Morebitno pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjskega sklepa o premestitvi lahko sanira tudi drugostopenjski organ (delodajalec), ki je v skladu s 35. členom ZJU Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja. Sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije kot celota predstavljata odločitev delodajalca o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca. Komisija mora pri odločanju , kar pomeni, da Komisija pri zagotavljanju standarda zadostne obrazložitve ob presoji pritožbe javnega uslužbenca zoper prvostopenjski sklep poleg določbe 24. člena ZJU upoštevati tudi določbo 214. člena ZUP, iz katere izhaja, kaj mora vsebovati obrazložitev odločbe.
Premestitev tožnika je zakonita, saj je prišlo do premestitve zaradi projekta, v katerem so imeli vodje nalogo, da pregledajo, koliko imajo neoperativnih delovnih mest in kje je mogoča racionalizacija, učinkovitejše in smotrnejše delo organa pa je s premestitvijo tožnika dejansko izkazano.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015596
ZPP člen 6, 108, 108/1, 108/4.
nerazumljiva vloga - vloga v tujem jeziku - zavrženje vloge
Tožnik je vložil vlogo v tujem jeziku, zato mu je sodišče naložilo, da jo v postavljenem roku prevede v slovenski jezik. Dopolnitev vloge (oziroma njen prevod) je bila vložena po izreku roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zavrglo prepozno dopolnitev vloge, za kar v ZPP ni podlage, o sami vlogi pa sploh ni odločilo. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep ter mu zadevo vrnilo v novo postopanje.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 21, 37. ZPIZ-1 člen 177, 177/2. ZPIZ-2 člen 109, 109/2.
starostna pokojnina - Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino - preračun pokojnine
Tožniku je bila zavarovalna doba, dopolnjena v Sloveniji, že upoštevana pri priznanju pravice do starostne pokojnine v Bosni in Hercegovini. Zahtevek za preračun starostne pokojnine po 37. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino je bil pravnomočno zavrnjen, ker tožnik na dan uveljavitve Sporazuma ni izpolnil pogoja starosti za priznanje pravice do starostne pokojnine, zato se pokojnina za slovensko zavarovalno dobo že izplačuje in ostane obveznost Bosne in Hercegovine. Tožbeni zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine je zato neutemeljen.
Ni mogoče šteti, da se je z odpravo invalidnosti (in z dejstvom, da tožnica od 1. 6. 2011 nima več pravic iz invalidskega zavarovanja) samodejno ponovno vzpostavilo delovno razmerje za polni delovni čas (v času invalidnosti je tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za polovični delovni čas), ne da bi stranki sklenili novo pogodbo o zaposlitvi. Z izdajo odločbe in odpravo invalidnosti pri tožnici ni mogla “oživeti“ prejšnja pogodba o zaposlitvi - nastala pa je podlaga oziroma možnost za (ponovno) sklenitev delovnega razmerja za polni delovni čas. Ker pa stranki nove pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas nista sklenili, tožnica za čas po prenehanju invalidnosti neutemeljeno zahteva plačilo razlike v plači, kot da bi se ponovno vzpostavilo delovno razmerje za polni delovni čas.
ZSSloV člen 53. ZDR-1 člen 156. ZObr člen 97f, 97f/2.
tedenski počitek - slovenska vojska
Ker tožena stranka tožniku kot pripadniku Slovenske vojske na misiji v tujini ni zagotavljala 24 urnega tedenskega počitka, je tožnik upravičen do denarnega nadomestila zaradi neizrabljenega tedenskega počitka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ustreznost zaposlitve
Pri ugotavljanju, ali gre za ustrezno „vrsto izobrazbe“, je pomembna tudi vsebina dela in temu primerno zahtevana ali zaželena posebna (specifična) znanja.
Sodišče prve stopnje je za ponujeno zaposlitev na delovnem mestu direktor sektorja za finance, računovodstvo in kontroling pravilno ugotovilo, da ni ustrezna, zato je tožena stranka tožniku ni bila dolžna ponuditi. Iz opisov obeh delovnih mest svetovalec uprave (ki ga je zasedal tožnik) in direktor sektorja za finance, računovodstvo in kontroling izhaja, da se za obe delovni mesti zahteva strokovna izobrazba VII. stopnje ali II. stopnje fakultete ter poklic univerzitetni diplomirani ekonomist. Ker pa iz opisov zahtevanih znanj in veščin obeh delovnih mest izhaja, da se za delovno mesto direktor sektorja za finance, računovodstvo in kontroling zahtevajo tudi nekatera dodatna specifična znanja in veščine, ki se za delovno mesto svetovalec uprave ne zahtevajo, je sodišče prve stopnje presodilo, da zaposlitev na tem delovnem mestu z vidika izobrazbe ni ustrezna, zato je tožena stranka tožniku ni bila dolžna ponuditi.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0015575
ZUP člen 87, 98, 98/1.
