zapuščinski postopek – oprava zapuščinske obravnave – zapuščina – premoženje zapustnika – neurejeno zemljiškoknjižno stanje – domneva lastninske pravice
Za nepremičnine zapuščinsko sodišče po uradni dolžnosti priskrbi popis vseh nepremičnin, ki so v zemljiški knjigi vpisane na ime zapustnika (lustrum). V praksi so pogosti primeri neusklajenega dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja. Dokler ni ovržena domneva lastninske pravice, velja, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi (prvi odstavek 11. člena SPZ). Zapuščinsko sodišče je vezano na domnevo, dokler z dediči ne ugotovi, da je ovržena. Drži, da je v pravni teoriji zaslediti stališče, da izjemoma sodišče lahko izpusti tako nepremičnino iz sklepa o dedovanju. Vendar le, če o tem, da nepremičnina ne sodi več v zapuščinsko maso, med dediči ni spora in če so s strani upnika podani dokazi, da je bila (in katera) nepremičnina odtujena.
DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082234
ZD člen 42, 43, 43/3, 210. ZPP člen 286.
napotitev na pravdo – dedna nevrednost – razdedinjenje – pogoji za veljavnost razdedinjenja – vzroki – prekluzija
Očitki o nepravočasnem navajanju dejstev in predložitvi dokazov so neutemeljeni, ker v zapuščinskem postopku že zato, ker gre za oficiozni nepravdni postopek, določbe 286. člena ZPP niso uporabljive.
Upoštevaje tretji odstavek 43. člena ZD, po katerem mora utemeljenost razdedinjenja dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, je bil na pravdo pravilno napoten on.
vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – odstop od pogodbe po OZ – pobot terjatev iz vzajemno neizpolnjenih pogodb – ara
Takšne medsebojne terjatve imajo poseben status in so vezane ena na drugo. Razlaga, da se te med seboj sicer ne morejo pobotati, lahko pa se pobotajo z drugimi terjatvami iz drugih razmerij med istima strankama, je tako povsem nasprotna smislu in besedilu določbe 265. člena ZFPPIPP.
Dejstvo, da je pogodba o plačilu are realen kontrakt, pomeni, da je takšna pogodba veljavna šele, ko je ara dana.
Takšna določba pa ne pomeni, da je ara lahko plačana le z dejansko izročitvijo denarnega zneska.
Pogodba, sklenjena po zastopniku, ki je imel za sklepanje tega posla ponarejeno pooblastilo, ni veljavno sklenjena, ker je zastopani naknadno ni odobril.
izbris sodbe iz kazenske evidence – sodna rehabilitacija
Pravnomočne obsodbe nedvomno kažejo na obsojenčevo kriminalno preteklost, zato se upoštevajo kot druge okoliščine, pomembne za izbris sodbe iz kazenske evidence. Sodišče poleg formalnih pogojev za izbris pri sodni rehabilitaciji upošteva tudi vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe (83. člen KZ-1). Pri tem institutu ne gre za obveznost, temveč za diskrecijsko pravico sodišča. Sodna rehabilitacija je dovoljena le ob posebnih upravičenih razlogih, predvsem si jo mora obsojenec „prislužiti“ s pozitivnim ravnanjem, ki presega golo pasivno vzdržanje od storitve kaznivih dejanj. Sicer bi zadoščala že izpolnitev zgolj formalnega pogoja, s tem pa bi bil namen sodne rehabilitacije popolnoma izničen.
Oče bo od svojega dohodka sicer za preživljanje oddvojil manjši delež kot mati (okoli 32%, mati pa okoli 40 %), vendar pa materi po odštetju zneska, ki ga mora ona prispevati za zadovoljitev hčerinih potreb, ostane bistveno več denarja za lastno preživljanje kot očetu. Še večja obremenitev matere po presoji pritožbenega sodišča kljub temu ne bi bila primerna, saj je treba upoštevati tudi njeno neposredno vsakodnevno skrb za otroka.
