreku izpodbijane sodbe, v vsakem primeru, pa mora sodišče svojo odločitev o tem, zakaj na sledi predlagateljevemu predlogu za izrek stranske sankcije, ustrezno pojasniti v obrazložitvi sodbe, zlasti v takih primerih , kot je obravnavani, ko je predlagatelj že v svoji napovedi navedel pritožbeni razlog, torej svoje nestrinjanje, ker se obdolžencu ni izrekla stranska sankcija odvzema vozila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – JAVNI RED IN MIR
VSL0023425
KZ-1 člen 135, 135/2, 296, 296/1. ZJRM-1 člen 6, 6/4. ZKP člen 377, 377/3.
nasilništvo – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – spravljanje v podrejen položaj – pravna opredelitev – grožnja – prekrški zoper javni red in mir – nasilno in drzno vedenje – postopek s pritožbo – poizvedbe v zvezi s pritožbenimi navedbami
Tudi enkratno nasilno ali drugo ravnanje lahko žrtev spravi v podrejen položaj, vendar mora po svoji vsebini in intenzivnosti, upoštevaje konkretne okoliščine dogodka, odstopati v tej smeri.
S trditvami tožene stranke, povzetimi v prejšnji točki te obrazložitve, je vprašanje materialne upravičenosti za uveljavljanje terjatve iz naslova obratovalnih stroškov in skupnih stroškov postalo sporno. Tožeča stranka bi v pripravljalni vlogi zato morala zatrjevati in tudi izkazati, da toži za svojo materialno pravico. S predložitvijo pogodbe je tožnica izkazala kvečjemu svojo prejšnjo navedbo, da je upravnik poslovne stavbe, v zvezi s katero v tem postopku zahteva plačilo obratovalnih in skupnih stroškov, ne pa dejstva, da je v njej podlaga, skladno s katero lahko tožeča stranka od etažnih lastnikov zahteva povrnitev omenjenih stroškov v svojem imenu.
prisilna poravnava - učinkovanje prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - insolventnost - domneva insolventnosti - domnevna baza - trajnejša nelikvidnost - zamuda - ločitvena pravica - zavarovana terjatev - prednostna terjatev - podrejena terjatev - navadna terjatev - zastavna pravica - dospelost terjatve - podzavarovana terjatev - retroaktivna veljava pravnih aktov - pravica do zasebne lastnine - podjetništvo - res iudicata - pravnomočnost sklepa o potrditvi prisilne poravnave - nesklepčnost ugovora stečajnega dolžnika - strokovno mnenje, ki ga predloži stranka - pravila poslovnofinančne stroke
Ker postopek prisilne poravnave na zavarovane terjatve nima učinka, se s potrditvijo prisilne poravnave ne spremenita niti višina niti dospelost teh terjatev. Dolžnik je svoje obveznosti glede plačila zavarovanih terjatev dolžan izpolniti v rokih, ki so določeni v osnovnem obligacijskem razmerju, iz katerega zavarovane terjatve izhajajo, sicer je v zamudi z izpolnitvijo obveznosti. Odlog, določen v sklepu o potrditvi prisilne poravnave, za te obveznosti ne velja.
Zamuda pri izpolnitvi dolžnikove obveznosti ni odvisna od tega, ali je upnik zastavno pravico, ki jo lahko prisilno uveljavi, že uveljavil ali ne.
Določba tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP nima učinka na dospelost zavarovane terjatve. Namen tega določila je, da so upniki, ki so v enakem položaju do dolžnika obravnavani enako, kar zadeva poplačilo njihovih terjatev. Citirano določilo zato pride v poštev šele v primeru, ko je že opravljeno poplačilo ločitvenih upnikov iz zastavljenega premoženja, ki je predmet zastavne pravice, za tisti del terjatve, ki po poplačilu iz zastavljenega premoženja ostane nepoplačan.