starostna pokojnina - osebno vročanje - pomota pri vročanju
Odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine se vroča osebno zavarovancu po določbah ZUP. Ker odločba ni bila vročena tožniku, temveč njegovemu sinu, je bila tožniku vročena napačno. Šteje se, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega je bilo ugotovljeno, da je tožnik odločbo dejansko dobil. Pritožba zoper odločbo zato ni prepozna in mora toženec o njej odločiti po vsebini.
socialni spor - dokončna odločba - preuranjena tožba
Z izpodbijano drugostopenjsko odločbo je bila prvostopenjska odločba odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno upravno odločanje. O pravici do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela tako sploh še ni bilo odločeno z dokončno odločbo, zato je tožba preuranjena, kar je na podlagi 75. člena ZDSS-1 razlog za njeno zavrženje.
denarna socialna pomoč - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba v zemljiški knjigi
V 7. odstavku 36. člena ZSVarPre je določeno, da se pri vlagatelju, ki je v zadnjih treh letih prejel denarno socialno pomoč najmanj 24 krat, ob pridobitvi pravice prepove odtujitev in obremenitev nepremičnine in prepoved vpiše v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije. S takšno prepovedjo je seznanjen vsak uživalec denarne socialne pomoči, ki jo je v zadnjih treh letih prejel več kot 24 krat. Izjava o seznanjenosti je namreč sestavni del vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Z navedeno posledico je bila seznanjena tudi tožnica, saj je s podpisom vloge podpisala tudi izjavo o seznanitvi. Pritožbene navedbe o protiustavnosti ZSVarPre v delu, ki ureja prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije, so neutemeljene. Ustavno sodišče RS je namreč ocenilo, da varstvo pravice do socialne varnosti posameznika zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so imele premoženje in so ga potrebovale zase. Ustavno dopustno je, da se država potem, ko oseba pomoči več ne potrebuje, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dedovali dediči.
stroški postopka - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - potrebni stroški - predpravdni stroški
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da stroški odškodninskega zahtevka, podanega pred pravdo, ne spadajo med potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP. Po večinskem stališču sodne prakse je strošek uveljavljanja odškodninskega zahtevka pred pravdo potreben strošek, ki je nastal v zvezi s pravdo. Skladno z določbo prvega odstavka 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka, mednje pa spadajo tudi tovrstni predpravdni odškodninski zahtevki, katerih namen je doseči izvensodno poravnavo obveznosti. Zato gre za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP, do povračila katerih je tožeča stranka upravičena.
pritožba – pravočasnost pritožbe – sklep o ugovoru – izvršba na podlagi verodostojne listine – pritožba poslana nepristojnemu sodišču – pravni pouk – nevednost vložnika – očitna pomota vložnika
Pritožba kot vloga, vezana na rok, je pravočasna, če je izročena v roku pristojnemu sodišču in ne kateremukoli sodišču. Ker je bila pritožba tudi napačno naslovljena na Okrožno sodišče v Mariboru in ne le napačno poslana temu kot nepristojnemu sodišču, ne gre za očitno pomoto. Prvostopno sodišče je upnika s pravnim poukom v izpodbijanem sklepu pravilno poučilo, da je treba pritožbo vložiti pri sodišču, ki je izpodbijani sklep izdalo, zato vložitve pritožbe nepristojnemu sodišču ni mogoče pripisati niti upnikovi nevednosti.
KZ-1 člen 216. ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-7. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor dolžnika - dolžnost obrazložitve - med strankama sporna in nesporna dejstva - trditveno in dokazno breme dolžnika glede delnih plačil - pritožbene novote - zloraba izvršbe
Dolžnica je bila ob prejemu sklepa o izvršbi poučena, da mora svoj ugovor obrazložiti na način, da navede tako dejstva, s katerimi ga utemeljuje, kot tudi predloži dokaze za svoje trditve. Dolžničino pričakovanje, da se bo upnica strinjala z njenimi trditvami glede zatrjevanih delnih plačil, glede na pojasnjeno trditveno in dokazno breme ni pravno upoštevno in spada v njen riziko.