SPZ člen 44, 44/1, 77. ZPP člen 124, 124/1, 124/2, 124/4, 224, 224/1, 243, 247, 247/2.
ureditev meje – javno dobro – meja med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni – podatki katastra – močnejša pravica – prepoved priposestvovanja javnega dobra – narok na kraju samem – zapisnik o naroku – nepodpisan zapisnik – pripombe na zapisnik – javna listina – izvedba dokaza z izvedencem – izločitev izvedenca
Mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je mogoče urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster, razen v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa je treba posebej ugotoviti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0084681
SPZ člen 9, 40, 60, 64, 64/2. ZKP člen 220.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – pridobitev lastninske pravice od nelastnika – premična stvar – dobra vera – domneva dobre vere – odplačnost posla – registracija dejavnosti prodajalca – standardna klasifikacija dejavnosti – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – zaseg predmetov
Pogoj za pridobitev lastninske pravice od nelastnika (da prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti v promet takšne nepremičnine) je izpolnjen le, če gre za opravljanje registrirane dejavnosti in če registracija zajema tudi prodajo tovrstnih premičnin. Tožeča stranka je ta pogoj dokazala z izpisom iz AJPES.
izbris subjekta iz sodnega registra – poslovni naslov – izjava lastnika objekta – preklic izjave – zavrženje vloge
Niti ZSReg niti ZFPPIPP registrskemu sodišču ne nalagata, da na podlagi preklica izjave, dane na podlagi četrtega odstavka 4. člena ZSReg, po uradni dolžnosti začne kakšen postopek zoper subjekt vpisa. V registrskem postopku, ki je po svoji naravi nepravdni postopek, sodišče tudi ne odloča o sporu med gospodarsko družbo in lastnikom objekta, ki nastane s preklicem izjave o dovolitvi poslovanja na naslovu, na katerem je njegov objekt.
spor majhne vrednosti – vročanje pisanj – dopolnitev tožbe – fikcija vročitve – narok v sporu majhne vrednosti – priznanje dejstev
Glede na trditveno podlago strank je za odločitev v sporu zadoščala listinska dokumentacija v spisu. Pritožbeno sodišče se s tem strinja, saj toženec dopolnitvi tožbe, ki je vsebovala utemeljitev zahtevka in ustrezne dokaze, ni nasprotoval.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072515
OZ člen 619. ZPP člen 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlogi – podjemna pogodba – končni obračun izvedenih del – soizvajalci
Če je tožena stranka predlagala zaslišanje priče, to še ne pomeni, da iz predloženih pisnih dokazov ni mogoče ugotoviti spornega dejanskega stanja.
Stranka mora v postopku v sporu majhne vrednosti izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
Dejstvo, katera dela so v končnem obračunu izvedenih del (družbe C. d.o.o. - domnevno) potrjena in priznana, za obravnavani spor ni pravno relevantno oziroma potrditev glavnega izvajalca ne more vplivati na razmerje med pravdnima strankama. Zakonsko namreč ni predvideno, da bi morala tožena stranka najprej pridobiti potrjen obračun izvedenih del, da bi lahko nadalje potrdila oziroma plačala izvedena dela soizvajalcem (tožeči stranki).
Ker zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z zavarovalnim primerom, tožnice ne more uspeti z zahtevkom na plačilo celotne zavarovalne vrednosti vseh stanovanjskih premičnin, temveč skladno s splošnimi pogoji le s povrnitvijo zavarovalne vrednosti nove stvari na dan končnega obračuna škode.
OZ člen 364, 364/1, 369, 369/2. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – nedovoljene pritožbene novote
Toženka je v dogovoru z dne 30. 3. 2006 pripoznala vtoževani dolg, s čimer je bilo zastaranje pretrgano. Petletni zastaralni rok je zato začel znova teči po tej pripoznavi. Zadnje toženkino delno plačilo na račun vtoževanega dolga je bilo izvršeno 18. 10. 2010, z njim pa je bilo zastaranje vtoževane terjatve še zadnjič pretrgano pred vložitvijo predloga za izvršbo, ki je bil vložen 22. 11. 2013, pred potekom petih let od zadnjega pretrganja zastaranja.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 55, 123, 123/1, 127, 127/2, 127/2-2, 242, 242/2. ZPP člen 346, 346/1.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka nad pravno osebo - družbenik dolžnika - stranke predhodnega postopka - pritožba družbenika - sklep o začetku stečajnega postopka - vročitve - objava sklepa - rok za pritožbo družbenika - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - terjatve stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov - blokada računa - selektivna obravnava upnikov - sposobnost poravnavanja obveznosti
Družbenik dolžnika ima položaj stranke v predhodnem postopku šele v pritožbenem postopku, v kolikor s pritožbo izpodbija odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Družbeniki dolžnika zato ne spadajo med osebe, katerim mora sodišče osebno vročati sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti v smislu prvega odstavka 123. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da družbenikom dolžnika prične teči rok za pritožbo iz drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP od objave sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom.
