CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0073732
ZFPPIPP člen 49, 122, 122/1, 122/1-2, 122/1-3, 122/4, 122a, 283, 376, 377. ZGD-1 člen 390. ZPP člen 274.
izpodbijanje sklepa skupščine delniške družbe – stečaj nad toženo stranko – AJPES – prenehanje statusa delničarja – pravni interes za tožbo – pravdno upravičenje – zavrženje tožbe – nenavajanje pravne podlage v sodbi
Čim je stečajni postopek nad pravno osebo začet, vedno pride tudi do izbrisa te pravne osebe iz sodnega registra.
Pravdno upravičenje v smislu dopustnosti tožbe mora biti podano ne le ob vložitvi tožbe, temveč tudi ves čas teka pravdnega postopka.
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo se vrednostni papirji razveljavijo (283. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da tožeča stranka nima več statusa delničarja tožene stranke, s tem pa je izgubila pravdno upravičenje za obravnavano tožbo. To pa pomeni, da njena tožba ni več dopustna. Kakega posebnega pravnega interesa, ki bi kljub začetku stečajnega postopka (še vedno) obstajal, pa tožeča stranka tudi ni izkazala.
kršitev temeljnih pravic delavcev – neplačilo prispevkov za socialno varnost – zakonski znaki kaznivega dejanja – direktni naklep – objektivna nezmožnost izplačevanja – prenos dejavnosti
Neplačilo obveznosti oškodovankama iz delovnopravnega razmerja ni bilo v zavestnem hotenju obdolženega, da jima tega ne poravna, ampak je bilo posledica objektivne nezmožnosti, zato v njegovem ravnanju ni dokazan naklep, ki je konstitutivni znak očitanega kaznivega dejanja.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3, 192. ZPZ57 člen 12, 13, 23, 24. ZPIZ-2 člen 134. TZPZ64 člen 21, 125, 126, 135, 135/1. ZTPIZ72 člen 48, 5. ZPIZ83 člen 10, 11, 159. URS člen 22.
vštetje zavarovalne dobe v pokojninsko dobo - zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Iz ZPZ-57, TZPZ-64 in ZTPIZ-72 izhaja, da se v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteva čas delovnega razmerja, prebit v zavarovanju. Za priznavanje zavarovalne dobe, ne da bi zavarovanje dejansko obstajalo, ni nobene zakonske podlage. To pomeni, da niti v sodnem postopku zgolj na podlagi izjav prič, ko zavarovanje niti ni zatrjevano, ni mogoče uspešno dokazati obstoja zavarovalne dobe, ki se všteva v pokojninsko dobo in predstavlja enega najpomembnejših pogojev za priznavanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bil tožnik, ki je v spornem obdobju delal na visokogorski kmetiji svoje matere, v delovnem razmerju, ker so obstajali elementi delovnega razmerja in je posledično zaključilo, da se zavarovalna doba za čas dela na kmetiji všteje v pokojninsko dobo. Takšno stališče sodišča prve stopnje je napačno. Čeprav je tožnik pred pričetkom srednješolskega izobraževanja, med šolskimi počitnicami, pred vpisom na fakulteto in v času absolventskega staža kot družinski član delal na kmetiji svoje matere, dela ni opravljal v takšnem pravnem razmerju, na podlagi katerega bi bil tedaj tudi pokojninsko zavarovan. Zato v predmetni zadevi ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 3. alineje 1. odstavka 187. člena ZPIZ-1 za vštetje vtoževane zavarovalne dobe v pokojninsko dobo. V pokojninsko dobo je kot zavarovalna doba všteto delo na družinski kmetiji le na temelju elementov delovnega razmerja, čeprav ni nobenega dvoma, da zavarovanje ni obstajalo in zato niti zavarovalna doba. Zgolj okoliščine, da se je na kmetiji ob določenih sezonskih opravilih delalo od jutra do večera, da so starši ob prodaji živine po svojih zmožnostih financirali izobraževanje svojih otrok, da so se določena dela izvajala ob sodelovanju vseh družinskih članov ali celo pomoči tretjih, in ne pod nadzorom in po navodilih v smislu sedaj veljavne definicije delovnega razmerja, same po sebi v konkretnem primeru ne dokazujejo ne delovnega razmerja ne obstoja zavarovalnega razmerja. Zavrnilni upravni odločbi, po katerih je v tožnikovem primeru šlo kvečjemu za pomoč na družinski kmetiji, in ne za delovno razmerje, na podlagi katerega bi obstajalo tudi zavarovalno razmerje, sta pravilni in zakoniti, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje vtoževane zavarovalne dobe v pokojninsko dobo pa neutemeljen.
dopustnost izvršbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - notarski zapis
Tožba iz 59. člena ZIZ je možna samo
v povezavi
z ugovornim postopkom. Izvršilno sodišče je o ugovoru zoper sklep o izvršbi odločilo na podlagi dejstva, ki je bilo med strankama sporno (tožnikovim navedbam ni sledilo), odločitev je potrdilo pritožbeno sodišče (priloga A2). Zato je
iz istega
razloga mogoče vložiti tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (59. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ).
hipotekarni upnik – ločitvena pravica – preizkus ločitvene pravice – fikcija prijave ločitvene pravice
Po določbi 1. točke drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP, ki olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo. Tako terjatev kot ločitveno pravico mora upravitelj tudi preizkusiti. Zakon s tem načinom vzpostavlja fikcijo prijave ločitvene pravice in terjatve v stečajnem postopku, s čemer je olajšan položaj hipotekarnih upnikov (le-ti tako ne morejo priti v zamudo s prijavo).
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - USTAVNO PRAVO
VSM0022847
Ustava SFRJ člen 60. Ustava SRS člen 75. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZVGLD člen 22, 29, 57, 61.
podržavljenje družbene lastnine - kmetijska zemljišča -lovske družine - ustavna pritožba - vpliv vložitve ustavne pritožbe na druge sodne zadeve
Ustavna pritožba, ki jo je tožeča stranka vložila zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 265/2013 v času odločanja še ni rešena, na odločitev pritožbenega sodišča pa ne more vplivati, ker gre za izpodbijanje konkretne odločitve v drugi pravdni zadevi in ne za presojo ustavnosti zakonskih določil, na katerih temelji odločitev v tej pravdni zadevi.
spor majhne vrednosti – obročno plačilo dolga – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokaz – druga pripravljalna vloga
Pritožba ima prav, da je toženka dokaz o odobritvi obročnega plačila vložila prepozno in je sodišče prve stopnje, ko je ta dokaz upoštevalo, kršilo določbo 453. člena ZPP. Ta relativna bistvena kršitev določb postopka pa ni upošteven pritožbeni razlog v postopku v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
ZFPPIPP člen 399, 399-2. ZPSV člen 1, 1/1, 15, 15/1.
ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prispevki niso davki - neobračunani prispevki
V zadevi upnik ne zatrjuje, da naj dolžnica ne bi dala pravilnih podatkov za odmero davkov, temveč zatrjuje, da ji je davčni organ odmeril neobračunane prispevke za socialno varnost, zaradi česar naj bi obstajala zgoraj navedena ovira za odpust obveznosti. Davki in prispevki niso istovrstna terjatev. Ko je sodišče prve stopnje tudi prispevke štelo za davke, je torej zmotno uporabilo materialno pravo. Zgolj zato, ker je socialne prispevke odmeril in uveljavljal davčni organ, to še ne pomeni, da se te terjatve obravnavajo kot davek v smislu 2. točke 399. člena ZFPPIPP.
poočitev - sprememba identifikacijskega znaka nepremičnine - zemljiškoknjižni postopek tipa 971
O (ne)dovoljeni poočitvi spremembe identifikacijskega znaka nepremičnine sodišče geodetsko upravo obvesti in o tem ne izdaja posebnega sklepa. Zakon za take primere odločitev tudi ne predvideva možnosti pravnega sredstva.
Glede na specifične okoliščine v konkretni zadevi, ki so pripeljale do napačne odločitve, pa je pritožbeno sodišče ocenilo, da pritožniku ni mogoče odreči pravnega interesa za pritožbo.
Pritožbeno sodišče ne vidi podlage za zaključek, da bi v konkretni zadevi zaznamba „črne gradnje“ pomembno vplivala na odločanje o dovoljenosti zahtevane poočitve delitve zemljiške parcele.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072505
ZFPPIPP člen 232. OZ člen 302, 304, 304/2.
upnikov predlog za začetek stečajnega postopka – verjetnost obstoja upnikove terjatve – zapadlost upnikove terjatve – nasprotna terjatev dolžnika – zahteva za povratni odkup – izročitev v hrambo drugi osebi – prekluzije
Ne drži, da v tem postopku ne bi veljal sistem prekluzij.
Zaradi nesodelovanja dolžnika upnik ni niti mogel pridobiti kake dvostranske listine v zvezi z zahtevo za ponovni odkup. Denarna terjatev pač zapade v plačilo s potekom roka za njeno plačilo, spornost terjatve pa na njeno zapadlost v ničemer ne vpliva.
sui generis pogodbena kazen – načelo dispozitivnosti
Pogodbena kazen je bila dogovorjena kot civilna kazen za kršitev pogodbenih obveznosti. Namen pogodbene kazni pa je sankcionirati in s tem preventivno vplivati na preprečevanje kršitev pogodbenih obveznosti. Tak dogovor, ki ga ne prepoveduje noben veljaven predpis, dovoljuje pravdnima strankama načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ). Dogovorjena pogodbena kazen zato ne predstavlja odškodnine za katero od vrst škode po OZ, temveč posebno sankcijo zaradi kršitve pogodbene obveznosti izvajalca zdravstvenih storitev. Cit. dogovorjena pogodbena kazen nima narave pogodbene kazni kot je urejena v 247. členu in naslednjih členih OZ. Gre za posebno sui generis pogodbeno kazen, ki jo pogodbeni stranki smeta dogovoriti, kršitelj pogodbenega razmerja pa jo je dolžan plačati, če škoda nastane ali ne.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – nizek znesek sodne takse
Pritožbeno razlogovanje, da bi morala biti tožnica oproščena plačila sodnih taks, ker njen dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, je zmoten, saj ne gre za avtomatizem. Bistveno pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je vprašanje, ali bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za tožničino preživljanje. V obravnavani zadevi je odgovor nikalen, saj je prvo sodišče tožnici odmerilo zelo nizek znesek sodne takse, tožnica pa v pritožbi tudi ni zatrdila, da bo njeno preživljanje zaradi plačila zneska v višini 10,00 EUR kakorkoli ogroženo.
ZGD-1 člen 263, 265, 265/1, 283, 286, 286/2. ZPP člen 206, 206/1.
predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti organom vodenja – sklep skupščine – preoblikovanje delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo tekom postopka – prekinitev postopka – zastopanje – namen določitve posebnega zastopnika – upravičene osebe za zastopanje delniške družbe
V delniških družbah sklep skupščine ni predpostavka (pogoj) za uveljavljaje odškodninskega (tožbenega) zahtevka zoper bivše (ali aktualne) člane organe vodenja in nadzora.
ZPP člen 454, 454/2, 458, 458/1, 495, 495/1. ZFPPIPP člen 160, 160/1, 214, 214/1, 215, 215/1.
spor majhne vrednosti – obligatornost glavne obravnave – izrecna zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje – postopek prisilne poravnave – terjatve upnikov, za katere učinkuje pravnomočno potrjena prisilna poravnava – učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove
Pravna teorija in sodna praksa zavzemata stališče, da ni mogoče šteti, da določen dokazni predlog (npr. zaslišanje prič ali pravdnih strank) pomeni zahtevo za izvedbo naroka.
Prenehanje pravice upnika, da sodno uveljavi plačilo svoje terjatve (v deležu, ki presega delež, določen v potrjeni prisilni poravnavi, in pred potekom rokov, ki so v njej določeni) preneha šele s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
začasna nezmožnost za delo - pretežno opravljanje dela - bistvena vsebina dela
Tožnik je pretežni čas delovnih obveznosti delovnega mesta hišnika - vzdrževalca v spornem obdobju opravljal težja dela (pripravljal kesone, kosil travo), ki so zahtevala moč in dodatne napore, lažja dela kot so zamenjava luči ali vtičnic pa je opravljal na lestvah in v prisilnih držah v primerih, če je prišlo do okvar, te pa prihajajo le občasno in niti ni nujno vsakodnevno. V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da se začasna nezmožnost za delo ugotavlja glede na delo, ki ga tožnik pretežno opravlja in da je tudi pri tožniku začasno nezmožnost za delo potrebno ocenjevati za dela in naloge, ki v tem času predstavljajo bistveno vsebino delo. Ker je tožnik pretežni čas delovnih obveznosti v spornem obdobju opravljal težja dela, za ta pa po izvedenskem mnenju sodnega izvedenca ni bil zmožen, je tožbeni zahtevek na ugotovitev nezmožnosti za delo v spornem obdobju utemeljen.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM0022848
OZ člen 190, 336, 336/1, 338, 346. SPZ člen 29. ZD člen 132, 141, 142. ZDen člen 77, 78, 78/2. ZPP člen 228, 286. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/3, 32. ZST-1B člen 7.
zahtevek za vrnitev zapuščine - dedovanje denacionaliziranega premoženja - pogoji za dediščinsko tožbo - posestnik zapuščine - odgovornost za zapustnikove dolgove - neupravičena obogatitev - zastaranje obogatitvenega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - prepozni dokazni predlogi - plačilo sodne takse za podrejeni in alternativni zahtevek
Dokler zapuščinski postopek ni končan, v pravdi še ni mogoče odločati o delitvi stvari, ki spadajo v zapuščino, kakor tudi ne odločati o pravici tožnikov (dedičev) do posesti spornih nepremičnin, ki spadajo v zapuščino, in še manj prisojati denarne zneske, ki tvorijo zapuščinsko maso.
varnostni pas – soprispevek – mladoletna otroka – vzročna zveza – povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana nepremoženjska škoda – odškodnina za telesne bolečine – krvaveče dlesni – zatečena zgornja ustnica
Mladoletna otroka, ki sta sedela skupaj z mamo na zadnjih sedežih, nista bila pripeta z varnostnim pasom. Sodišče prve stopnje je njun soprispevek ocenilo na 25 %. Pritožnika menita, da je taka odločitev nepravilna, ker sama (ob dogodku sta bila stara 2 in 4 leta), varnostnega pasu nista mogla namestiti, zaradi ravnanja njunih staršev pa jima ni mogoče naprtiti soprispevka. Očitek ni utemeljen, saj, poenostavljeno povedano, zavarovanki tožene stranke ni mogoče naprtiti odgovornosti za tisti obseg škode, ki ni v vzročni zvezi z njenim ravnanjem.
ZZZDR člen 58, 59. ZN člen 47. ZPP člen 286, 286/6, 339, 339/2, 339/2-15.
skupno premoženje – stanovanje – višina deležev na skupnem premoženju – privatizacijski nakup stanovanja – imetništvo stanovanjske pravice – poravnavanje stroškov – skrb za gospodinjstvo – skrb za dom – zaposlitev
Ker so bili tožnikovi denarni dohodki skozi celotno obdobje zakonske zveze bistveno višji od toženkinih (v povprečju vsaj štirikrat), bi se to moralo odraziti tudi na njegovem večjem deležu na ustvarjenem skupnem premoženju. Ne gre namreč za primer, ko tožnik z nedenarnimi prispevki, torej z delom, ne bi v ničemer prispeval k skupnemu gospodinjstvu oziroma bi bil njegov prispevek ničen. Čeprav je toženka na nedenarnem področju prispevala nekoliko več kot tožnik (ne pa štirikrat več), je pritožbeno sodišče ocenilo, da je tožnikov prispevek na ustvarjenem skupnem premoženju 65 %, toženkin pa 35 %.
Pravilno je stališče sodišča, da ugodnosti pri privatizacijskem nakupu stanovanja ni mogoče šteti samo v korist enega od partnerjev, saj je bilo stanovanje kupljeno v času življenjske in ekonomske skupnosti pravdnih strank ter s sredstvi, ki sta jih stranki pridobili z delom. To ne pomeni, da imetništvo stanovanjske pravice ni predstavljalo nobenega prispevka k ustvarjanju skupnega premoženja.