postopek odpusta obveznosti – predlog za odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – dajanje osebnih jamstev za obveznosti lastnih podjetij
Če je dolžnik dajal osebna jamstva za obveznosti, ki so jih prevzemala njegova podjetja, je s tem prostovoljno posegel v načelo omejene odgovornosti družbenikov v kapitalskih družbah za obveznosti družbe. Pritožnik je na ta način dajal osebno jamstvo za uspeh svojih podjetij. Takšno ravnanje je razumno ob predpostavki pričakovane koristi družbenika v smislu povečanja vrednosti svoje naložbe v podjetjih na podlagi zagotovljenega posojila, za vrnitev katerega je dolžnik dal osebno jamstvo. Pritožnikovo zatrjevanje, da v posledici prevzetih jamstev (ki so bila pogoj za pridobitev posojila), ni prejel nobenih koristi, je zato materialnopravno zmotno.
pisna izjava o premoženjskem stanju – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga – poziv na dopolnitev predloga – ugovor zoper sklep procesnega vodstva – zavrženje ugovora
Ker tožnik ni ravnal v skladu z zahtevo sodišča in ni predložil pisne izjave o premoženjskem stanju, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
več predlogov za začetek stečajnega postopka nad pravno osebo – uvedba postopka – združitev pravd – izrek sklepa o začetku stečajnega postopka – začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika – litispendenca
ZFPPIPP ne vsebuje pravil o tem, kako naj sodišče postopa v primeru, če dolžnik vloži predlog za začetek stečajnega postopka v postopku, ki je že uveden na predlog drugega upravičenega predlagatelja.
Očitek sodišču prve stopnje, da je ravnalo nezakonito, ker ni postopalo v skladu z določbo 235. člena ZFPPIPP (postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka), ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker postopek, ki ga je izbralo sodišče (postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka), ni v ničemer vplival na zakonitost in pravilnost sklepa. Ker se ta presoja glede na odločitev v izreku sklepa, ta pa bi bila enaka tudi v primeru, če bi sodišče odločilo o začetku stečajnega postopka na podlagi upnikovega predloga, očitana relativna bistvena kršitev določb stečajnega postopka ni podana.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023453
URS člen 2, 28, 28/1. KZ-1 člen 7, 7/2, 143, 143/1, 158, 158/1, 158/2, 160, 160/4, 168, 168/2. ZKP člen 358, 358-1. ZVOP-1 člen 91, 91/1, 91/1-1.
časovna veljavnost zakona – uporaba milejšega zakona – kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov – načelo zakonitosti v kazenskem pravu – razmejitev med kaznivimi dejanji in prekrški – posebne določbe o pregonu – žaljiva obdolžitev – razžalitev – namen zaničevanja – upravičenje javnosti do podrobnega nadzora nad delom državnih tožilcev kot nosilcev javne funkcije – svoboda izražanja
Vprašanje, ali je prejšnji oz. spremenjeni zakon za stranke milejši, je potrebno presojati ne zgolj s strogo formalno primerjavo prejšnjega in noveliranega zakonskega opisa določenega kaznivega dejanja, temveč z upoštevanjem v sodni praksi in teoriji že uveljavljenega načelnega kriterija, da je milejši tisti zakon, na podlagi katerega je, glede na posledice v konkretnem primeru, odločitev za storilca ugodnejša.
Glede na to, da zaradi neustavnosti določbe kaznivega dejanja po prvem odstavku 143. člena KZ-1 (ker zakonski opis ni omogočal razmejitve od prekrška), ki je veljala v času, ko naj bi obtoženi storil kaznivo dejanje, obtožencu ne bi bilo mogoče kazensko pravno obravnavati, je ta določba za obtoženca milejša.
ničnost kupoprodajne pogodbe – izpodbojnost kupoprodajne pogodbe – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – priposestvovalna doba – priposestvovalna doba pravnega prednika – izguba posesti nepremičnine – pomanjkljiva dokazna ocena
Zaradi napačnega zaključka prvega sodišča, da je tožnikov pravni prednik izgubil posest na nepremičnini, ker je opustil njeno čiščenje, je zmoten zaključek glede (ne)izpolnitve pogoja priposestvovalne dobe 10-ih let.
Čeprav je prvo sodišče navedlo pravilno izhodišče, da je pri določitvi začasne preživnine treba izhajati iz otrokovih nujnih oziroma eksistenčnih potreb, ni pojasnilo, katere tožničine potrebe je upoštevalo kot nujne in v kakšnih mesečnih zneskih.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-5, 146/1-6, 157, 157/6. ZPreZP-1 člen 14. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 4.
sorodne pravice – pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – plačilo DDV
Nepravilno je stališče, da bi DDV tožeča stranka lahko zahtevala le v primeru sklenitve pogodbe med pravdnima strankama. Stranka je v primeru storitve, ki je obdavčena z DDV, do DDV upravičena tudi v primeru neupravičene obogatitve in ne le pri pogodbenem razmerju.