Zgolj okoliščina, da ima dolžnik v svojih bilancah evidentirane terjatve do svojih dolžnikov, sama po sebi ne utemeljuje likvidnosti dolžnika.
Pritožbeno zatrjevanje, da je časovno najmanj oddaljena blokada računa dolžnika iz maja 2015, ne more ovreči ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ni poravnal zapadlih obveznosti upnikov, v posledici katerih je blokiran račun dolžnika. Okoliščina, da je dolžnik na druge načine (mimo plačila preko blokiranega transakcijskega računa) poravnaval določene obveznosti, pomeni zgolj zatrjevanje dolžnika, da je selektivno obravnaval svoje upnike. Ker pa dolžnik ni poravnal tudi obveznosti do upnikov, zaradi katerih je blokiran račun dolžnika, s tem ni izkazal, da je v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti.
prodaja premoženja – ocena vrednosti premoženja – vrednost nepremičnine – sestava sodišča – odločanje strokovnega sodelavca
Glede na to, da je ocenjena tržna vrednost nepremičnine 40.000,00 EUR, je strokovni sodelavec z izdajo sklepa o prodaji dolžničine nepremičnine St 429/2015 z dne 22. 10. 2015 in za izdajo dopolnilnega sklepa St 429/2015 z dne 24. 11. 2015, ki je po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP sestavni del sklepa o prodaji, imel pooblastilo v tretjem odstavku 53. člena ZFPPIPP.
Kadar gre za očitek zlorabe procesne pravice, mora sodišče ustrezno obrazložiti, kako se izraža škodovalni namen udeleženca postopka, oziroma kaj je tisto, zaradi katerega se (sicer dopustno) postopanje v pravdnem postopku oz. vlaganje pravnih sredstev prelevi v zlorabo pravice.
dediščinska tožba – tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja – dediči – zastaranje – pravno nasledstvo – dokazna ocena
Materialnopravno pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožba v tem obsegu ni dediščinska tožba. Pravico do ugotovitve obsega skupnega premoženja in solastninskega deleža na njem je imela že pokojna, pri čemer gre za upravičenje lastninskopravne narave. Tožnica izvaja svoja upravičenja iz upravičenja pokojne matere proti očetu oziroma sedaj toženki (njegovi izvenzakonski partnerki) kot eni izmed dedinj. Ne vlaga tožbe, ki bi bila dednopravne narave, temveč tožbo z zahtevkom, ki ima lastninskopravno naravo in ki ne zastara, kot vse pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Takšen zahtevek je tožničina mati imela proti možu ves čas, vse do trenutka svoje smrti, po njeni smrti pa je v njene pravice vstopila tožnica kot njena dedinja.
ZNP člen 19, 20, 35, 132. ZPP člen 108, 154, 154/1.
ureditev meje – postopek za ureditev mej – nepopoln predlog – aktivna legitimacija solastnika – materialni in formalni udeleženci postopka – stroški postopka
Solastniki so v postopku določanja meje nujni sosporniki, brez njihovega sodelovanja sodišče o poteku meje ne more odločiti.
Ker je prijava udeležbe v nepravdni postopek stvar svobodne odločitve in materialnega udeleženca predlagatelj niti sodišče v to ne moreta prisiliti, subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, ki jo sodišče izda v nepravdnem postopku, pa se praviloma raztezajo le na formalne udeležence postopka in jih sklep izrecno zajema, je nujno, da so zajeti v predlogu kot formalni udeleženci.
Osebe, ki jih mora predlagatelj zajeti s predlogom za ureditev meje (in jim s tem dati položaj formalnih udeležencev), določa že zakon.