Ker zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z zavarovalnim primerom, tožnice ne more uspeti z zahtevkom na plačilo celotne zavarovalne vrednosti vseh stanovanjskih premičnin, temveč skladno s splošnimi pogoji le s povrnitvijo zavarovalne vrednosti nove stvari na dan končnega obračuna škode.
večstanovanjska stavba – skupni deli – upravljanje s stvarjo – posel, ki presega redno upravljanje – inšpekcijski nadzor – zapisnik ob inšpekcijskem nadzoru – inšpekcijska odločba – soglasje solastnikov
Toženka obstoj soglasja nepravilno izpeljuje iz podpisa zapisnika ob inšpekcijskem nadzoru. Zapisnik zgolj potrjuje potek nekega postopka in lahko služi kot dokaz za ugotavljanje takratnega stanja v sušilnici. Iz zapisnika pa ni mogoče sklepati, da so se s takratnim stanjem in posledicami, ki jih je tako stanje prineslo, vsi podpisniki tudi strinjali. Toženka tako ni imela podlage, da bi zapisnik razlagala v smislu soglasja solastnikov za poseg v skupni del stanovanjske stavbe.
Toženka bi morala za poseg v skupni del stavbe pridobiti soglasje vseh lastnikov – ne glede na inšpekcijsko odločbo.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/4. ZPP člen 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – trditveno in dokazno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – pritožbene novote – delna oprostitev plačila sodne takse
Pritožbene trditve tožeče stranke o tem, da nima blaga, ki je bilo zarubljeno v navedeni sodni poravnavi, in ki ga posledično ne more prodati in pridobiti denarnih sredstev, je novo dejstvo, ki ga sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku ne sme upoštevati. Sodišče druge stopnje se tudi strinja z razlogi v izpodbijanem sklepu, da tožeča stranka ni zmogla trditvene podlage v zvezi s pravno odločilnim dejstvom, v kolikšnem delu bi bila sposobna plačati sodno takso. Celotna oprostitev sodne taksa za gospodarsko družbo namreč ni mogoča.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – odločitev o višini zahtevka – ocena stroškov izletov – strošek prevoza na zunajšolske aktivnosti – strošek obiskovanja verouka – strošek uporabe računalnika – strošek prevozov v zvezi s stiki – neobstoj pogojev za poseg v preživninsko obveznost
Utemeljeno toženec izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je treba med preživninske stroške za čas po 10. 8. 2015 upoštevati tudi strošek prevozov v zvezi s stiki v znesku 90,00 EUR. Pravica otroka do stikov s staršem pri katerem ne živi, je primarno otrokova pravica. Stroški, ki nastajajo v zvezi z omogočitvijo stikov, so stroški njegovih staršev. Takšno je tudi stališče sodne prakse.
Pritrditi je treba sodišču prve stopnje, da bi lahko tožničini mesečni dohodki glede na njeno izobrazbo, delazmožnost, mladost in veščine, ki jih obvlada, znašali vsaj med 700,00 do 800,00 EUR mesečno.
Oče bo od svojega dohodka sicer za preživljanje oddvojil manjši delež kot mati (okoli 32%, mati pa okoli 40 %), vendar pa materi po odštetju zneska, ki ga mora ona prispevati za zadovoljitev hčerinih potreb, ostane bistveno več denarja za lastno preživljanje kot očetu. Še večja obremenitev matere po presoji pritožbenega sodišča kljub temu ne bi bila primerna, saj je treba upoštevati tudi njeno neposredno vsakodnevno skrb za otroka.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 55, 123, 123/1, 127, 127/2, 127/2-2, 242, 242/2. ZPP člen 346, 346/1.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka nad pravno osebo - družbenik dolžnika - stranke predhodnega postopka - pritožba družbenika - sklep o začetku stečajnega postopka - vročitve - objava sklepa - rok za pritožbo družbenika - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - terjatve stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov - blokada računa - selektivna obravnava upnikov - sposobnost poravnavanja obveznosti
Družbenik dolžnika ima položaj stranke v predhodnem postopku šele v pritožbenem postopku, v kolikor s pritožbo izpodbija odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Družbeniki dolžnika zato ne spadajo med osebe, katerim mora sodišče osebno vročati sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti v smislu prvega odstavka 123. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da družbenikom dolžnika prične teči rok za pritožbo iz drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP od objave sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom.
Zgolj okoliščina, da ima dolžnik v svojih bilancah evidentirane terjatve do svojih dolžnikov, sama po sebi ne utemeljuje likvidnosti dolžnika.
Pritožbeno zatrjevanje, da je časovno najmanj oddaljena blokada računa dolžnika iz maja 2015, ne more ovreči ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ni poravnal zapadlih obveznosti upnikov, v posledici katerih je blokiran račun dolžnika. Okoliščina, da je dolžnik na druge načine (mimo plačila preko blokiranega transakcijskega računa) poravnaval določene obveznosti, pomeni zgolj zatrjevanje dolžnika, da je selektivno obravnaval svoje upnike. Ker pa dolžnik ni poravnal tudi obveznosti do upnikov, zaradi katerih je blokiran račun dolžnika, s tem ni izkazal, da je v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti.
vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – odstop od pogodbe po OZ – pobot terjatev iz vzajemno neizpolnjenih pogodb – ara
Takšne medsebojne terjatve imajo poseben status in so vezane ena na drugo. Razlaga, da se te med seboj sicer ne morejo pobotati, lahko pa se pobotajo z drugimi terjatvami iz drugih razmerij med istima strankama, je tako povsem nasprotna smislu in besedilu določbe 265. člena ZFPPIPP.
Dejstvo, da je pogodba o plačilu are realen kontrakt, pomeni, da je takšna pogodba veljavna šele, ko je ara dana.
Takšna določba pa ne pomeni, da je ara lahko plačana le z dejansko izročitvijo denarnega zneska.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – neplačilo sodne takse – domneva umika tožbe – umik tožbe v teku roka za plačilo sodne takse – izpolnitev zahtevka – umik tožbe po izpolnitvi zahtevka – povrnitev pravdnih stroškov
Odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka (in razveljavitvi izdanega naloga za izpraznitev poslovnih prostorov) je posledica domneve umika tožbe iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, ki je nastopila, ker tožeča stranka takse za redni postopek v danem roku ni plačala. Zato je v danem primeru potrebno uporabiti pravilo iz prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške.
postopek vpisa v sodni register - predlog za vpis v sodni register - procesna sposobnost - notar - predhodni preizkus in vročitev predloga - pridobitelj poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru je določil domnevo, da je notar, ki je sestavil notarsko listino ali listino pretvoril v elektronsko obliko po tretjem odstavku 28.a člena ZSReg, tudi pooblaščen v imenu subjekta vpisa vložiti predlog za vpis na podlagi take listine, zato posebnega pooblastila takemu predlogu ni treba priložiti. Iz navedenega izhaja, da ima notar v takšnem primeru zakonsko pooblastilo za vložitev vseh tistih predlogov za vpis sprememb v sodni register, ki jih po zakonu lahko vloži subjekt vpisa. Njegovo pooblastilo tako ni omejeno zgolj na primere, ko je subjekt vpisa kot stranka sodeloval pri nastajanju listin, ki so podlaga za vpis sprememb v sodni register, kot to zmotno meni pritožnik, temveč se nanaša na vse primere, ko notar sestavi notarsko listino, ki je podlaga za vpis sprememb v sodni register.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072515
OZ člen 619. ZPP člen 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlogi – podjemna pogodba – končni obračun izvedenih del – soizvajalci
Če je tožena stranka predlagala zaslišanje priče, to še ne pomeni, da iz predloženih pisnih dokazov ni mogoče ugotoviti spornega dejanskega stanja.
Stranka mora v postopku v sporu majhne vrednosti izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
Dejstvo, katera dela so v končnem obračunu izvedenih del (družbe C. d.o.o. - domnevno) potrjena in priznana, za obravnavani spor ni pravno relevantno oziroma potrditev glavnega izvajalca ne more vplivati na razmerje med pravdnima strankama. Zakonsko namreč ni predvideno, da bi morala tožena stranka najprej pridobiti potrjen obračun izvedenih del, da bi lahko nadalje potrdila oziroma plačala izvedena dela soizvajalcem (tožeči stranki).
ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 394, 394-1, 394-2, 394-10.
predlog za obnovo postopka – prenos pristojnosti za odločanje – obnovitveni razlogi – pravica do nepristranskega sojenja – izločitev sodnika – izločitveni razlog – sodelovanje v postopku – nov dokaz – novo dejstvo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev predloga za obnovo postopka
Pritožnik s svojimi navedbami uveljavlja kršitev pravice do nepristranskega sodišča, kar sodi v okvir obnovitvenega razloga iz 1. točke 394. člena ZPP. O utemeljenosti teh navedb je že pravnomočno odločeno.
razdelitev premoženja upnikom – stroški stečajnega postopka – prevzem premoženja s strani upnika – soglasje za prevzem premoženja – pravica do pritožbe – pritožba proti sklepu – pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi – dovoljenost pritožbe proti sklepu o prvi razdelitvi, če ugovor proti načrtu prve razdelitve ni bil vložen – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – nedovoljeni pritožbeni razlogi – postopek s pritožbo – preizkus po uradni dolžnosti
Ker v obravnavanem primeru premoženje stečajnega dolžnika ne bo zadoščalo za kritje stroškov stečajnega postopka, se v skladu z drugim odstavkom 378. člena ZFPPIPP premoženje stečajnega dolžnika uporabi za kritje vseh stroškov, ki so nastali tekom stečajnega postopka. Sorazmerni del teh stroškov pa mora glede na določila petega odstavka 226. člena ZFPPIPP nositi upnik, ki premoženje prevzame.
Določilo prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP ne določa procesnih predpostavk za dovolitev pritožbe v smislu 343. člena ZPP, temveč le omejuje pritožbene razloge, ki jih je v pritožbi dopustno uveljavljati. Pritožba nikoli ni nedovoljena samo zato, ker pritožnik v njej uveljavlja nedovoljene pritožbene razloge, saj je odločba izpodbojna zaradi bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tudi če stranka v pritožbi uveljavlja zgolj tiste pritožbene razloge, zaradi katerih se odločba ne more izpodbijati, stranki samo zaradi tega še ni mogoče odreči pravice do pritožbe.
Sklep o prenosu premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti na upnike po 374. členu ZFPPIPP, je po svoji naravi odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari. Zoper tako odločitev pa imajo stranke postopka, ki jim zakon daje procesno legimitacijo za vložitev pritožbe, pravico s pritožbo uveljavljati morebitne nepravilnosti zagrešene v postopku.
Sodišče je pri presoji upravičenega interesa posameznega udeleženca postopka presojalo dejavnost, s katero se ti ukvarjajo, njihovo usposobljenost za delo z nepremičninami, stanovanjske razmere, osebne potrebe, dosedanje delo na kmetiji in vlaganja v nepremičnine.
povrnitev stroškov v družinskih sporih – povrnitev stroškov po prostem preudarku – prosti preudarek
Odločanje po prostem preudarku sicer temelji na presoji vseh okoliščin konkretnega primera, a ne tako, da se vse avtomatično vrednostno izenači in vsak trpi svoje stroške oz. jih trpijo vsi po enakih deli. Prosti preudarek tudi ni nekaj arbitrarnega, ampak nujno vključuje hierarhično vrednotenje posameznih odločilnih okoliščin vsakega konkretnega primera v njihovem medsebojnem razmerju in v razmerju do zaključkov sodnega postopka.
zapuščinski postopek – oprava zapuščinske obravnave – zapuščina – premoženje zapustnika – neurejeno zemljiškoknjižno stanje – domneva lastninske pravice
Za nepremičnine zapuščinsko sodišče po uradni dolžnosti priskrbi popis vseh nepremičnin, ki so v zemljiški knjigi vpisane na ime zapustnika (lustrum). V praksi so pogosti primeri neusklajenega dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja. Dokler ni ovržena domneva lastninske pravice, velja, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi (prvi odstavek 11. člena SPZ). Zapuščinsko sodišče je vezano na domnevo, dokler z dediči ne ugotovi, da je ovržena. Drži, da je v pravni teoriji zaslediti stališče, da izjemoma sodišče lahko izpusti tako nepremičnino iz sklepa o dedovanju. Vendar le, če o tem, da nepremičnina ne sodi več v zapuščinsko maso, med dediči ni spora in če so s strani upnika podani dokazi, da je bila (in katera) nepremičnina odtujena.
DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082234
ZD člen 42, 43, 43/3, 210. ZPP člen 286.
napotitev na pravdo – dedna nevrednost – razdedinjenje – pogoji za veljavnost razdedinjenja – vzroki – prekluzija
Očitki o nepravočasnem navajanju dejstev in predložitvi dokazov so neutemeljeni, ker v zapuščinskem postopku že zato, ker gre za oficiozni nepravdni postopek, določbe 286. člena ZPP niso uporabljive.
Upoštevaje tretji odstavek 43. člena ZD, po katerem mora utemeljenost razdedinjenja dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, je bil na pravdo pravilno napoten on.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081169
ZGD člen 258. ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. ZPP člen 254.
odškodninska odgovornost poslovodje – veriženje pogodb – protipravnost – izvedensko mnenje – predlog za postavitev novega izvedenca
Zgolj nestrinjanje tožeče stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca. Ker sodišče samo nima strokovnega znanja, se mora po opravljenem preizkusu popolnosti in skladnosti mnenja izvedenca v določeni meri nanj zanesti. Pritožnik pa zgolj s ponavljanjem že podanih navedb o nesmotrnosti posla ni vzbudil dvoma v ustreznost in strokovnost mnenja izvedenke.
Sodelovanje družbe I. A. v spornem poslu ni bilo nerazumno, nepotrebno in negospodarno, kot je to zatrjevala tožeča stranka. Zato toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja.