varstvo lastninske pravice– vrnitveni zahtevek – vrnitev individualno določene stvari – zaščita pred vznemirjanjem – protipravno vznemirjanje lastnika – priznana dejstva – vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Zaradi zmotne presoje, da gre za priznana dejstva, ki jih v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP ni treba dokazovati, in zaradi izostanka dokazne ocene glede ugotovitve o obstoju zaključene celote med spornimi stvarmi na tožničinih nepremičninah in nepremičninami v lasti tožencev, je podan dvom o obstoju odločilnih dejstev, ki bi nudila podlago za ugoditev zahtevku. Gre torej za kršitve, ki bi mogle vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe.
ničnost kupoprodajne pogodbe – izpodbojnost kupoprodajne pogodbe – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – priposestvovalna doba – priposestvovalna doba pravnega prednika – izguba posesti nepremičnine – pomanjkljiva dokazna ocena
Zaradi napačnega zaključka prvega sodišča, da je tožnikov pravni prednik izgubil posest na nepremičnini, ker je opustil njeno čiščenje, je zmoten zaključek glede (ne)izpolnitve pogoja priposestvovalne dobe 10-ih let.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0075853
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7, 7/1, 10, 10/1. ZIZ člen 42, 42/2, 40c, 40c/3. Zustellgesetz (ZustG) člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine – vročanje sklepa o izvršbi v tujino – vročanje v Republiko Avstrijo – potrdilo o vročitvi – vročanje po pravu države članice vročanja – predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – dejanski prejem pisanja
Kadar iz potrdila o vročitvi izhaja, da je bilo pisanje vročeno v skladu s pravom zaprošene države članice Republike Avstrije, in sicer z uporabo poštnih storitev s priloženim potrdilom o prejemu, iz pojasnila načina vročitve pa izhaja, da je bila vročitev opravljena s položitvijo pri lokalnem poštnem uradu, s pojasnilom, da naslovnik pisanja v dveh tednih pisanja ni dvignil, zato je pošta dokument vrnila, dolžnik z uveljavljanjem, da mu sklep o izvršbi ni bil vročen, ker pisanja ni prevzel in se je le-to vrnilo sodišču, razveljavitve potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne more doseči.
Čeprav je prvo sodišče navedlo pravilno izhodišče, da je pri določitvi začasne preživnine treba izhajati iz otrokovih nujnih oziroma eksistenčnih potreb, ni pojasnilo, katere tožničine potrebe je upoštevalo kot nujne in v kakšnih mesečnih zneskih.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082207
SPZ člen 67, 67/4, 117. ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 114, 115.
postopek za ureditev razmerij med solastniki – upravljanje s stvarjo – posel, nujen za redno vzdrževanje stvari – nujnost vzdrževalnih del – upravljanje skupnih delov nepremičnine – predlog za nadomestitev soglasja – pravni interes – izvedena dela – poslovodstvo brez naročila – stroški nepravdnega postopka – načelo krivde
Predlagateljica s tem, ko je dela izvedla pred pridobitvijo soglasja nasprotne udeleženke ali sklepa sodišča, ki bi nadomestil to soglasje, ravnala enostransko, kar pomeni, da je izvedla poslovodstvo brez naročila, katerega posledice se v primeru spora razrešujejo v pravdnem postopku. Sodna odločba, s katero sodišče v nepravdnem postopku uredi razmerje med solastniki, kadar se ti ne morejo sporazumeti o poslu rednega upravljanja, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari, je oblikovalne narave. Z njo sodišče oblikuje pravno razmerje med udeleženci postopka, ki sami niso dosegli potrebnega soglasja, oziroma nadomesti njihovo voljo. Oblikovalna sodna odločba začne učinkovati šele s pravnomočnostjo, zato njena izdaja v obravnavanem primeru ne bi spremenila dejstva, da je šlo pri že izvedenih delih za enostransko ravnanje predlagateljice in ne za ravnanje, ki bi imelo pravno podlago v predhodnem dogovoru ali v predhodnem sklepu nepravdnega sodišča.
V zvezi z vprašanjem nujnosti izvedenih del je treba upoštevati, da se njihova nujnost presoja glede na stanje ob odločanju.
postopek odpusta obveznosti – predlog za odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja – dajanje osebnih jamstev za obveznosti lastnih podjetij
Če je dolžnik dajal osebna jamstva za obveznosti, ki so jih prevzemala njegova podjetja, je s tem prostovoljno posegel v načelo omejene odgovornosti družbenikov v kapitalskih družbah za obveznosti družbe. Pritožnik je na ta način dajal osebno jamstvo za uspeh svojih podjetij. Takšno ravnanje je razumno ob predpostavki pričakovane koristi družbenika v smislu povečanja vrednosti svoje naložbe v podjetjih na podlagi zagotovljenega posojila, za vrnitev katerega je dolžnik dal osebno jamstvo. Pritožnikovo zatrjevanje, da v posledici prevzetih jamstev (ki so bila pogoj za pridobitev posojila), ni prejel nobenih koristi, je zato materialnopravno zmotno.
Ključen kriterij za (ne)uporabo drugega odstavka 82. člena OZ je (ne)spornost pogodbenih določil. Navedena določba namreč govori „spornih“ in ne morda o „nejasnih“ določbah. To pa pomeni, da lahko stranka tudi v primeru na videz jasnega pogodbenega zapisa v pravdi uveljavlja, da je sporen in da je bil skupen namen pogodbenih strank drugačen, kot je na prvi pogled videti iz zapisa pogodbe.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – predpostavke – dospela terjatev glavnega izvajalca do naročnika – plačilo terjatve – trditveno in dokazno breme – neupravičena pridobitev – odsotnost pravnega temelja.
Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem, ali so bila plačila glavnemu izvajalcu že izvedena, je na stranki tožene stranke. S stališča podizvajalca gre za dokazovanje negativnih dejstev, ki so izven njegove sfere, kar pomeni, da je dokazno breme na nasprotni strani, torej na strani naročnika.
Bistvena predpostavka neupravičene obogatitve je odsotnost kakršnegakoli pravnega temelja za prehod premoženja. Med pravdnima strankama sicer res ni obstajala nobena neposredna pogodba, kljub temu pa je tožeča stranka dela, za katere terja plačilo neposredno od tožene stranke, opravljala na pogodbeni podlagi, to je na podlagi pogodb z glavnima izvajalcema. Zatrjevana obogatitev tožene stranke ter prikrajšanje tožeče stranke torej izhajata iz tristranskega pogodbenega okvira glavnih gradbenih in podizvajalskih pogodb. Zato o odsotnosti pravnega temelja v takem primeru ni mogoče govoriti.
procesni pobotni ugovor - odločitev o terjatvi, ki je bila uveljavljana zaradi pobota - oblikovanje izreka sodbe - ugotovitev obstoja ali neobstoja terjatve - pravnomočnost - zavrženje pobotnega ugovora
O terjatvi, ki je bila uveljavljana zaradi pobota, se v izreku sodbe odloči tako, da se ugotovi obstoj ali neobstoj te terjatve.
V skladu z drugim odstavkom 319. člena ZPP je sodišče druge stopnje zavrglo pobotni ugovor, potem ko je ugotovilo, da je bilo o obstoju oziroma o neobstoju odškodninske terjatve v celotni višini 5.997,09 EUR že pravnomočno razsojeno.
ZFPPIPP člen 245, 245/1, 373, 373/2, 374, 374/1. ZGD-1 člen 418, 418/1, 522. ZSReg člen 10a, 19.
registrski postopek - nedovoljena razpolaganja - prenos poslovnega deleža - začetek stečajnega postopka - premoženjska pravica družbenika
Če udeleženci v registrskem postopku razpolagajo z zahtevki (pravicami) v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnimi pravili (npr. ker se želi imetnik poslovnega deleža z odtujitvijo tega deleža izogniti omejitvam iz 10.a člena ZGD-1). V takšnem primeru sme registrsko sodišče ugotavljati tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navajali, in izvajati dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali. Če registrsko sodišče ugotovi, da gre za takšna nedovoljena razpolaganja, lahko predlog za prenos poslovnega deleža tudi zavrne.
