socialni spor - dokončna odločba - preuranjena tožba
Z izpodbijano drugostopenjsko odločbo je bila prvostopenjska odločba odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno upravno odločanje. O pravici do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela tako sploh še ni bilo odločeno z dokončno odločbo, zato je tožba preuranjena, kar je na podlagi 75. člena ZDSS-1 razlog za njeno zavrženje.
ZPP člen 183, 184, 184/2, 185, 185/1. ZPIZ-2 člen 196. ZPIZ-1 člen 170.
telesna okvara - invalidnina - sprememba tožbe
Tožnik je na glavni obravnavi s pisno vlogo smiselno predlagal spremembo tožbe na odpravo odločbe tožene stranke z izdajo nove odločbe, s katero mu bo priznana pravica do invalidnine za telesno okvaro in vse ostale pravice od 8. 6. 2011 dalje ter na temelju 196. člena ZPIZ-2 povrnjena škoda z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Take predlagane spremembe tožbe sodišče prve stopnje utemeljeno ni dopustilo. V kolikor bi sodišče dopustilo predlagano spremembo tožbenega zahtevka v smeri, da se odpravi odločba tožene stranke in zadeva vrne v ponovno upravno odločanje zaradi priznanja invalidnine (in celo drugih pravic iz invalidskega zavarovanja od 8. 6. 2011), ne bi bilo pogojev za meritorno sojenje v zadevi. Izpodbojne tožbe zoper pravnomočne upravne odločbe namreč niso dopustne.
Tožniku sta bila invalidska pokojnina in letni dodatek v določenem obdobju preveč izplačana, zato je nastalo preplačilo. S tem, ko je bila odločba tožene stranke, s katero je bilo odločeno, da ima tožnik v spornem obdobju lastnost zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 (družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi), odpravljena, je odpadla podlaga, na kateri sta temeljili odločbi o ugotovljenem preplačilu. Ker je odpadla ključna odločba, na kateri sta temeljili obe izpodbijani odločbi o nastalem preplačilu, je lahko sodišče prve stopnje ugotovilo le, da sta obe nezakoniti in ju je tudi pravilno odpravilo. Sodišče pa v tem postopku ni imelo podlage, da bi samo ugotavljalo, ali obstaja druga pravna podlaga ter ali je tožnik na drugi pravni podlagi določen znesek dolžan vrniti toženi stranki. V takem primeru bi namreč odločilo v škodo stranke, ki je vložila tožbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodnina zaradi nezakonite odpovedi
Ni bistveno ali je tožnica delo, za katerega je prejela plačilo, opravila ali ne. Bistveno je, da gre za zlorabo registrirne kartice s strani tožnice na način, da je prisotnost tožnice lažno registrirala sodelavka B.B. istočasno, ko je registrirala svoj prihod na delo oziroma odhod z dela, čeprav tožnice na delu ni bilo.
odpoved zahtevkom iz delovnega razmerja - zakonska zveza - sodna poravnava
S tem, ko sta tožnik in tožena stranka kot bivša zakonca v postopku razveze sklenila tudi sodno poravnavo, v kateri sta se zavezala, da se odpovedujeta kakršnim koli zahtevkom iz tega naslova, to ne pomeni, da bi se tožnik s tem odpovedal zahtevkom iz naslova delovnega razmerja, saj je treba ločiti zakonsko zvezo in delovno razmerje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - neopravičena odsotnost z dela
Tožnik v določenem obdobju ni prihajal na delo k toženi stranki, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil, čeprav bi to moral in mogel storiti, pri tem pa je svojo prisotnost na delu lažno prikazoval z zlorabo svoje kartice za registracijo delovnega časa preko druge delavke. Tožnik je s svojimi ravnanji naklepoma ali vsaj huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Izpolnjen je tudi dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3a, 72, 72/1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 111, 111/4, 112, 112/2, 274.
nadomestilo za čas brezposelnosti - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - nepristojno sodišče - očitna pomota
Tožnikova pooblaščena odvetniška družba je tožbo zoper dokončno odločbo naslovila in posredovala Upravnemu sodišču Republike Slovenije, ki je s sklepom sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Na pristojno sodišče je obravnavana zadeva prispela po preteku 30 - dnevnega roka za vložitev tožbe (72. člena ZDSS-1), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno, kot prepozno vloženo, zavrglo.
V 8. odstavku 112. člena ZPP je določeno, da se v primeru, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz 3. odstavka 86. člena oziroma iz 3. odstavka 87. člena ZPP ali očitni pomoti vložnika. Ker je bil v dokončni odločbi naveden pravilen pravni pouk, v katerem roku in na katero sodišče je potrebno vložiti tožbo, dokončna odločba pa je bila vročena tudi tožnikovi pooblaščeni odvetniški družbi, so pritožbene navedbe o očitni pomoti vložnika neutemeljene. Ne glede na to, da je imela pooblaščena odvetniška družba na datoteki napisan napačen naslov sodišča, takšnega postopanja ni mogoče šteti kot očitno pomoto, niti to ne opravičuje ravnanja pooblaščenke, ker mora z ustrezno skrbnostjo preveriti, ali so podatki o naslovu sodišča pravilni in na katero sodišče je potrebno nasloviti tožbo oziroma kateri naslov je naveden. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Zato ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066236
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Če storilec v 15 dneh od prejema sklepa o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišču ne predloži dokazila o vključitvi v ustrezen program z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca, sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
KZ člen 111, 111/1, 112, 220, 244. ZKP člen 105, 105/3.
subsidiarnost kaznivega dejanja – zloraba položaja ali pravic – zloraba zaupanja – zastaranje kazenskega pregona – premoženjskopravni zahtevek – napotitev oškodovanca na pravdo
Ob primerjavi zakonskih znakov je mogoče ugotoviti, da je kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ splošno v razmerju do drugih kaznivih dejanj, kjer prav tako pride do zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Gre torej za kaznivo dejanje, ki se uporablja le subsidiarno. Izvršitvena ravnanja pri kaznivem dejanju po 244. členu KZ se pojavljajo v treh oblikah. Izrabitev položaja je v tem, da storilec sicer ima pooblastilo za dejanje, ki ga opravi, vendar tega dejanja ne opravi v takšnem smislu, kot ga narekujejo interesi gospodarske družbe. Storilec prestopi meje svojih pravic tedaj, ko opravi dejanje, ki presega okvir njegovih pooblastil. Tretje izvršitveno ravnanje pa je, da storilec ne opravi svojih dolžnosti, ki bi jih glede na položaj moral storiti. Storilčevo početje pa mora biti povezano z njegovim položajem v gospodarski družbi, saj to kaznivo dejanje pomeni poslovno nezvestobo storilca do lastnika oziroma lastnikov družbe. Kaznivo dejanje zlorabe zaupanja po 220. členu KZ je ožje in ga je možno storiti kot neizpolnjevanje dolžnosti ali kot zlorabo danega pooblastila. Pri neizpolnjevanju gre za opuščanje pogodbenih ali zakonskih dolžnosti, pri zlorabi pa za izkoriščanje pravic, ki jih ima storilec po pooblastilu. Pri tem mora biti pri storilcu podan namen, da s svojim početjem pridobi zase ali za koga drugega premoženjsko korist, ali pa, da bi zastopanega oškodoval. V pojem premoženjske koristi sodijo denar, vrednostni papirji, vse premične in nepremične stvari ter premoženjske pravice. Storilec nastopa kot zastopnik premoženjske koristi ali oskrbnik premoženja druge osebe. Takšen položaj mu daje bodisi zakon ali pa pogodba (predvsem pooblastilna pogodba).
Pooblastili, ki sta opisani, je možno smiselno enačiti s pooblastili, ki jih prejme odvetnik v zvezi s premoženjem zastopanega. Zato opisano dejanje ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ.
ZP-1 člen 59, 59/3, 67, 67/1, 67/1-12. ZKP člen 35, 35/2, 35/3.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos pristojnosti - dvom o nepristranskosti
Če je storilec, ki je vložil zahtevo za sodno varstvo, mož ožje sodelavke z oddelka sodišča, pristojnega za odločanje o zahtevi, je to tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Predhodna zagotovitev ukrepov za varno delo, za kar je bil nedvomno odgovoren obtoženec, tako na podlagi sklepa o imenovanju za vodjo del, kakor tudi na podlagi varnostnega načrta, je za varnost delavcev bistvena predpostavka in šele tedaj, ko bi bili vsi varnostni ukrepi zagotovljeni, pa do delovne nezgode vseeno pride, je mogoče odgovornost za to prevaliti na neposrednega izvajalca.
sindikalni zaupnik – posebno varstvo pred odpovedjo – dogovor o številu sindikalnih zaupnikov
Skladno z ustaljeno sodno prakso zgolj izvolitev za sindikalnega zaupnika še ne zadošča za priznanje posebnega varstva pred odpovedjo. Varstva pred odpovedjo pri delodajalcu ne uživajo vsi sindikalni zaupniki (prim. z odločbama Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 453/2009 in VIII Ips 207/2014 ter sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 419/2014). ZDR-1 v prvem odstavku 207. člena določa, da se število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo skladno s 112. členom ZDR-1, lahko določi v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v kolektivni pogodbi oziroma dogovorjenimi med delodajalcem in sindikatom.
Ker tožnik ni dokazal, da bi med sindikatom in toženo stranko obstajal dogovor o številu sindikalnih zaupnikov, ki bi uživali posebno delovnopravno varstvo, niti to ne izhaja iz predloženih listinskih dokazov (predvsem pravil sindikata pri toženi stranki) ali veljavnih predpisov, ni bil posebej varovan pred odpovedjo kot sindikalni zaupnik. Zato mu je tožena stranka lahko podala zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0015594
ZUP člen 246.
starostna pokojnina - prepozna pritožba v upravnem postopku
Ker je kljub pravilnemu pravnemu pouku, da je pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo dopustno vložiti v 15 dneh, tožnik pritožbo vložil prepozno, jo je toženec v predsodnem postopku kot prepozno zakonito zavrgel.
ZPIZ-1 člen 63, 143, 144. ZPIZ-2 člen 66, 390, 390/2, 403.
telesna okvara - invalidnina - poškodba pri delu - pot na delo
Tožnica je leta 2011 utrpela poškodbo na redni poti od stanovanja na delovno mesto. Odločilen je predpis, ki je veljal v času, ko je prišlo do poškodbe na poti na delo, torej ZPIZ-1. To pa pomeni, da ZPIZ-2 za razmerja, ki so nastala že v času veljavnosti ZPIZ-1, ni mogoče uporabiti. ZPIZ-2 niti v prehodnih določbah ne določa veljavnosti za nazaj, torej da bi bilo potrebno poškodbo, za katero je bilo ugotovljeno, da je nastala pri delu pred uveljavitvijo ZPIZ-2, od uveljavitev ZPIZ-2 dalje, torej od 1. 1. 2013 šteti za poškodbo izven dela. Ker je pri tožnici podana 40 % telesna okvara zaradi poškodbe pri delu, je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidnine utemeljen.
plačilo odškodnine za trpinčenje na delovnem mestu - dokazno breme - trditveno breme - diskriminacija
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi tožena stranka morala glede na pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu dokazati, da ni kršila načela enakega obravnavanja s tem, ko je tožniku kljub njegovi starosti odredila težko fizično delo v kamnolomu, pod vročim soncem, v prahu in brez pitne vode. Glede na določbo šestega odstavka 6. člena ZDR, mora delodajalec dokazati, da ni kršil načela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije le, če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije. Trditveno breme glede obstoja diskriminacije je torej na delavcu, ki mora zatrjevati, da je bil neenako obravnavan in razlog za neenako obravnavo (prim. s sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 230/2015 z dne 23. 2. 2016). Trditve morajo biti dovolj verjetne, da upravičujejo domnevo kršitve prepovedi diskriminacije. Šele ko delavec postavi ustrezne trditve, je delodajalec tisti, ki mora na podlagi obrnjenega dokaznega bremena dokazati, da do kršitve prepovedi diskriminacije ni prišlo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006819
KZ-1B člen 324.
zahteva za preiskavo - zavrnitev zahteve - zakonski znaki kaznivega dejanja - huda telesna poškodba storilca - nevarna vožnja v cestnem prometu
Po oceni pritožbenega sodišča cestni promet, ki se realizira le preko udeležencev v cestnem prometu, kot varstveni objekt kaznivega dejanja po 324. členu KZ-1 z novelo ni bil opredeljen širše, to je, da bi se raztezal tudi, ali zgolj na voznika motornega vozila, če bi ta z nevarno vožnjo povzročil nevarnost zase, ne pa tudi za druge udeležence.
Če bi torej obveljala pritožbena razlaga, da je inkriminirana že zgolj konkretna nevarnost za voznika, potem bi seveda bila zelo otežena razmejitev kaznivega dejanja s prekrškom po desetem odstavku 45. člena Zakona o pravilih cestnega prometa in bi se kazala zgolj v razlagi pojma predrzne ali brezobzirne vožnje.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066233
ZP-1 člen 68, 114, 114/4, 133, 133/2, 157, 157/3, 163, 163/3. ZPrCP člen 8, 46, 46/6, 46/6-6.
odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - načelo materialne resnice - dokazna ocena - prekoračitev hitrosti
Sodišče prve stopnje je izpovedbo B. B. ocenilo samo po sebi in v povezavi z zagovorom obdolženke ter je postopalo v skladu z dokaznimi pravili, nato pa je (pravilno) zaključilo, da z zatrjevanjem, da je bil voznik ob storitvi prekrška B. B., obdolženka ni niti dokazala niti ni vzbudila razumnega dvoma, da sama ni mogla biti voznica.
Zavarovanec pridobi pravice na podlagi invalidnosti z dnem nastanka invalidnosti, kar pa še ne pomeni, da se mu s tem začne tudi izplačevati. Pogoj za izplačevanje je dejansko prenehanje obveznega zavarovanja. Tožnica je bila v času nastanka invalidnosti in priznanja pravice do invalidske pokojnine vključena v obvezno zavarovanje kot prejemnica nadomestila za brezposelnost na zavodu za zaposlovanje in ji je z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do invalidske pokojnine, to zavarovanje prenehalo. Šele od takrat dalje se ji je že priznana pravica do invalidske pokojnine tudi začela izplačevati. Tožbeni zahtevek, da se ji izplačuje že od dneva priznanja pravice, je zato neutemeljen.
Ker iz izvedenega dokaznega postopka v disciplinskem postopku zoper tožnika izhaja, da ni bilo ugotovljeno, da bi bila očitana opustitev (nadzora nad zadržanim tujcem in uporabe vseh predpisanih delov zimske uniforme) izvršena z zlorabo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, ne gre za težjo disciplinsko kršitev, zato je izdan sklep o izreku disciplinskega ukrepa nezakonit.