ZPIZ-1 člen 138. ZPIZ-2 člen 100, 100/2. ZDR člen 110, 110/2.
dodatek za pomoč in postrežbo - zaposleni zavarovanci - prenehanje delovnega razmerja
Tožniku, upravičencu do dodatka za pomoč in postrežbo, je delovno razmerje prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je izpodbijal v delovnem sporu. Čeprav je bila tožba v delovnem sporu zavržena kot prepozna, je sodišče v socialnem sporu zaradi prenehanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo pravilno ugotavljalo razloge za prenehanje delovnega razmerja in zaključilo, da je bil razlog izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejstvo, da se delodajalec ni strinjal, da je tožnik kljub temu, da ni nič delal, prejemal minimalno plačo, ne pa izostanek z dela. Delovno razmerje mu zato ni prenehalo po njegovi krivdi ali volji in je še nadalje upravičen do pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ustreznost zaposlitve
Pri ugotavljanju, ali gre za ustrezno „vrsto izobrazbe“, je pomembna tudi vsebina dela in temu primerno zahtevana ali zaželena posebna (specifična) znanja.
Sodišče prve stopnje je za ponujeno zaposlitev na delovnem mestu direktor sektorja za finance, računovodstvo in kontroling pravilno ugotovilo, da ni ustrezna, zato je tožena stranka tožniku ni bila dolžna ponuditi. Iz opisov obeh delovnih mest svetovalec uprave (ki ga je zasedal tožnik) in direktor sektorja za finance, računovodstvo in kontroling izhaja, da se za obe delovni mesti zahteva strokovna izobrazba VII. stopnje ali II. stopnje fakultete ter poklic univerzitetni diplomirani ekonomist. Ker pa iz opisov zahtevanih znanj in veščin obeh delovnih mest izhaja, da se za delovno mesto direktor sektorja za finance, računovodstvo in kontroling zahtevajo tudi nekatera dodatna specifična znanja in veščine, ki se za delovno mesto svetovalec uprave ne zahtevajo, je sodišče prve stopnje presodilo, da zaposlitev na tem delovnem mestu z vidika izobrazbe ni ustrezna, zato je tožena stranka tožniku ni bila dolžna ponuditi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066232
ZP-1 člen 71, 133, 133/2, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107. ZUP člen 80, 80/2. URS člen 22, 29, 29/3.
načelo proste presoje dokazov - ugotavljanje dejstev - izvajanje dokazov - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dokazna ocena - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - alkohol - preverjanje psihofizičnega stanja - ugotovitev prekrška - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku - strokovni pregled - pitje alkoholne pijače pred in po vožnji osebnega avtomobila v cestnem prometu
Ker je obdolženec uveljavljal, da je pil alkoholne pijače po vožnji, mu je policist pravilno odredil strokovni pregled.
Dokazni predlog mora biti substanciran. Sodišče prve stopnje lahko zavrne dokazni predlog, če dajejo drugi zbrani dokazi dovolj podlage za odločitev o odgovornosti in izvedba predlaganih dokazov ne bi pripeljala do drugačne odločitve sodišča.
odpravnina - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sprememba delodajalca - solidarna odgovornost prenosnika in prevzemnika
Tožena stranka ni dolžna tožniku plačati odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj ne gre za terjatev, ki bi nastala do datuma prenosa podjetja, niti za terjatev, ki bi nastala zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika, ker bi se mu zaradi objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme, da se je tožena stranka zavezala k solidarni odgovornosti za plačilo odpravnin prevzetim delavcem v primeru odpovedi pogodb o zaposlitvi s strani prevzemnika, je bilo na tožniku. Ker je tožnik trdil, da je tožena stranka ustno jamčila tudi za plačila, ki niso zajeta v 73. členu ZDR, bi moral on dokazati obstoj take ustne zaveze. Tega tožnik ni uspel dokazati, zato njegov tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Ker je po ZDR odškodnina oziroma denarno nadomestilo zaradi neizrabe letnega dopusta vezana na nezmožnost izrabe letnega dopusta pred prenehanjem delovnega razmerja, pri spremembi delodajalca pa ne gre za prenehanje delovnega razmerja, spremembe delodajalca ni mogoče šteti za nepredvidljiv razlog, zaradi katerega bi tožniku pripadalo nadomestilo zaradi neizrabljenega dopusta. Tožnik bi namreč lahko skladno z določbo prvega odstavka 73. člena ZDR izkoristil preostali letni dopust pri delodajalki prevzemnici vse do prenehanja delovnega razmerja pri njej.
spor majhne vrednosti - pobotni ugovor - ugovor pobotanja - pravnomočna odločitev o obstoju oziroma o neobstoju v pobot uveljavljane terjatve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nagrada za postopek - nastanek nagrade - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev - stroški fotokopiranja
Sodba vsebuje odločitev o pobotnem ugovoru, o katerem je že pravnomočno odločeno, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na pravnomočne odločitve o obstoju oziroma o neobstoju v pobot uveljavljane terjatve je sodišče vezano.
Čeprav v konkretnem primeru res ni bil spoštovan 49. člen ZDR-1 (oziroma 47. člen takrat veljavnega ZDR), skladno s katerim bi se zaradi spremembe delovnega mesta morala skleniti nova pogodba o zaposlitvi, pa dejstvo, da med strankama ni bila sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi za (drugo) delovno mesto, ne vpliva na obstoj in veljavnost le-te (kakor to določa 4. odstavek 17. člena ZDR-1 oz. 4. odstavek takrat veljavnega ZDR). Nova pogodba o zaposlitvi za delovno mesto izdelava je tako nedvomno obstajala in se izvrševala. S sklenitvijo te pogodbe o zaposlitvi pa je prenehala prejšnja pogodba o zaposlitvi, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožničin zahtevek, da ji je tožena stranka dolžna zagotoviti delo po prejšnji pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto izdelava izolacijskega stekla z dne 26. 3. 2008.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa – nevarna vožnja v cestnem prometu – nedovoljeni dokazi – izločitev dokazov – ogled kraja kaznivega dejanja – pooblastila policije – pooblastila preiskovalnega sodnika – odreditev izvedenskega dela – strokovni pregled – vožnja pod vplivom psihoaktivnih substanc – izjava osumljenca dežurnemu zdravniku – pouk o privilegiju zoper samoobtožbo – prepozen predlog za izločitev dokazov – prekoračitev obtožbe – nerešen predmet obtožbe – sprememba obtožbe na glavni obravnavi – dvom o nepristranskosti sodnika porotnika – dokazno breme obrambe – kršitev pravic obrambe – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – oblike krivde – naklep do izvršitvenih oblik temeljnega kaznivega dejanja – malomarnost do hujše posledice – smrt oškodovanca – izključitev kazenskega pregona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – ne bis in idem – odločba o prekršku – vožnja pod vplivom alkohola – povzročitev neposredne nevarnosti za življenje druge osebe – predrzna in brezobzirna vožnja – vožnja po nasprotnem voznem pasu – neprilagojena hitrost v nepreglednem ovinku – prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti za več kot 30 km/h – prištevnost – pritožba v škodo obtoženca – izvedenstvo psihiatrične stroke – bistveno zmanjšana prištevnost – nesposobnost za varno vožnjo – izvedenstvo prometne stroke – povzročitev nevarne prometne situacije – izračun trčne hitrosti – izvedena priča – prispevek oškodovanca k prometni nesreči – oškodovančeva kršitev c
V okviru ogleda kot nujnega preiskovalnega dejanja sme policist zakonito odrediti strokovni pregled osumljenca zaradi suma vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi na podlagi določb 148. in 164. člena ZKP ter 107. člena ZPrCP. Dežurni zdravnik, ki pregled opravi, osumljenca ne poučuje o pravicah po četrtem odstavku 148. člena ZKP, saj pri zdravniškem pregledu ne gre za izjave, ki bi jih osumljenec dal policiji.
