Aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS člen 2, 6. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1, 2/3, 9, 9/4.
stroški prevoza na delo - javni uslužbenec
Tožnik (javni uslužbenec) je v tem individualnem delovnem sporu zahteval povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, ki jih je imel v spornem obdobju na relaciji Bratonci - Ljubljana - Bratonci, ker je v tem obdobju (največkrat) enkrat tedensko prihajal na delo z naslova stalnega bivališča v Ljubljano (kjer je opravljal delo) in se iz kraja opravljanja dela ob koncu tedna vračal v kraj stalnega prebivališča. Iz tega razloga je tožnik vtoževal izplačilo teh stroškov prevoza na delo in z dela v višini vozovnice za vlak. Med tednom je tožnik bival v Ljubljani, za prihod na delo in odhod z dela iz tega naslova do kraja opravljanja dela pa mu je tožena stranka povrnila le stroške prevoza na delo in z dela v višini mesečne vozovnice Ljubljanskega potniškega prometa.
V primeru, ko se v določenem obdobju delavec vozi na delo iz kraja, kjer dejansko biva, v drugem obdobju pa iz kraja kjer ima stalno prebivališče (in iz tega kraja dejansko pride na delo), dobi povrnjene stroške prevoza na delo in z dela tudi iz kraja stalnega prebivališča (to je iz kraja, od koder se je zaposleni enkrat tedensko dejansko pripeljal na delo oziroma se z dela vračal).
Na zakonitost premestitve policista v smislu 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU ne more vplivati ugotovitev sodišča o tem, ali je bila premestitev tožnika smotrna v smislu učinkovitosti dela organa, saj je ocena o tem, da je mogoče z določeno premestitvijo zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, v domeni predstojnika organa. Tudi v primeru, če sprejme predstojnik organa napačno oceno glede zagotavljanja učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa, takšna premestitev zaradi te napačne ocene še ni nezakonita. V sporih v zvezi z zakonitostjo premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je razlog za premestitev resničen in ne navidezen, ne more pa sodišče ocenjevati, kako je oziroma kako bo konkretna premestitev vplivala na učinkovito delo organa (npr. sodba VDSS opr. št. Pdp 1240/2014, sklep opr. št. Pdp 368/2015, sodba opr. št. Pdp 359/2015, …).
ZFPPIPP člen 405. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odpust obveznosti – ugovor – prekinitev postopka odločanja o ugovoru – predhodno vprašanje – smiselna uporaba določb pravdnega postopka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – neobrazložen sklep
V skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, sicer res smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Vendar pa mora sodišče, ko odloča o tem, ali bo posamezno določbo ZPP smiselno uporabilo, izhajati iz temeljnih načel in namena postopka zaradi insolventnosti in posameznih institutov znotraj njega. Tako mora glede na poudarjeno načelo hitrosti postopka, v kolikor oceni, da je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, praviloma (le v izjemnih primerih ne) to vprašanje rešiti samo.
ZFPPIPP člen 245, 245/1, 373, 373/2, 374, 374/1. ZGD-1 člen 418, 418/1, 522. ZSReg člen 10a, 19.
registrski postopek - nedovoljena razpolaganja - prenos poslovnega deleža - začetek stečajnega postopka - premoženjska pravica družbenika
Če udeleženci v registrskem postopku razpolagajo z zahtevki (pravicami) v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnimi pravili (npr. ker se želi imetnik poslovnega deleža z odtujitvijo tega deleža izogniti omejitvam iz 10.a člena ZGD-1). V takšnem primeru sme registrsko sodišče ugotavljati tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navajali, in izvajati dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali. Če registrsko sodišče ugotovi, da gre za takšna nedovoljena razpolaganja, lahko predlog za prenos poslovnega deleža tudi zavrne.
prevzem neunovčljivega premoženja – načrt prve razdelitve – ugovor proti načrtu prve razdelitve – sklep o prvi razdelitvi – pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi – dovoljenost pritožbe proti sklepu o prvi razdelitvi, če ugovor proti načrtu prve razdelitve ni bil vložen – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – nedovoljeni pritožbeni razlogi – meje pritožbenega preizkusa – preizkus po uradni dolžnosti – ozka razlaga določb o zavrženju pritožbe – plačilo stroškov stečajnega postopka
Zavrženje pritožbe pomeni zavrnitev njenega obravnavanja in torej popolno odklonitev sodnega varstva. Že iz tega razloga terja odločitev o zavrženju posebno previdnost in v dvomu ozko razlago. Pritožba tako nikoli ni nedovoljena samo zato, ker pritožnik v njej uveljavlja nedovoljene pritožbene razloge, s pritožbo zoper sklep o prvi razdelitvi je dovoljeno uveljavljati (oziroma mora sodišče paziti na) absolutne bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.
Stališče, da s pritožbo zoper sklep o razdelitvi ni mogoče uveljavljati (najhujših) kršitev procesnega in materialnega prava, če teh pritožnik ni uveljavljal v ugovoru zoper načrt prve razdelitve, bi pomenilo prehud in nesorazmeren poseg v pravni položaj prizadetih udeležencev, ki ga interes po hitrosti in ekonomičnosti stečajnega postopka ne more upravičiti.
Če vsi stroški ob izdaji načrta končne razdelitve še ne bi bili določeni, bi prevzemnika neunovčljivega premoženja postavili v pravno povsem nevzdržen položaj, da ugovarja zoper višino tistih v načrtu razdelitve predvidenih stroškov, ki bodo še predmet sodnega preverjanja ob izdaji sklepov o nagradah oz. izdaji soglasij. Poleg tega se morajo v sklepu o končni razdelitvi naloženi stroški tudi v celoti ujemati z že odobrenimi oz. priznanimi v pravnomočnih sklepih. Na te pogoje in medsebojno skladnost odločitev o stroških je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0081152
ZPP člen 1, 11, 11/1, 115, 115/1, 116, 116/1. ZGD-1 člen 263, 263/1. ZFPPIPP člen 28, 28/2.
predlog za preložitev naroka – upravičeni razlogi – presoja upravičenosti – zdravstveni poseg na dan naroka – zastopanje – pravne osebe – temeljne obveznosti poslovodstva – skrbnost in odgovornost – profesionalna skrbnost – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – načelo ekonomičnosti
Merilo za presojo upravičenosti za preložitev naroka so tiste okoliščine, ki bi prišle v poštev kot upravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082226
ZPP člen 8, 154, 154/2, 157, 285. ZTLR člen 28, 28/4, 54, 72, 72/1.
prepozen dokaz – zavrnitev dokaznega predloga – pisna izjava priče – zavlečenje postopka – materialno procesno vodstvo – dokazna ocena – priposestvovanje nepremičnine – priposestvovanje idealnega deleža – stroški pravdnega postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povod za tožbo – uspeh pravdnih strank – delni uspeh – stroški za narok – stroški pooblaščencev strank – vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Tudi vpogled v pisno izjavo priče bi zavlekel postopek. Tožena stranka bi se morala z izjavo priče seznaniti in imeti možnost priprave odgovora nanjo ter zahtevati zaslišanje priče.
Ko ima več oseb posest na celotni nepremičnini, lahko posamezen priposestvovalec pridobi solastninsko pravico na nepremičnini. Če več oseb uporablja celo nepremičnino, ni videti razloga za neutemeljenost njihovih zahtevkov za ugotovitev, da so pridobili solastninsko pravico na nepremičnini po deležih, določenih npr. glede na vložena sredstva ali medsebojno dogovorjenih deležih.
Da toženec ni dal povoda za tožbo, je mogoče zaključiti le, če lahko tožnik na podlagi toženčevega ravnanja pred pravdo, ne oziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da za varstvo njegovih interesov ne bo potrebna sodna intervencija.
vzpostavitev prejšnjega stanja - odškodnina - obseg dejanske škode
Tožeča stranka je po oceni pritožbenega sodišča uspela dokazati višino škode. Dokazno breme, ki je dinamične narave, se je v tem delu zato prevesilo na toženo stranko, ki pa v konkretni zadevi niti ni izkazala utemeljenega dvoma glede pravilnosti obračunanega popravila.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082207
SPZ člen 67, 67/4, 117. ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 114, 115.
postopek za ureditev razmerij med solastniki – upravljanje s stvarjo – posel, nujen za redno vzdrževanje stvari – nujnost vzdrževalnih del – upravljanje skupnih delov nepremičnine – predlog za nadomestitev soglasja – pravni interes – izvedena dela – poslovodstvo brez naročila – stroški nepravdnega postopka – načelo krivde
Predlagateljica s tem, ko je dela izvedla pred pridobitvijo soglasja nasprotne udeleženke ali sklepa sodišča, ki bi nadomestil to soglasje, ravnala enostransko, kar pomeni, da je izvedla poslovodstvo brez naročila, katerega posledice se v primeru spora razrešujejo v pravdnem postopku. Sodna odločba, s katero sodišče v nepravdnem postopku uredi razmerje med solastniki, kadar se ti ne morejo sporazumeti o poslu rednega upravljanja, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari, je oblikovalne narave. Z njo sodišče oblikuje pravno razmerje med udeleženci postopka, ki sami niso dosegli potrebnega soglasja, oziroma nadomesti njihovo voljo. Oblikovalna sodna odločba začne učinkovati šele s pravnomočnostjo, zato njena izdaja v obravnavanem primeru ne bi spremenila dejstva, da je šlo pri že izvedenih delih za enostransko ravnanje predlagateljice in ne za ravnanje, ki bi imelo pravno podlago v predhodnem dogovoru ali v predhodnem sklepu nepravdnega sodišča.
V zvezi z vprašanjem nujnosti izvedenih del je treba upoštevati, da se njihova nujnost presoja glede na stanje ob odločanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023441
KZ-1 člen 220, 220/1, 314, 314/1. ZKP člen 10, 10/1, 372, 372-3.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – poškodovanje tuje stvari – povzročitev splošne nevarnosti
Sodišče prve stopnje je kršilo kazenski zakon, ker je obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, katerega opis je vsebovan v opisu kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti (razen abstraktnega dela), za katerega je bila zoper obdolženca pravnomočno zavrnjena obtožba. O tem kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari, torej o istem historičnem dogodku, je bilo odločeno na način, zaradi katerega velja prepoved ponovnega sojenja o isti stvari.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073729
ZGD-1 člen 41, 41/1, 42, 42/3.
družbenik – prodaja ekološkega sadja in zelenjave – konkurenčna dejavnost – prepoved konkurence – kršitev prepovedi konkurence – odškodnina – protipravnost ravnanja – zastaranje – pretrganje zastaranja – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – trditvena podlaga – odločanje preko trditvene podlage strank – kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da „kršitev“ prepovedi konkurence ne pomeni kršitve same po sebi, torej udeležbe v dveh potencialno konkurenčnih družbah, temveč lahko pomeni le konkretno kršitev (konkreten posel, dejanje), ki je povzročila konkretno škodo (prim. odločba Vrhovnega sodišča RS III Ips 21/2006 z dne 23. 5. 2007).
Temelj odškodninskega zahtevka ni v kršitvi pravil konkurenčnega prava, ki od (praviloma subjektivno nepovezanih) subjektov na trgu zahtevajo, da se vzdržijo ravnanj, ki omejujejo konkurenco na trgu, oziroma ravnanj, ki nasprotujejo dobrim poslovnim običajem. Temelj odškodninskega zahtevka je v tem, da je toženec družbenik družb, ki se ukvarjata s konkurenčno dejavnostjo. Ob povedanem se izkaže, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da zgolj ponujanje ekoloških izdelkov (sorodnih ali enakih, kot jih ponuja tožnica) ni dovolj za zaključek, da je toženec ravnal v nasprotju z določbo 41. člena ZGD-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0083851
ZOR člen 1066, 1066/2. OZ člen 51, 51/2, 51/4, 55/1, 1061, 1061/2. ZBan-1 člen 13, 13/3.
kreditna pogodba – obličnost – javni interes – pisna oblika – ustni dogovori – nov rok zapadlosti – odlog plačila – bistvena sestavina kreditne pogodbe
Po presoji pritožbenega sodišča pri zahtevani obličnosti kreditne pogodbe ne gre le za varovanje kreditojemalca pred nepremišljenim zadolževanjem, pač pa je obličnost predpisana v javnem interesu. Kreditne posle lahko v skladu z v času sklenitve kreditne pogodbe in zatrjevanega ustnega dogovora o odlogu plačila v letu 2013 veljavnem ZBan-1 opravljajo le kreditne institucije, te pa so po tretjem odstavku 13. člena ZBan-1 banke in hranilnice, te pa so podvržene nadzoru Banke Slovenije. Transparentnost opravljanja kreditnih poslov pa je zagotovljena z zakonsko zahtevano pisnostjo kreditne pogodbe.
ZFPPIPP člen 97, 126, 355, 355/3, 355/3-8, 357, 357/1. ZOdvT člen 4, 4/1.
stroški stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - plačilo odvetniških storitev - dogovor o višini nagrad - položaj in pristojnosti upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - odvetnik
Ker je upraviteljica z odvetnikom sklenila dogovor, je stališče sodišča prve stopnje, da je treba nagrado odvetniku obračunati po določilih ZOdvT, zmotno. Odvetnik ima pravico zahtevati plačilo opravljenih storitev po dogovoru. Pri tem je treba upoštevati, da se je upraviteljica, upoštevaje seštevek vseh storitev po dogovoru, z odvetnikom dogovorila za bistveno nižjo ceno od cene, ki je za te storitve določena z ZOdvT.