ZZZDR člen 123, 123/1. KZ-1 člen 194. ZFPPIPP člen 389, 389/3, 389/3-2.
izterjava stalnih prejemkov – stečajna masa – izvzetje iz stečajne mase – preživnina mladoletnih otrok
Do zneska, namenjenega za preživljanje dolžnikovih otrok, torej dolžnik ni upravičen. Če pa se polnoletni otrok odpove preživnini, znesek, ki ga predstavlja ta preživnina, spada v stečajno maso. To na načelnem nivoju pomeni, da se za znesek preživnine, kateremu se polnoletni upravičenec odpove, poveča masa, iz katere participirajo upniki dolžnika v stečaju, ne pa dolžnik sam.
storitev prevzemanja odpadkov - spremenjene okoliščine - sprememba cene - ustni dogovor o zvišanju cene - sprememba pogodbe - teorija realizacije - odškodnina zaradi nepoštenih pogajanj
V 7. členu Pogodbe je določeno, da Pogodba velja do drugačne rešitve problematike odlaganja odpadkov na območju občine. V času, ko naj bi bil po trditvah tožeče stranke sklenjen ustni dogovor o zvišanju cene (ki bi vključevala višji strošek odvoza in okoljske takse), je torej Pogodba še veljala. Ustni dogovor bi torej lahko kvečjemu pomeni spremembo Pogodbe, ne pa nove pogodbe. V spornem obdobju se je torej glede obveznosti tožeče stranke izvajala Pogodba (kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje), tožena stranka pa ni nikoli plačala višje cene (kar ni sporno), zato s sklicevanjem na teorijo realizacije glede ustnega dogovora tožeča stranka ne more uspeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080015
OZ člen 179. ZPP člen 165, 165/2.
povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zvin vratne hrbtenice
Odškodnina, ki jo je prisodilo sodišče prve stopnje (približno 1,2 povprečne neto plače v času sojenja), je sicer v okviru odškodnin, ki jih oškodovanci prejemajo pri najlažjih zvinih vratne hrbtenice (od 1 do 2,7 povprečne neto plače v času sojenja), vendar obravnavani primer s temi primeri ni primerljiv. Od njih odstopa zaradi (za polovico) daljšega bolečinskega obdobja. Pravično denarno odškodnino iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem predstavlja znesek 2.000,00 EUR.
Aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS člen 2, 6. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1, 2/3, 9, 9/4.
stroški prevoza na delo - javni uslužbenec
Tožnik (javni uslužbenec) je v tem individualnem delovnem sporu zahteval povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, ki jih je imel v spornem obdobju na relaciji Bratonci - Ljubljana - Bratonci, ker je v tem obdobju (največkrat) enkrat tedensko prihajal na delo z naslova stalnega bivališča v Ljubljano (kjer je opravljal delo) in se iz kraja opravljanja dela ob koncu tedna vračal v kraj stalnega prebivališča. Iz tega razloga je tožnik vtoževal izplačilo teh stroškov prevoza na delo in z dela v višini vozovnice za vlak. Med tednom je tožnik bival v Ljubljani, za prihod na delo in odhod z dela iz tega naslova do kraja opravljanja dela pa mu je tožena stranka povrnila le stroške prevoza na delo in z dela v višini mesečne vozovnice Ljubljanskega potniškega prometa.
V primeru, ko se v določenem obdobju delavec vozi na delo iz kraja, kjer dejansko biva, v drugem obdobju pa iz kraja kjer ima stalno prebivališče (in iz tega kraja dejansko pride na delo), dobi povrnjene stroške prevoza na delo in z dela tudi iz kraja stalnega prebivališča (to je iz kraja, od koder se je zaposleni enkrat tedensko dejansko pripeljal na delo oziroma se z dela vračal).
ZFPPIPP člen 405. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odpust obveznosti – ugovor – prekinitev postopka odločanja o ugovoru – predhodno vprašanje – smiselna uporaba določb pravdnega postopka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – neobrazložen sklep
V skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, sicer res smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Vendar pa mora sodišče, ko odloča o tem, ali bo posamezno določbo ZPP smiselno uporabilo, izhajati iz temeljnih načel in namena postopka zaradi insolventnosti in posameznih institutov znotraj njega. Tako mora glede na poudarjeno načelo hitrosti postopka, v kolikor oceni, da je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, praviloma (le v izjemnih primerih ne) to vprašanje rešiti samo.
Na zakonitost premestitve policista v smislu 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU ne more vplivati ugotovitev sodišča o tem, ali je bila premestitev tožnika smotrna v smislu učinkovitosti dela organa, saj je ocena o tem, da je mogoče z določeno premestitvijo zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, v domeni predstojnika organa. Tudi v primeru, če sprejme predstojnik organa napačno oceno glede zagotavljanja učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa, takšna premestitev zaradi te napačne ocene še ni nezakonita. V sporih v zvezi z zakonitostjo premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je razlog za premestitev resničen in ne navidezen, ne more pa sodišče ocenjevati, kako je oziroma kako bo konkretna premestitev vplivala na učinkovito delo organa (npr. sodba VDSS opr. št. Pdp 1240/2014, sklep opr. št. Pdp 368/2015, sodba opr. št. Pdp 359/2015, …).
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-5, 146/1-6, 157, 157/6. ZPreZP-1 člen 14. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 4.
sorodne pravice – pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – plačilo DDV
Nepravilno je stališče, da bi DDV tožeča stranka lahko zahtevala le v primeru sklenitve pogodbe med pravdnima strankama. Stranka je v primeru storitve, ki je obdavčena z DDV, do DDV upravičena tudi v primeru neupravičene obogatitve in ne le pri pogodbenem razmerju.
pobotni ugovor – pogajanja brez namena skleniti pogodbo – odstop od pogajanj – pravno priznana škoda
Odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogajanj je omejena na stroške, povezane s pripravami na sklenitev pogodbe. Takih stroškov kot navadne škode tožena stranka v pobotnem ugovoru ni uveljavljala. Tako se pokaže, da pobotni ugovor z uveljavljanjem škode zaradi preprečitve povečanja premoženja, kot jo je v njem opredelila tožena stranka, ni sklepčen, ker nima podlage v materialnem pravu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082183
OZ člen 179, 179/2, 180, 180/2. ZPP člen 164, 165, 337.
povrnitev nepremoženjske škode - plegija - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti - odmera višine odškodnine - dolgotrajnost sodnega postopka - nedovoljene pritožbene novote - stroški pravdnega postopka - uspeh po temelju in višini - izdaja vmesne sodbe - razdružitev postopka
Sodišče prve stopnje je prezrlo dolgotrajnost sodnega postopka oziroma dejstvo, da je od škodnega dogodka do izdaje sodbe poteklo že več kot 12 let. Tožniki so zaradi tako dolgotrajnega čakanja na zadoščenje po presoji pritožbenega sodišča upravičeni do višje odškodnine kot drugi posredni oškodovanci v podobnih primerih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0081152
ZPP člen 1, 11, 11/1, 115, 115/1, 116, 116/1. ZGD-1 člen 263, 263/1. ZFPPIPP člen 28, 28/2.
predlog za preložitev naroka – upravičeni razlogi – presoja upravičenosti – zdravstveni poseg na dan naroka – zastopanje – pravne osebe – temeljne obveznosti poslovodstva – skrbnost in odgovornost – profesionalna skrbnost – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – načelo ekonomičnosti
Merilo za presojo upravičenosti za preložitev naroka so tiste okoliščine, ki bi prišle v poštev kot upravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP.