Glede na to, da so določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju, zlasti glede na 3. člen ZSPJS, prisilne narave, je potrebno uporabiti določbo 86. člena OZ, ki govori o ničnosti pogodbe in določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS. Zato v tem primeru ne pride v poštev določba 191. člena OZ. Javni uslužbenec namreč lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti.
Zavarovanec pridobi pravice na podlagi invalidnosti z dnem nastanka invalidnosti, kar pa še ne pomeni, da se mu s tem začne tudi izplačevati. Pogoj za izplačevanje je dejansko prenehanje obveznega zavarovanja. Tožnica je bila v času nastanka invalidnosti in priznanja pravice do invalidske pokojnine vključena v obvezno zavarovanje kot prejemnica nadomestila za brezposelnost na zavodu za zaposlovanje in ji je z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do invalidske pokojnine, to zavarovanje prenehalo. Šele od takrat dalje se ji je že priznana pravica do invalidske pokojnine tudi začela izplačevati. Tožbeni zahtevek, da se ji izplačuje že od dneva priznanja pravice, je zato neutemeljen.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066234
ZP-1 člen 25, 25/2. ZVoz člen 50, 50/8.
sankcije za prekršek - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem vozila - načelo sorazmernosti
Čeprav vozilo ni last obdolženca, so podani razlogi splošne varnosti glede na obdolženčevo številno predkaznovanost za najhujše prekrške in glede na sočasno storitev še drugega hujšega prekrška, kar vse kaže, da gre za voznika, ki ne spoštuje cestnoprometnih predpisov in na katerega samo izrečene globe niso imele zadostnega vpliva. Razlogi splošne varnosti ter varovanje življenja in zdravja ljudi (drugih udeležencev v cestnem prometu) pa prevladujejo nad dejstvom, da se posega v lastninsko pravico druge osebe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066235
ZP-1 člen 22, 22/3.
sankcije za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk - čas storitve prekrška - pravnomočnost odločbe
Odločitev sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je posledica pravnomočno izrečenih in v evidenco vpisanih kazenskih točk, bi bila nepravilna le, če bi storilec uspel z rednim ali izrednim pravnim sredstvom in bi bil plačilni nalog odpravljen ter kazenske točke izbrisane.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 374, 374/2, 375, 385. URS člen 22, 23. ZBPP člen 4, 7.
revizija - zavrženje revizije - postulacijska sposobnost
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka glede na 3. odstavek 86. člena ZPP pravdna dejanja na pravno veljaven način opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, oziroma sama v skladu s 4. odstavkom 86. člena ZPP le tedaj, če ima opravljen pravniški državni izpit. Ker v konkretni zadevi revizija ni bila vložena po odvetniku, tožnica, ki je revizijo vložila, pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje vloženo revizijo pravilno zavrglo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066236
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Če storilec v 15 dneh od prejema sklepa o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišču ne predloži dokazila o vključitvi v ustrezen program z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca, sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3a, 72, 72/1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 111, 111/4, 112, 112/2, 274.
nadomestilo za čas brezposelnosti - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - nepristojno sodišče - očitna pomota
Tožnikova pooblaščena odvetniška družba je tožbo zoper dokončno odločbo naslovila in posredovala Upravnemu sodišču Republike Slovenije, ki je s sklepom sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Na pristojno sodišče je obravnavana zadeva prispela po preteku 30 - dnevnega roka za vložitev tožbe (72. člena ZDSS-1), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno, kot prepozno vloženo, zavrglo.
V 8. odstavku 112. člena ZPP je določeno, da se v primeru, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz 3. odstavka 86. člena oziroma iz 3. odstavka 87. člena ZPP ali očitni pomoti vložnika. Ker je bil v dokončni odločbi naveden pravilen pravni pouk, v katerem roku in na katero sodišče je potrebno vložiti tožbo, dokončna odločba pa je bila vročena tudi tožnikovi pooblaščeni odvetniški družbi, so pritožbene navedbe o očitni pomoti vložnika neutemeljene. Ne glede na to, da je imela pooblaščena odvetniška družba na datoteki napisan napačen naslov sodišča, takšnega postopanja ni mogoče šteti kot očitno pomoto, niti to ne opravičuje ravnanja pooblaščenke, ker mora z ustrezno skrbnostjo preveriti, ali so podatki o naslovu sodišča pravilni in na katero sodišče je potrebno nasloviti tožbo oziroma kateri naslov je naveden. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Zato ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – višina denarnega povračila
Tožnikova duševna motnja ni okoliščina, ki bi nastala na strani tožnika – delavca, in ki naj bi zaradi tega pomenila okoliščino, zaradi katere tožniku pripada nižje denarno povračilo po 118. členu ZDR-1. Ob pravilnem upoštevanju te okoliščine, ki pomeni tudi težjo zaposljivost tožnika, je tožnik upravičen do višjega denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.
odpoved zahtevkom iz delovnega razmerja - zakonska zveza - sodna poravnava
S tem, ko sta tožnik in tožena stranka kot bivša zakonca v postopku razveze sklenila tudi sodno poravnavo, v kateri sta se zavezala, da se odpovedujeta kakršnim koli zahtevkom iz tega naslova, to ne pomeni, da bi se tožnik s tem odpovedal zahtevkom iz naslova delovnega razmerja, saj je treba ločiti zakonsko zvezo in delovno razmerje.
odpravnina - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sprememba delodajalca - solidarna odgovornost prenosnika in prevzemnika
Tožena stranka ni dolžna tožniku plačati odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj ne gre za terjatev, ki bi nastala do datuma prenosa podjetja, niti za terjatev, ki bi nastala zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika, ker bi se mu zaradi objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme, da se je tožena stranka zavezala k solidarni odgovornosti za plačilo odpravnin prevzetim delavcem v primeru odpovedi pogodb o zaposlitvi s strani prevzemnika, je bilo na tožniku. Ker je tožnik trdil, da je tožena stranka ustno jamčila tudi za plačila, ki niso zajeta v 73. členu ZDR, bi moral on dokazati obstoj take ustne zaveze. Tega tožnik ni uspel dokazati, zato njegov tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Ker je po ZDR odškodnina oziroma denarno nadomestilo zaradi neizrabe letnega dopusta vezana na nezmožnost izrabe letnega dopusta pred prenehanjem delovnega razmerja, pri spremembi delodajalca pa ne gre za prenehanje delovnega razmerja, spremembe delodajalca ni mogoče šteti za nepredvidljiv razlog, zaradi katerega bi tožniku pripadalo nadomestilo zaradi neizrabljenega dopusta. Tožnik bi namreč lahko skladno z določbo prvega odstavka 73. člena ZDR izkoristil preostali letni dopust pri delodajalki prevzemnici vse do prenehanja delovnega razmerja pri njej.
ZDSS-1 člen 8, 8/1, 8/2, 10. ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 277, 318, 318/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - krajevna pristojnost
V 10. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je določeno, da se v delovnih sporih stranke ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti, zato ni relevantno, da sta se stranki s pogodbo o zaposlitvi dogovorili o krajevni pristojnosti Delovnega sodišča v Mariboru. Prvi odstavek 8. člena ZDSS-1 določa posebno krajevno pristojnost, kadar je tožeča stranka delavec. Ta pravica izbire je določena v korist delavca, kar pomeni, da ima delavec možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti, ali pri sodišču posebne pristojnosti.
ZPP v 22. členu določa, da se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Sodišče pa se po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe (člen 22/2 ZPP). ZDSS-1 v 2. odstavku 8. člena določa izključno krajevno pristojnost Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v individualnih delovnih sporih, v zvezi s pravicami in obveznostmi iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem na podlagi delovnega razmerja. Na izključno krajevno pristojnost pazi sodišče po uradni dolžnosti, vendar pa je preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti časovno omejen na fazo predhodnega preizkusa tožbe. Glede na to, da v sporni zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost in tožena stranka ni ugovarjala krajevni pristojnosti, saj sploh ni odgovorila na tožbo, se Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni moglo izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, ampak je v obravnavani zadevi utemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za njeno izdajo.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0015575
ZUP člen 87, 98, 98/1.
starostna pokojnina - osebno vročanje - pomota pri vročanju
Odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine se vroča osebno zavarovancu po določbah ZUP. Ker odločba ni bila vročena tožniku, temveč njegovemu sinu, je bila tožniku vročena napačno. Šteje se, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega je bilo ugotovljeno, da je tožnik odločbo dejansko dobil. Pritožba zoper odločbo zato ni prepozna in mora toženec o njej odločiti po vsebini.
brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov nasprotni stranki
Že iz odločbe Okrožnega sodišča na Ptuju Bpp 165/2010 z dne 19. 1. 2011, s katero se je dolžniku dodelila brezplačna pravna pomoč izhaja, da se ga oprosti plačila stroškov postopka iz petega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ti stroški pa so le tisti, ki jih ima upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ne pa tudi stroški nasprotne stranke.
KZ člen 111, 111/1, 112, 220, 244. ZKP člen 105, 105/3.
subsidiarnost kaznivega dejanja – zloraba položaja ali pravic – zloraba zaupanja – zastaranje kazenskega pregona – premoženjskopravni zahtevek – napotitev oškodovanca na pravdo
Ob primerjavi zakonskih znakov je mogoče ugotoviti, da je kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ splošno v razmerju do drugih kaznivih dejanj, kjer prav tako pride do zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Gre torej za kaznivo dejanje, ki se uporablja le subsidiarno. Izvršitvena ravnanja pri kaznivem dejanju po 244. členu KZ se pojavljajo v treh oblikah. Izrabitev položaja je v tem, da storilec sicer ima pooblastilo za dejanje, ki ga opravi, vendar tega dejanja ne opravi v takšnem smislu, kot ga narekujejo interesi gospodarske družbe. Storilec prestopi meje svojih pravic tedaj, ko opravi dejanje, ki presega okvir njegovih pooblastil. Tretje izvršitveno ravnanje pa je, da storilec ne opravi svojih dolžnosti, ki bi jih glede na položaj moral storiti. Storilčevo početje pa mora biti povezano z njegovim položajem v gospodarski družbi, saj to kaznivo dejanje pomeni poslovno nezvestobo storilca do lastnika oziroma lastnikov družbe. Kaznivo dejanje zlorabe zaupanja po 220. členu KZ je ožje in ga je možno storiti kot neizpolnjevanje dolžnosti ali kot zlorabo danega pooblastila. Pri neizpolnjevanju gre za opuščanje pogodbenih ali zakonskih dolžnosti, pri zlorabi pa za izkoriščanje pravic, ki jih ima storilec po pooblastilu. Pri tem mora biti pri storilcu podan namen, da s svojim početjem pridobi zase ali za koga drugega premoženjsko korist, ali pa, da bi zastopanega oškodoval. V pojem premoženjske koristi sodijo denar, vrednostni papirji, vse premične in nepremične stvari ter premoženjske pravice. Storilec nastopa kot zastopnik premoženjske koristi ali oskrbnik premoženja druge osebe. Takšen položaj mu daje bodisi zakon ali pa pogodba (predvsem pooblastilna pogodba).
Pooblastili, ki sta opisani, je možno smiselno enačiti s pooblastili, ki jih prejme odvetnik v zvezi s premoženjem zastopanega. Zato opisano dejanje ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ.
ZSSloV člen 53. ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f, 97f/2.
tedenski počitek - slovenska vojska
Ker tožena stranka tožniku kot pripadniku Slovenske vojske na misiji v tujini ni zagotavljala 24 urnega tedenskega počitka, je tožnik upravičen do denarnega nadomestila zaradi neizrabljenega tedenskega počitka.
Predhodna zagotovitev ukrepov za varno delo, za kar je bil nedvomno odgovoren obtoženec, tako na podlagi sklepa o imenovanju za vodjo del, kakor tudi na podlagi varnostnega načrta, je za varnost delavcev bistvena predpostavka in šele tedaj, ko bi bili vsi varnostni ukrepi zagotovljeni, pa do delovne nezgode vseeno pride, je mogoče odgovornost za to prevaliti na neposrednega izvajalca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodnina zaradi nezakonite odpovedi
Ni bistveno ali je tožnica delo, za katerega je prejela plačilo, opravila ali ne. Bistveno je, da gre za zlorabo registrirne kartice s strani tožnice na način, da je prisotnost tožnice lažno registrirala sodelavka B.B. istočasno, ko je registrirala svoj prihod na delo oziroma odhod z dela, čeprav tožnice na delu ni bilo.
spor majhne vrednosti - pobotni ugovor - ugovor pobotanja - pravnomočna odločitev o obstoju oziroma o neobstoju v pobot uveljavljane terjatve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nagrada za postopek - nastanek nagrade - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev - stroški fotokopiranja
Sodba vsebuje odločitev o pobotnem ugovoru, o katerem je že pravnomočno odločeno, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na pravnomočne odločitve o obstoju oziroma o neobstoju v pobot uveljavljane terjatve je sodišče vezano.
Glede na približno enakovreden pomen obeh zahtevkov, ki ju je uveljavljala tožnica, je zmotno njeno stališče, da je podana situacija iz tretjega odstavka 154. člena ZPP. Ker prvi toženec ni odgovoril na tožbo, drugi toženec pa je pripoznal tožbeni zahtevek, sta obravnavi vsakega zahtevka terjali približno enake stroške.
ZPP člen 242. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku 12.
začasna nezmožnost za delo - priča - izgubljen zaslužek - nadomestilo plače
Priča ima pravico do povračila izgubljenega zaslužka. Zaposleni ima pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela, ki ga priči plača delodajalec, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča. Delodajalec je za pričo izstavil račun za povračilo stroškov njihovega delavca za 2-urno odsotnost z dela, ne da bi predložil tudi podatke o tem, koliko znaša bruto urna postavka plače za pričo in v kakšni višini je bila izplačana. Ker to ni bilo ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo ponovno določilo višino nadomestila plače, do katere je delodajalec upravičen za čas prisotnosti njihovega delavca na sodišču.