Znaki prekrška po 3. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, tj. da je obtoženec vozil motorno vozilo pod vplivom alkohola, ne zajamejo celostne kriminalne količine očitanega mu kaznivega dejanja. Vožnja pod vplivom alkohola (z več kot 1,10 g alkohola na kg krvi) je le eden od alternativnih zakonskih znakov kaznivega dejanja.
ZPrCP v 1. točki prvega odstavka 46. člena določa, da je najvišja dovoljena hitrost vozila na cestah v naselju 50 km/h. Gre za jasno zakonsko določilo. Preseganje omenjene hitrosti za več kot 30 km/h pomeni izpolnitev zakonskega znaka po 2. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1B. Irelevantno je, ali je del ceste, kjer je prišlo do nesreče, opremljen s prometnim znakom, ki opozarja na bližajoč se levi ovinek.
Čeravno bi bilo ugotovljeno (pa ni bilo), da je oškodovanec kot udeleženec prometne nesreče kršil cestnoprometne predpise, bi to zgolj pomenilo, da je tudi njegovo ravnanje vodilo do prepovedane posledice, in ne, da je vzročno verigo, ki je stekla zaradi protipravnega ravnanja obtoženca, preusmeril ter jo na ta način izničil.
Obtoženec je do kršitev pravil cestnega prometa in (možnosti) ogrožanja življenja drugega udeleženca v prometu ravnal naklepno. Zavestno se je odločil, da bo povzročil neposredno, konkretno in realno nevarnost, povzročitev take nevarnosti pa je tudi hotel. V odnosu do smrti oškodovanca je ravnal v zavestni malomarnosti. Lahkomiselno je menil, da ne bo naletel na voznika, ki bi mu pripeljal nasproti, ali da se bo morebitnemu nasproti vozečemu vozniku uspel še pravočasno izogniti.
Zgolj iz enega dogodka, pa čeprav s tragičnimi posledicami, ni dopustno sklepati oziroma utemeljevati nevarnosti obtoženca za javni promet. V dejanskih okoliščinah, ko ni bila ugotovljena obtoženčeva nevarnost v smislu 72. člena KZ-1, ni podlage za izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja.
začasna nezmožnost za delo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
Tožnica je vložila tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku 30-dnevnega roka, določenega v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0015368
ZJU člen 61, 61/1, 61/2, 74, 77, 77/2. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonito sklenjena pogodbo o zaposlitvi - protipravnost
Tožnica je od toženih strank zahtevala plačilo odškodnine zaradi nezakonite sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Tožnica v času prijave na razpis ni izpolnjevala pogoja znanja italijanskega jezika na višjem nivoju (VI. stopnja). Sodišče prve stopnje je presodilo, da bi morala prvo tožena stranka kljub temu, da je tožnica podala izjavo, v kateri je navedla, da zahtevani razpisni pogoj izpolnjuje, na podlagi dokumentacije, ki jo je tožnica predložila k prijavi, ugotoviti, da tožnica tega pogoja ne izpolnjuje in je ne bi smela uvrstiti v izbirni postopek. Zato obstoji protipravno ravnanje prvo tožene stranke. Takšna presoja sodišča prve stopnje je zmotna. V obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj protipravnosti na strani prvo tožene stranke, kot eden od elementov odškodninske odgovornosti. Iz objave javnega natečaja za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta »višji svetovalec« izhaja, da mora prijava med drugim vsebovati pisno izjavo o izpolnjevanju pogoja znanja uradnega jezika in izjavo o znanju višje ravni italijanščine. Tožnica je takšno izjavo priložila in tožena stranka se je na to izjavo upravičeno zanesla. Tožnica je tista, ki ni ravnala pravilno, saj je podala izjavo, da zahtevani razpisni pogoj izpolnjuje, čeprav ga ni. Zato prvo toženi stranki ni mogoče očitati protipravnosti in tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen. Ker zoper ugodilni del ni bila vložena pritožba, je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu postala pravnomočna in pritožbeno sodišče v ta del sodbe ni poseglo.
Sporazum z dne 3. 1. 2003 o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi ni pomenil prekinitve kontinuitete delovne dobe tožnika, dosežene pri toženi stranki. Iz sporazuma, ki ga je podpisal direktor tožene stranke, izhaja, da sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi za delavca ne bo imela nobenih posledic, ker bo delavec hkrati prejel v podpis novo pogodbo o zaposlitvi od istega delodajalca. Dejansko je tožnik dne 3. 1. 2003 podpisal s toženo stranko novo individualno pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto. Glede na navedeno sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2003 ne pomeni prekinitve kontinuitete delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, kar je sodišče prve stopnje upoštevalo pri določitvi višine odpravnine, ki pripada tožniku na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi , ki jo je podal kot delavec. .
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 374, 374/2, 375, 385. URS člen 22, 23. ZBPP člen 4, 7.
revizija - zavrženje revizije - postulacijska sposobnost
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka glede na 3. odstavek 86. člena ZPP pravdna dejanja na pravno veljaven način opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, oziroma sama v skladu s 4. odstavkom 86. člena ZPP le tedaj, če ima opravljen pravniški državni izpit. Ker v konkretni zadevi revizija ni bila vložena po odvetniku, tožnica, ki je revizijo vložila, pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje vloženo revizijo pravilno zavrglo.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - rok za prijavo - zamuda roka
V 119. členu ZUTD je rok 30 dni za prijavo pri zavodu in uveljavitev pravice do denarnega nadomestila določen kot pogoj za pridobitev pravice do denarnega nadomestila v polnem trajanju. Posebej in izrecno pa je določeno, da se lahko denarno nadomestilo uveljavlja po tem roku. Če se uveljavlja nadomestilo po tem roku, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju obveznega ali prostovoljnega zavarovanja, do dneva vložitve zahteve. Čeprav je tožnik vlogo za vpis v evidenco brezposelnih oseb, kakor tudi vlogo za priznanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, vložil po preteku 30 dni od prenehanja obveznega zavarovanja, ni izgubil pravice do nadomestila, temveč se mu skrajša dolžina njegovega prejemanja. Zato je bila njegova zahteva za priznanje te pravice nezakonito zavržena kot prepozna.
tožba - roka za tožbo - zamuda roka - zavrženje tožbe
Ker je tožnica tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke vložila po preteku 30 - dnevnega roka za vložitev tožbe, določenega v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – višina denarnega povračila
Tožnikova duševna motnja ni okoliščina, ki bi nastala na strani tožnika – delavca, in ki naj bi zaradi tega pomenila okoliščino, zaradi katere tožniku pripada nižje denarno povračilo po 118. členu ZDR-1. Ob pravilnem upoštevanju te okoliščine, ki pomeni tudi težjo zaposljivost tožnika, je tožnik upravičen do višjega denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.
brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov nasprotni stranki
Že iz odločbe Okrožnega sodišča na Ptuju Bpp 165/2010 z dne 19. 1. 2011, s katero se je dolžniku dodelila brezplačna pravna pomoč izhaja, da se ga oprosti plačila stroškov postopka iz petega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ti stroški pa so le tisti, ki jih ima upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ne pa tudi stroški nasprotne stranke.
SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080758
ZFPPIPP člen 355. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/3. ZPP člen 7, 22.
predlog za odlog plačila sodne takse - začetek stečajnega postopka nad taksnim zavezancem - stroški sodnih taks - stroški stečajnega postopka - upravičeni razlogi za taksno oprostitev - nujni stroški - trditveno breme
Stroški sodnih taks ogrožajo oziroma v vsakem primeru zmanjšujejo stečajno maso, namenjeno za poplačilo upnikov. Sodne takse v pravdnih postopkih v zvezi s stečajnim postopkom so del stroškov stečajnega postopka in v enaki meri ogrožajo izvedbo stečajnega postopka in poplačilo upnikov kot vsi drugi stroški stečajnega postopka. Zato tudi okoliščina, da se nad tožečo stranko vodi insolvenčni postopek, ne predstavlja upravičenega razloga za taksno oprostitev. Zakon kljub izkazani insolventnosti taksnega zavezanca sodišču nalaga celovito presojo njegovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, enako kot pri taksnem zavezancu, ki se ne nahaja v postopku zaradi insolventnosti.
Okoliščino, da sodne takse ne more plačati takoj iz razloga, ker mora plačati „bolj nujne stroške“, in kaj ti stroški so, bi tožeča stranka lahko oziroma morala pojasniti v predlogu za odlog. Ni naloga sodišča, da pojasnjuje, kateri stroški so bolj ali manj nujni od plačila sodne takse, ne da bi stranka pred tem sploh navedla, katere nujne stroške mora plačati (pred plačilom sodne takse). Ker tožeča stranka z določenimi denarnimi sredstvi razpolaga, bi morala torej pojasniti, zakaj jih ne more porabiti za plačilo sodne takse.
stroški postopka - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - potrebni stroški - predpravdni stroški
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da stroški odškodninskega zahtevka, podanega pred pravdo, ne spadajo med potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP. Po večinskem stališču sodne prakse je strošek uveljavljanja odškodninskega zahtevka pred pravdo potreben strošek, ki je nastal v zvezi s pravdo. Skladno z določbo prvega odstavka 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka, mednje pa spadajo tudi tovrstni predpravdni odškodninski zahtevki, katerih namen je doseči izvensodno poravnavo obveznosti. Zato gre za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP, do povračila katerih je tožeča stranka upravičena.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0015575
ZUP člen 87, 98, 98/1.
starostna pokojnina - osebno vročanje - pomota pri vročanju
Odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine se vroča osebno zavarovancu po določbah ZUP. Ker odločba ni bila vročena tožniku, temveč njegovemu sinu, je bila tožniku vročena napačno. Šteje se, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega je bilo ugotovljeno, da je tožnik odločbo dejansko dobil. Pritožba zoper odločbo zato ni prepozna in mora toženec o njej odločiti po vsebini.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. ZPP člen 8, 11. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - dokazni postopek - dokazna ocena - ekonomičnost postopka
Sodišče prve stopnje je za razjasnitev dejanskega stanja glede tožnikove začasne nezmožnosti za delo pridobilo dopolnilno izvedensko mnenje izvedenskega organa, ki je bil že predhodno postavljen v zvezi z ugotavljanjem invalidnosti. Zaslišanje lečečega psihiatra je tožnik predlagal v pripombah na dopolnilno izvedensko mnenje, sodišče pa je takšnemu predlogu sledilo, ne glede na to, da je že pridobilo dopolnilno izvedensko mnenje in člana izvedenskega organa tudi zaslišalo. Glede na takšno procesno situacijo v konkretnem primeru sodišču ni mogoče očitati kršitve načela ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015596
ZPP člen 6, 108, 108/1, 108/4.
nerazumljiva vloga - vloga v tujem jeziku - zavrženje vloge
Tožnik je vložil vlogo v tujem jeziku, zato mu je sodišče naložilo, da jo v postavljenem roku prevede v slovenski jezik. Dopolnitev vloge (oziroma njen prevod) je bila vložena po izreku roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zavrglo prepozno dopolnitev vloge, za kar v ZPP ni podlage, o sami vlogi pa sploh ni odločilo. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep ter mu zadevo vrnilo v novo postopanje.