Zamude, ki predstavlja dejanski stan domneve iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za zamudo pri izpolnitvi obveznosti, kot je določena v obveznostnem razmerju med upnikom in dolžnikom. Domneva je izpolnjena, če dolžnik zavarovanih terjatev, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, ločitvenemu upniku ne plača in zamuda s plačilom traja več kot dva meseca od zapadlosti terjatev.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKI
VSC0004425
ZP-1 člen 113a, 113a/1. ZPrCP člen 106, 106/2, 106/3, 107, 107/8.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga za začasen odvzem - vožnja pod vplivom mamil - utemeljen sum - poročilo o toksikološki preiskavi
Glede na naravo prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP in postopek ugotavljanja vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera za obstoj utemeljenega suma zadoščajo tudi dejstva, obstoječa pred prejemom izvidov strokovnega pregleda oziroma poročila o toksikološki preiskavi.
priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje - razlogi za zavrnitev priznanja - osebni stečaj nad storilcem
Uveden osebni stečaj zoper storilca ni razlog za nedopustnost izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, uveden osebni stečaj ne more biti razlog za prekinitev postopka o prekršku.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – društvo – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – ogrožanje dejavnosti – delna oprostitev plačila sodne takse
Glede na ugotovljeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožnice, pritožbeno sodišče zaključuje, da tožnica, ki je nepridobitno združenje, s svojimi letnimi prihodki ravno pokriva svoje odhodke, zato brez ogrožanja svoje dejavnosti ne zmore plačila celotne takse za postopek na prvi stopnji.
Ni mogoče šteti, da se je z odpravo invalidnosti (in z dejstvom, da tožnica od 1. 6. 2011 nima več pravic iz invalidskega zavarovanja) samodejno ponovno vzpostavilo delovno razmerje za polni delovni čas (v času invalidnosti je tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za polovični delovni čas), ne da bi stranki sklenili novo pogodbo o zaposlitvi. Z izdajo odločbe in odpravo invalidnosti pri tožnici ni mogla “oživeti“ prejšnja pogodba o zaposlitvi - nastala pa je podlaga oziroma možnost za (ponovno) sklenitev delovnega razmerja za polni delovni čas. Ker pa stranki nove pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas nista sklenili, tožnica za čas po prenehanju invalidnosti neutemeljeno zahteva plačilo razlike v plači, kot da bi se ponovno vzpostavilo delovno razmerje za polni delovni čas.
sodna taksa - oprostitev plačila - ustavna odločba - pravni standard - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
V ustavni odločbi št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, ki velja od 21. 3. 2015, je Ustavno sodišče RS kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (analogna uporaba drugega odstavka 13. člena ZBPP. Glede na tožnikovo plačo in dejstvo, da njegova zunajzakonska partnerka ni zaposlena in nima dohodkov, mesečni dohodek na družinskega člana znaša 290,00 EUR, kar pomeni, da cenzusa (dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 538,49 EUR) ne dosega, zato je tožnik glede na premoženjsko stanje upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodne takse odločilno dejstvo, da mesečni dohodek na družinskega člana presega znesek 269,20 EUR, kolikor znaša minimalni dohodek – cenzus za upravičenost do denarne socialne pomoči, saj je kot merilo potrebno upoštevati znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (na družinskega člana). Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo in tožnika v celoti oprostilo plačila sodnih taks v individualnem delovnem sporu.
ZDSS-1 člen 8, 8/1, 8/2, 10. ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 277, 318, 318/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - krajevna pristojnost
V 10. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je določeno, da se v delovnih sporih stranke ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti, zato ni relevantno, da sta se stranki s pogodbo o zaposlitvi dogovorili o krajevni pristojnosti Delovnega sodišča v Mariboru. Prvi odstavek 8. člena ZDSS-1 določa posebno krajevno pristojnost, kadar je tožeča stranka delavec. Ta pravica izbire je določena v korist delavca, kar pomeni, da ima delavec možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti, ali pri sodišču posebne pristojnosti.
ZPP v 22. členu določa, da se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Sodišče pa se po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe (člen 22/2 ZPP). ZDSS-1 v 2. odstavku 8. člena določa izključno krajevno pristojnost Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v individualnih delovnih sporih, v zvezi s pravicami in obveznostmi iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem na podlagi delovnega razmerja. Na izključno krajevno pristojnost pazi sodišče po uradni dolžnosti, vendar pa je preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti časovno omejen na fazo predhodnega preizkusa tožbe. Glede na to, da v sporni zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost in tožena stranka ni ugovarjala krajevni pristojnosti, saj sploh ni odgovorila na tožbo, se Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni moglo izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, ampak je v obravnavani zadevi utemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za njeno izdajo.
ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPIZ-1 člen 252. ZPP člen 111, 111/4, 274, 274/1.
prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožba zoper dokončno odločbo toženca je bila vložena po izteku zakonsko določenega roka (30 dni od vročitve odločbe), zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
Tožnik uveljavlja ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas, preden je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi, saj meni, da so tudi pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi obstajali elementi delovnega razmerja. Ker je v obravnavani zadevi bistveno, ali je tožnik pri toženi stranki delal tudi dan pred podpisom pogodbe o zaposlitvi, saj v tem primeru ne bi prišlo do prekinitve zaposlitve, lahko tožnik to dejstvo dokazuje ne glede na to, da je bil za ta dan prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066235
ZP-1 člen 22, 22/3.
sankcije za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk - čas storitve prekrška - pravnomočnost odločbe
Odločitev sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je posledica pravnomočno izrečenih in v evidenco vpisanih kazenskih točk, bi bila nepravilna le, če bi storilec uspel z rednim ali izrednim pravnim sredstvom in bi bil plačilni nalog odpravljen ter kazenske točke izbrisane.
ZPP člen 242. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku 12.
začasna nezmožnost za delo - priča - izgubljen zaslužek - nadomestilo plače
Priča ima pravico do povračila izgubljenega zaslužka. Zaposleni ima pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela, ki ga priči plača delodajalec, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča. Delodajalec je za pričo izstavil račun za povračilo stroškov njihovega delavca za 2-urno odsotnost z dela, ne da bi predložil tudi podatke o tem, koliko znaša bruto urna postavka plače za pričo in v kakšni višini je bila izplačana. Ker to ni bilo ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo ponovno določilo višino nadomestila plače, do katere je delodajalec upravičen za čas prisotnosti njihovega delavca na sodišču.
Morebitno pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjskega sklepa o premestitvi lahko sanira tudi drugostopenjski organ (delodajalec), ki je v skladu s 35. členom ZJU Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja. Sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije kot celota predstavljata odločitev delodajalca o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca. Komisija mora pri odločanju , kar pomeni, da Komisija pri zagotavljanju standarda zadostne obrazložitve ob presoji pritožbe javnega uslužbenca zoper prvostopenjski sklep poleg določbe 24. člena ZJU upoštevati tudi določbo 214. člena ZUP, iz katere izhaja, kaj mora vsebovati obrazložitev odločbe.
Premestitev tožnika je zakonita, saj je prišlo do premestitve zaradi projekta, v katerem so imeli vodje nalogo, da pregledajo, koliko imajo neoperativnih delovnih mest in kje je mogoča racionalizacija, učinkovitejše in smotrnejše delo organa pa je s premestitvijo tožnika dejansko izkazano.
sklep o izvršbi - sklep o dodatnem sredstvu ali predmetu izvršbe - prednostno poplačilo izvršilnih stroškov
Dovolitev dodatnega izvršilnega sredstva ali predmeta, kar je bila vsebina sklepa In 97/2011 z dne 6. 5. 2013 ni samostojna, saj ima lahko učinek le v povezavi s sklepom, v katerem je dovoljena izvršba za upnikovo terjatev. V izvršilnem postopku ima le temeljni sklep, ki vsebuje ob drugih obveznih sestavinah tudi dolžnikovo obveznost, pomen sklepa o izvršbi (prvi odstavek 44. člena ZIZ). Sklep o dodatnem sredstvu ali predmetu izvršbe (tretji odstavek 34. člena ZIZ) ima po pojasnjenem lahko le akcesorno naravo, nikakor pa pomena sklepa o izvršbi, kot se nepravilno zavzema upnik v pritožbi.
Glede na približno enakovreden pomen obeh zahtevkov, ki ju je uveljavljala tožnica, je zmotno njeno stališče, da je podana situacija iz tretjega odstavka 154. člena ZPP. Ker prvi toženec ni odgovoril na tožbo, drugi toženec pa je pripoznal tožbeni zahtevek, sta obravnavi vsakega zahtevka terjali približno enake stroške.