Iz tožbenih trditev izhaja, da so predmet davčne izvršbe dolžnikova denarna sredstva (za kar priloži sklep o davčni izvršbi), vendar pa hkrati tudi navaja, da dolžnik pri njej nima denarnih sredstev na računu, saj je bil transakcijski račun dolžnika pri tožeči stranki dne 9. 7. 2013 zaprt. Tožeča stranka torej ne zatrjuje, da ima na predmetu izvršbe, kot je opredeljen s sklepom o davčni izvršbi, torej na dolžnikovih denarnih sredstvih, ki jih ima na računih pri banki pravico, ki preprečuje izvršbo, temveč trdi, da dolžnik pri njej nima odprtega računa in zato tudi ne denarnih sredstev. Tožeča stranka s tožbenimi trditvami - četudi bi se izkazalo, da so resnične – ne more doseči pravne posledice, ki jo zahteva s tožbenima zahtevkoma.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-5, 146/1-6, 157, 157/6. ZPreZP-1 člen 14. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 4.
sorodne pravice – pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – plačilo DDV
Nepravilno je stališče, da bi DDV tožeča stranka lahko zahtevala le v primeru sklenitve pogodbe med pravdnima strankama. Stranka je v primeru storitve, ki je obdavčena z DDV, do DDV upravičena tudi v primeru neupravičene obogatitve in ne le pri pogodbenem razmerju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084677
ZM člen 16, 32. OZ člen 50, 419, 420. ZPP člen 328.
menica – menično poroštvo – aval – cesija – odstop terjatve s pogodbo – obvestitev dolžnika – večkratni odstop – pisna izdelava sodbe – zamenjava pravdnih strank – očitna pisna pomota – popravni sklep – sodna taksa za odgovor na pritožbo
Terjatev preide na prevzemnika že v trenutku, ko je sklenjena pogodba o odstopu. Z obvestilom se doseže končni uspeh cesije, ki je v tem, da lahko dolžnik poslej veljavno izpolni obveznost le prevzemniku. To pa obenem pomeni, da lahko po opravljeni naznanitvi s terjatvijo veljavno razpolaga samo prevzemnik.
stroški izvršitelja - standard takojšnje priglasitve stroškov - načelo prepovedi ravnanja v nasprotju s predhodno opravljenim (venire contra factum proprium) - načelo vestnosti in poštenja - načelo pravne varnosti
S svojim ravnanjem je namreč sodišče prve stopnje pri upniku povzročilo prepričanje, da je s svojo priglasitvijo prehiter, če jo poda pred plačilom stroškov izvršitelju. S tem, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu označilo upnikovo priglasitev, ki je sledila neposredno po plačilu, kot prepozno, je ravnalo v nasprotju s splošnim načelom prepovedi ravnanja v nasprotju s predhodno opravljenim (prepoved venire contra factum proprium). To načelo ne veže le strank v postopku v okviru načela vestnosti in poštenja, ampak tudi sodišče v okviru zagotavljanja poštenega sojenja (22. in 23. člen Ustave) in pravne varnosti, kot podnačela pravne države (2. člen Ustave). Stranke lahko učinkovito uveljavljajo sodno varstvo le, če se lahko zanesejo na ravnanja in stališča sodišča, ki jih načeloma ne sme brez utemeljenega razloga spreminjati. Po pojasnjenem je le za obravnavano zadevo pravilno upoštevati kot pravočasno priglasitev stroškov, ki je sledila neposredno po njihovem plačilu izvršitelju.
več predlogov za začetek stečajnega postopka nad pravno osebo – uvedba postopka – združitev pravd – izrek sklepa o začetku stečajnega postopka – začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika – litispendenca
ZFPPIPP ne vsebuje pravil o tem, kako naj sodišče postopa v primeru, če dolžnik vloži predlog za začetek stečajnega postopka v postopku, ki je že uveden na predlog drugega upravičenega predlagatelja.
Očitek sodišču prve stopnje, da je ravnalo nezakonito, ker ni postopalo v skladu z določbo 235. člena ZFPPIPP (postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka), ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker postopek, ki ga je izbralo sodišče (postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka), ni v ničemer vplival na zakonitost in pravilnost sklepa. Ker se ta presoja glede na odločitev v izreku sklepa, ta pa bi bila enaka tudi v primeru, če bi sodišče odločilo o začetku stečajnega postopka na podlagi upnikovega predloga, očitana relativna bistvena kršitev določb stečajnega postopka ni podana.
pisna izjava o premoženjskem stanju – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga – poziv na dopolnitev predloga – ugovor zoper sklep procesnega vodstva – zavrženje ugovora
Ker tožnik ni ravnal v skladu z zahtevo sodišča in ni predložil pisne izjave o premoženjskem stanju, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.