stroški postopka - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - potrebni stroški - predpravdni stroški
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da stroški odškodninskega zahtevka, podanega pred pravdo, ne spadajo med potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP. Po večinskem stališču sodne prakse je strošek uveljavljanja odškodninskega zahtevka pred pravdo potreben strošek, ki je nastal v zvezi s pravdo. Skladno z določbo prvega odstavka 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka, mednje pa spadajo tudi tovrstni predpravdni odškodninski zahtevki, katerih namen je doseči izvensodno poravnavo obveznosti. Zato gre za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP, do povračila katerih je tožeča stranka upravičena.
KZ člen 111, 111/1, 112, 220, 244. ZKP člen 105, 105/3.
subsidiarnost kaznivega dejanja – zloraba položaja ali pravic – zloraba zaupanja – zastaranje kazenskega pregona – premoženjskopravni zahtevek – napotitev oškodovanca na pravdo
Ob primerjavi zakonskih znakov je mogoče ugotoviti, da je kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ splošno v razmerju do drugih kaznivih dejanj, kjer prav tako pride do zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Gre torej za kaznivo dejanje, ki se uporablja le subsidiarno. Izvršitvena ravnanja pri kaznivem dejanju po 244. členu KZ se pojavljajo v treh oblikah. Izrabitev položaja je v tem, da storilec sicer ima pooblastilo za dejanje, ki ga opravi, vendar tega dejanja ne opravi v takšnem smislu, kot ga narekujejo interesi gospodarske družbe. Storilec prestopi meje svojih pravic tedaj, ko opravi dejanje, ki presega okvir njegovih pooblastil. Tretje izvršitveno ravnanje pa je, da storilec ne opravi svojih dolžnosti, ki bi jih glede na položaj moral storiti. Storilčevo početje pa mora biti povezano z njegovim položajem v gospodarski družbi, saj to kaznivo dejanje pomeni poslovno nezvestobo storilca do lastnika oziroma lastnikov družbe. Kaznivo dejanje zlorabe zaupanja po 220. členu KZ je ožje in ga je možno storiti kot neizpolnjevanje dolžnosti ali kot zlorabo danega pooblastila. Pri neizpolnjevanju gre za opuščanje pogodbenih ali zakonskih dolžnosti, pri zlorabi pa za izkoriščanje pravic, ki jih ima storilec po pooblastilu. Pri tem mora biti pri storilcu podan namen, da s svojim početjem pridobi zase ali za koga drugega premoženjsko korist, ali pa, da bi zastopanega oškodoval. V pojem premoženjske koristi sodijo denar, vrednostni papirji, vse premične in nepremične stvari ter premoženjske pravice. Storilec nastopa kot zastopnik premoženjske koristi ali oskrbnik premoženja druge osebe. Takšen položaj mu daje bodisi zakon ali pa pogodba (predvsem pooblastilna pogodba).
Pooblastili, ki sta opisani, je možno smiselno enačiti s pooblastili, ki jih prejme odvetnik v zvezi s premoženjem zastopanega. Zato opisano dejanje ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ.
Čeprav v konkretnem primeru res ni bil spoštovan 49. člen ZDR-1 (oziroma 47. člen takrat veljavnega ZDR), skladno s katerim bi se zaradi spremembe delovnega mesta morala skleniti nova pogodba o zaposlitvi, pa dejstvo, da med strankama ni bila sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi za (drugo) delovno mesto, ne vpliva na obstoj in veljavnost le-te (kakor to določa 4. odstavek 17. člena ZDR-1 oz. 4. odstavek takrat veljavnega ZDR). Nova pogodba o zaposlitvi za delovno mesto izdelava je tako nedvomno obstajala in se izvrševala. S sklenitvijo te pogodbe o zaposlitvi pa je prenehala prejšnja pogodba o zaposlitvi, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožničin zahtevek, da ji je tožena stranka dolžna zagotoviti delo po prejšnji pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto izdelava izolacijskega stekla z dne 26. 3. 2008.
ZPP člen 185, 186, 339, 339/1, 359. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZDR-1 člen 118, 118/1, 202.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba tožbe
V obravnavanem individualnem delovnem sporu o prenehanju delovnega razmerja je potrebno upoštevati specialno določbo četrtega odstavka 41. člena ZDSS-1. Ker gre za primer privilegirane spremembe tožbe (186. člena ZPP), tožena stranka spremembi tožbe ni mogla nasprotovati, sodišče prve stopnje pa smotrnosti spremembe tožbe ne bi smelo presojati, ampak bi jo moralo dovoliti. Razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo pri obrazložitvi odločitve, da spremembe tožbe ne bo dovolilo, so tudi materialnopravno zmotni. Sprememba tožbe na način, da tožnika sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilo denarnega povračila uveljavljata kot podredni tožbeni zahtevek, vrnitev nazaj na delo, ki ga prej nista zahtevala, pa kot primarni tožbeni zahtevek, ne bi bila v škodo tožene stranke (359. člen ZPP).
Glede na to, da so določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju, zlasti glede na 3. člen ZSPJS, prisilne narave, je potrebno uporabiti določbo 86. člena OZ, ki govori o ničnosti pogodbe in določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS. Zato v tem primeru ne pride v poštev določba 191. člena OZ. Javni uslužbenec namreč lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0015575
ZUP člen 87, 98, 98/1.
starostna pokojnina - osebno vročanje - pomota pri vročanju
Odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine se vroča osebno zavarovancu po določbah ZUP. Ker odločba ni bila vročena tožniku, temveč njegovemu sinu, je bila tožniku vročena napačno. Šteje se, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega je bilo ugotovljeno, da je tožnik odločbo dejansko dobil. Pritožba zoper odločbo zato ni prepozna in mora toženec o njej odločiti po vsebini.
ZPP člen 277, 277/2, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. ZDR-1 člen 108, 131. OZ člen 188.
zamudna sodba - plačilo odpravnine - regres za letni dopust
Tožnica je zahtevala plačilo odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter plačilo regresa za letni dopust za leto 2013. Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku, ker je iz tožbenih navedb ugotovilo, da tožena stranka svojih obveznosti do tožnice ni poravnala ter da je tožnica že v tožbi in tožbenem zahtevku upoštevala delno plačilo tožene stranke.
odpravnina - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sprememba delodajalca - solidarna odgovornost prenosnika in prevzemnika
Tožena stranka ni dolžna tožniku plačati odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj ne gre za terjatev, ki bi nastala do datuma prenosa podjetja, niti za terjatev, ki bi nastala zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika, ker bi se mu zaradi objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme, da se je tožena stranka zavezala k solidarni odgovornosti za plačilo odpravnin prevzetim delavcem v primeru odpovedi pogodb o zaposlitvi s strani prevzemnika, je bilo na tožniku. Ker je tožnik trdil, da je tožena stranka ustno jamčila tudi za plačila, ki niso zajeta v 73. členu ZDR, bi moral on dokazati obstoj take ustne zaveze. Tega tožnik ni uspel dokazati, zato njegov tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Ker je po ZDR odškodnina oziroma denarno nadomestilo zaradi neizrabe letnega dopusta vezana na nezmožnost izrabe letnega dopusta pred prenehanjem delovnega razmerja, pri spremembi delodajalca pa ne gre za prenehanje delovnega razmerja, spremembe delodajalca ni mogoče šteti za nepredvidljiv razlog, zaradi katerega bi tožniku pripadalo nadomestilo zaradi neizrabljenega dopusta. Tožnik bi namreč lahko skladno z določbo prvega odstavka 73. člena ZDR izkoristil preostali letni dopust pri delodajalki prevzemnici vse do prenehanja delovnega razmerja pri njej.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. ZPP člen 8, 11. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - dokazni postopek - dokazna ocena - ekonomičnost postopka
Sodišče prve stopnje je za razjasnitev dejanskega stanja glede tožnikove začasne nezmožnosti za delo pridobilo dopolnilno izvedensko mnenje izvedenskega organa, ki je bil že predhodno postavljen v zvezi z ugotavljanjem invalidnosti. Zaslišanje lečečega psihiatra je tožnik predlagal v pripombah na dopolnilno izvedensko mnenje, sodišče pa je takšnemu predlogu sledilo, ne glede na to, da je že pridobilo dopolnilno izvedensko mnenje in člana izvedenskega organa tudi zaslišalo. Glede na takšno procesno situacijo v konkretnem primeru sodišču ni mogoče očitati kršitve načela ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 21, 37. ZPIZ-1 člen 177, 177/2. ZPIZ-2 člen 109, 109/2.
starostna pokojnina - Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino - preračun pokojnine
Tožniku je bila zavarovalna doba, dopolnjena v Sloveniji, že upoštevana pri priznanju pravice do starostne pokojnine v Bosni in Hercegovini. Zahtevek za preračun starostne pokojnine po 37. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino je bil pravnomočno zavrnjen, ker tožnik na dan uveljavitve Sporazuma ni izpolnil pogoja starosti za priznanje pravice do starostne pokojnine, zato se pokojnina za slovensko zavarovalno dobo že izplačuje in ostane obveznost Bosne in Hercegovine. Tožbeni zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine je zato neutemeljen.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015596
ZPP člen 6, 108, 108/1, 108/4.
nerazumljiva vloga - vloga v tujem jeziku - zavrženje vloge
Tožnik je vložil vlogo v tujem jeziku, zato mu je sodišče naložilo, da jo v postavljenem roku prevede v slovenski jezik. Dopolnitev vloge (oziroma njen prevod) je bila vložena po izreku roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zavrglo prepozno dopolnitev vloge, za kar v ZPP ni podlage, o sami vlogi pa sploh ni odločilo. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep ter mu zadevo vrnilo v novo postopanje.
storitev prevzemanja odpadkov - spremenjene okoliščine - sprememba cene - ustni dogovor o zvišanju cene - sprememba pogodbe - teorija realizacije - odškodnina zaradi nepoštenih pogajanj
V 7. členu Pogodbe je določeno, da Pogodba velja do drugačne rešitve problematike odlaganja odpadkov na območju občine. V času, ko naj bi bil po trditvah tožeče stranke sklenjen ustni dogovor o zvišanju cene (ki bi vključevala višji strošek odvoza in okoljske takse), je torej Pogodba še veljala. Ustni dogovor bi torej lahko kvečjemu pomeni spremembo Pogodbe, ne pa nove pogodbe. V spornem obdobju se je torej glede obveznosti tožeče stranke izvajala Pogodba (kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje), tožena stranka pa ni nikoli plačala višje cene (kar ni sporno), zato s sklicevanjem na teorijo realizacije glede ustnega dogovora tožeča stranka ne more uspeti.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0069208
ZIZ člen 9, 9/3, 20a, 20a/3, 36, 42. ZPotK-1 člen 15. ZPP člen 7, 120, 120/2, 140, 142.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa – odstop od pogodbe – odstopno upravičenje – potrošnik – trditveno in dokazno breme – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – vrnitev v prejšnje stanje – narok – vročitev članu gospodinjstva
Stranke so bile izrecno opozorjene na določbo 20.a člena ZIZ, vendar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi določbo 13. člena Pogodbe o stanovanjskem kreditu, po kateri je dolžnica (kreditojemalka) prav pritožnica, ostali dolžniki pa so označeni kot solidarni poroki in plačniki oziroma zastavitelji. Po določbi 13. člena Pogodbe ima banka pravico odstopiti od pogodbe in zahtevati vračilo celotnega dolga z obrestmi in stroški pred potekom roka za vračilo, če kreditojemalec ne izpolnjuje obveznosti po pogodbi, kar pomeni, da je kreditojemalec v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih mesečnih obveznosti in jih kljub pisnim opominom banke niti v dodatnem 15-dnevnem roku ne poravna.
Po 15. členu ZPotK-1 je upnik dolžan najprej dolžnika, ki je potrošnik, opomniti k plačilu in mu dati dodatni rok za izpolnitev obveznosti, šele če se ta rok neuspešno izteče, lahko upnik uresniči oblikovalno upravičenje in uresniči odpoklicno pravico, katere pravna posledica je predčasna zapadlost terjatve.
Trditvena podlaga drugega dolžnika v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje je bila sklepčna. Drugi dolžnik je zatrjeval odsotnost v relevantnem obdobju (vsaj po vročitvi sklepa o izvršbi pa vse do izteka ugovornega roka), v dokaz zatrjevanega pa predlagal račun in lastno zaslišanje. Po določbi drugega odstavka 120. člena ZPP lahko sodišče odloči izven naroka samo, če je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen iz očitno neupravičenega razloga. Odsotnost stranke v celotnem času od vročitve dalje to ni, zato bi moralo sodišče za izvedbo dokaznega postopka izpeljati narok.
odlog izvršbe – odlog, predlagan za več kot eno leto – podaljšanje odloga – ustavitev izvršbe
Časovna omejitev možnosti odloga izvršbe uresničuje temeljni namen izvršilnega postopka, ki je prisilna izvršitev zahtevkov, ki izhajajo iz izvršilnih naslovov, ne pa trajanje izvršilnih postopkov v nedogled, da bi se upnik izognil morebitnemu zastaranju. Časovna omejitev odloga izvršbe ne pomeni poslabšanja pravnega položaja upnika, saj ta ohrani pridobljeno zastavno pravico na predmetu izvršbe v primeru, da pride do pravne posledice ustavitve izvršbe. V primeru, da upnik predlaga odlog izvršbe za daljši čas od enega leta, je treba izvršbo ustaviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084677
ZM člen 16, 32. OZ člen 50, 419, 420. ZPP člen 328.
menica – menično poroštvo – aval – cesija – odstop terjatve s pogodbo – obvestitev dolžnika – večkratni odstop – pisna izdelava sodbe – zamenjava pravdnih strank – očitna pisna pomota – popravni sklep – sodna taksa za odgovor na pritožbo
Terjatev preide na prevzemnika že v trenutku, ko je sklenjena pogodba o odstopu. Z obvestilom se doseže končni uspeh cesije, ki je v tem, da lahko dolžnik poslej veljavno izpolni obveznost le prevzemniku. To pa obenem pomeni, da lahko po opravljeni naznanitvi s terjatvijo veljavno razpolaga samo prevzemnik.
umik tožbe – vknjižba, dosežena v drugem sodnem postopku – pravdni stroški
Dejstvo, da tožnik nima več pravnega interesa za vodenje pravde zaradi vknjižbe toženca v zemljiško knjigo, ker je v drugem sodnem postopku medtem že dosegel takšno vknjižbo in zato tožbo umika, ne pomeni, da je toženec izpolnil tožbeni zahtevek in mu zato tožnik ni dolžan povrniti pravdnih stroškov.
Aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS člen 2, 6. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1, 2/3, 9, 9/4.
stroški prevoza na delo - javni uslužbenec
Tožnik (javni uslužbenec) je v tem individualnem delovnem sporu zahteval povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, ki jih je imel v spornem obdobju na relaciji Bratonci - Ljubljana - Bratonci, ker je v tem obdobju (največkrat) enkrat tedensko prihajal na delo z naslova stalnega bivališča v Ljubljano (kjer je opravljal delo) in se iz kraja opravljanja dela ob koncu tedna vračal v kraj stalnega prebivališča. Iz tega razloga je tožnik vtoževal izplačilo teh stroškov prevoza na delo in z dela v višini vozovnice za vlak. Med tednom je tožnik bival v Ljubljani, za prihod na delo in odhod z dela iz tega naslova do kraja opravljanja dela pa mu je tožena stranka povrnila le stroške prevoza na delo in z dela v višini mesečne vozovnice Ljubljanskega potniškega prometa.
V primeru, ko se v določenem obdobju delavec vozi na delo iz kraja, kjer dejansko biva, v drugem obdobju pa iz kraja kjer ima stalno prebivališče (in iz tega kraja dejansko pride na delo), dobi povrnjene stroške prevoza na delo in z dela tudi iz kraja stalnega prebivališča (to je iz kraja, od koder se je zaposleni enkrat tedensko dejansko pripeljal na delo oziroma se z dela vračal).
Na zakonitost premestitve policista v smislu 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU ne more vplivati ugotovitev sodišča o tem, ali je bila premestitev tožnika smotrna v smislu učinkovitosti dela organa, saj je ocena o tem, da je mogoče z določeno premestitvijo zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, v domeni predstojnika organa. Tudi v primeru, če sprejme predstojnik organa napačno oceno glede zagotavljanja učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa, takšna premestitev zaradi te napačne ocene še ni nezakonita. V sporih v zvezi z zakonitostjo premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je razlog za premestitev resničen in ne navidezen, ne more pa sodišče ocenjevati, kako je oziroma kako bo konkretna premestitev vplivala na učinkovito delo organa (npr. sodba VDSS opr. št. Pdp 1240/2014, sklep opr. št. Pdp 368/2015, sodba opr. št. Pdp 359/2015, …).
ZFPPIPP člen 405. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odpust obveznosti – ugovor – prekinitev postopka odločanja o ugovoru – predhodno vprašanje – smiselna uporaba določb pravdnega postopka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – neobrazložen sklep
V skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, sicer res smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Vendar pa mora sodišče, ko odloča o tem, ali bo posamezno določbo ZPP smiselno uporabilo, izhajati iz temeljnih načel in namena postopka zaradi insolventnosti in posameznih institutov znotraj njega. Tako mora glede na poudarjeno načelo hitrosti postopka, v kolikor oceni, da je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, praviloma (le v izjemnih primerih ne) to vprašanje rešiti samo.
stroški izvršitelja - standard takojšnje priglasitve stroškov - načelo prepovedi ravnanja v nasprotju s predhodno opravljenim (venire contra factum proprium) - načelo vestnosti in poštenja - načelo pravne varnosti
S svojim ravnanjem je namreč sodišče prve stopnje pri upniku povzročilo prepričanje, da je s svojo priglasitvijo prehiter, če jo poda pred plačilom stroškov izvršitelju. S tem, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu označilo upnikovo priglasitev, ki je sledila neposredno po plačilu, kot prepozno, je ravnalo v nasprotju s splošnim načelom prepovedi ravnanja v nasprotju s predhodno opravljenim (prepoved venire contra factum proprium). To načelo ne veže le strank v postopku v okviru načela vestnosti in poštenja, ampak tudi sodišče v okviru zagotavljanja poštenega sojenja (22. in 23. člen Ustave) in pravne varnosti, kot podnačela pravne države (2. člen Ustave). Stranke lahko učinkovito uveljavljajo sodno varstvo le, če se lahko zanesejo na ravnanja in stališča sodišča, ki jih načeloma ne sme brez utemeljenega razloga spreminjati. Po pojasnjenem je le za obravnavano zadevo pravilno upoštevati kot pravočasno priglasitev stroškov, ki je sledila neposredno po njihovem plačilu izvršitelju.