IZVRŠILNO PRAVO - PLAČILNI PROMET - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0058671
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba I) člen 22, 22-5. KZ-1 člen 246, 246/1. ZMZPP člen 63, 63/1. ZPlaSS člen 5, 5/2, 12, 12/1, 13, 13/1, 15, 15/1.
zavrnitev predloga za izvršbo - nezmožnost oprave izvršbe - poravnalni račun banke - imetnik računa - plačilna kartica - transakcijski račun - plačilni račun - bančni račun v tujini - nepristojnost slovenskega sodišča - pristojnost za opravo izvršbe
Poravnalni račun neke slovenske banke pri Banki Slovenije ne more predstavljati transakcijskega računa, katerega imetnica je dolžnica, pa tudi dolžničino imetništvo MasterCard kartice samo po sebi ne predstavlja dolžničinih denarnih sredstev pri OPP oz. njenega plačilnega (transakcijskega) računa, na katerem bi bilo mogoče opraviti izvršbo. Plačilne kartice namreč ni mogoče enačiti s plačilnim računom.
Upnik od slovenskega sodišča neutemeljeno pričakuje, da bo dovolilo in opravilo izvršbo na dolžničina denarna sredstva na transakcijskem računu izven območja Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0073732
ZFPPIPP člen 49, 122, 122/1, 122/1-2, 122/1-3, 122/4, 122a, 283, 376, 377. ZGD-1 člen 390. ZPP člen 274.
izpodbijanje sklepa skupščine delniške družbe – stečaj nad toženo stranko – AJPES – prenehanje statusa delničarja – pravni interes za tožbo – pravdno upravičenje – zavrženje tožbe – nenavajanje pravne podlage v sodbi
Čim je stečajni postopek nad pravno osebo začet, vedno pride tudi do izbrisa te pravne osebe iz sodnega registra.
Pravdno upravičenje v smislu dopustnosti tožbe mora biti podano ne le ob vložitvi tožbe, temveč tudi ves čas teka pravdnega postopka.
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo se vrednostni papirji razveljavijo (283. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da tožeča stranka nima več statusa delničarja tožene stranke, s tem pa je izgubila pravdno upravičenje za obravnavano tožbo. To pa pomeni, da njena tožba ni več dopustna. Kakega posebnega pravnega interesa, ki bi kljub začetku stečajnega postopka (še vedno) obstajal, pa tožeča stranka tudi ni izkazala.
kršitev temeljnih pravic delavcev – neplačilo prispevkov za socialno varnost – zakonski znaki kaznivega dejanja – direktni naklep – objektivna nezmožnost izplačevanja – prenos dejavnosti
Neplačilo obveznosti oškodovankama iz delovnopravnega razmerja ni bilo v zavestnem hotenju obdolženega, da jima tega ne poravna, ampak je bilo posledica objektivne nezmožnosti, zato v njegovem ravnanju ni dokazan naklep, ki je konstitutivni znak očitanega kaznivega dejanja.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3, 192. ZPZ57 člen 12, 13, 23, 24. ZPIZ-2 člen 134. TZPZ64 člen 21, 125, 126, 135, 135/1. ZTPIZ72 člen 48, 5. ZPIZ83 člen 10, 11, 159. URS člen 22.
vštetje zavarovalne dobe v pokojninsko dobo - zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Iz ZPZ-57, TZPZ-64 in ZTPIZ-72 izhaja, da se v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteva čas delovnega razmerja, prebit v zavarovanju. Za priznavanje zavarovalne dobe, ne da bi zavarovanje dejansko obstajalo, ni nobene zakonske podlage. To pomeni, da niti v sodnem postopku zgolj na podlagi izjav prič, ko zavarovanje niti ni zatrjevano, ni mogoče uspešno dokazati obstoja zavarovalne dobe, ki se všteva v pokojninsko dobo in predstavlja enega najpomembnejših pogojev za priznavanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bil tožnik, ki je v spornem obdobju delal na visokogorski kmetiji svoje matere, v delovnem razmerju, ker so obstajali elementi delovnega razmerja in je posledično zaključilo, da se zavarovalna doba za čas dela na kmetiji všteje v pokojninsko dobo. Takšno stališče sodišča prve stopnje je napačno. Čeprav je tožnik pred pričetkom srednješolskega izobraževanja, med šolskimi počitnicami, pred vpisom na fakulteto in v času absolventskega staža kot družinski član delal na kmetiji svoje matere, dela ni opravljal v takšnem pravnem razmerju, na podlagi katerega bi bil tedaj tudi pokojninsko zavarovan. Zato v predmetni zadevi ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 3. alineje 1. odstavka 187. člena ZPIZ-1 za vštetje vtoževane zavarovalne dobe v pokojninsko dobo. V pokojninsko dobo je kot zavarovalna doba všteto delo na družinski kmetiji le na temelju elementov delovnega razmerja, čeprav ni nobenega dvoma, da zavarovanje ni obstajalo in zato niti zavarovalna doba. Zgolj okoliščine, da se je na kmetiji ob določenih sezonskih opravilih delalo od jutra do večera, da so starši ob prodaji živine po svojih zmožnostih financirali izobraževanje svojih otrok, da so se določena dela izvajala ob sodelovanju vseh družinskih članov ali celo pomoči tretjih, in ne pod nadzorom in po navodilih v smislu sedaj veljavne definicije delovnega razmerja, same po sebi v konkretnem primeru ne dokazujejo ne delovnega razmerja ne obstoja zavarovalnega razmerja. Zavrnilni upravni odločbi, po katerih je v tožnikovem primeru šlo kvečjemu za pomoč na družinski kmetiji, in ne za delovno razmerje, na podlagi katerega bi obstajalo tudi zavarovalno razmerje, sta pravilni in zakoniti, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje vtoževane zavarovalne dobe v pokojninsko dobo pa neutemeljen.
upravljanje večstanovanjske stavbe – upravnik – etažna lastnina – skupnost lastnikov – aktivna legitimacija – terjatev skupnosti etažnih lastnikov – terjatev upravnika
Kadar skupnost lastnikov stanovanj, ki opravlja upravniške posle, uveljavlja terjatev, ki izvira iz poslov upravljanja večstanovanjske stavbe, je podana njena aktivna legitimacija.
sui generis pogodbena kazen – načelo dispozitivnosti
Pogodbena kazen je bila dogovorjena kot civilna kazen za kršitev pogodbenih obveznosti. Namen pogodbene kazni pa je sankcionirati in s tem preventivno vplivati na preprečevanje kršitev pogodbenih obveznosti. Tak dogovor, ki ga ne prepoveduje noben veljaven predpis, dovoljuje pravdnima strankama načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ). Dogovorjena pogodbena kazen zato ne predstavlja odškodnine za katero od vrst škode po OZ, temveč posebno sankcijo zaradi kršitve pogodbene obveznosti izvajalca zdravstvenih storitev. Cit. dogovorjena pogodbena kazen nima narave pogodbene kazni kot je urejena v 247. členu in naslednjih členih OZ. Gre za posebno sui generis pogodbeno kazen, ki jo pogodbeni stranki smeta dogovoriti, kršitelj pogodbenega razmerja pa jo je dolžan plačati, če škoda nastane ali ne.
ZPP člen 454, 454/2, 458, 458/1, 495, 495/1. ZFPPIPP člen 160, 160/1, 214, 214/1, 215, 215/1.
spor majhne vrednosti – obligatornost glavne obravnave – izrecna zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje – postopek prisilne poravnave – terjatve upnikov, za katere učinkuje pravnomočno potrjena prisilna poravnava – učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove
Pravna teorija in sodna praksa zavzemata stališče, da ni mogoče šteti, da določen dokazni predlog (npr. zaslišanje prič ali pravdnih strank) pomeni zahtevo za izvedbo naroka.
Prenehanje pravice upnika, da sodno uveljavi plačilo svoje terjatve (v deležu, ki presega delež, določen v potrjeni prisilni poravnavi, in pred potekom rokov, ki so v njej določeni) preneha šele s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - USTAVNO PRAVO
VSM0022847
Ustava SFRJ člen 60. Ustava SRS člen 75. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZVGLD člen 22, 29, 57, 61.
podržavljenje družbene lastnine - kmetijska zemljišča -lovske družine - ustavna pritožba - vpliv vložitve ustavne pritožbe na druge sodne zadeve
Ustavna pritožba, ki jo je tožeča stranka vložila zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 265/2013 v času odločanja še ni rešena, na odločitev pritožbenega sodišča pa ne more vplivati, ker gre za izpodbijanje konkretne odločitve v drugi pravdni zadevi in ne za presojo ustavnosti zakonskih določil, na katerih temelji odločitev v tej pravdni zadevi.
ZFPPIPP člen 97, 98, 99, 100, 102, 118, 118/1, 120h.
razrešitev stečajnega upravitelja - namen stečajnega postopka - sorazmerno poplačilo terjatev - načelo enakega obravnavanja upnikov - načelo hitrosti postopka - položaj in pristojnosti upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - kršitev obveznosti upravitelja - hujše kršitve obveznosti - kršitev dolžne skrbnosti - odškodninska odgovornost upravitelja - disciplinska odgovornost - zamuda roka
Načelo hitrosti postopka zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja, saj pravočasno in pravilno opravljanje nalog upravitelja pomembno vpliva na tek (hitrost) postopka in uresničitev pravic upnikov. Če upravitelj z neizpolnitvijo ali nepravilno izpolnitvijo svojih obveznosti upočasnjuje tek postopka ali ogroža oziroma krši opisane interese upnikov, ga mora sodišče razrešiti. Če upravitelj krši svoje obveznosti, je mogoče proti njemu uveljaviti odškodninsko odgovornost, razrešitev, kakor tudi njegovo kaznovanje oziroma disciplinsko odgovornost. ZFPPIPP v prvem odstavku 118. člena sicer določa, da je razlog za razrešitev upravitelja vsaka kršitev obveznosti upravitelja, vendar je pri uporabi tega pravila potrebno upoštevati namen pravnega instituta razrešitve upravitelja. Njegov namen ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti, saj so za te kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, temveč je njegov namen zagotoviti nemoten tek stečajnega postopka in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu.
Upravitelj je lahko razrešen le zaradi hujših kršitev obveznosti. ZFPPIPP izrecno ne določa, kaj so hujše kršitve obveznosti, zaradi česar mora tehtanje, ali je določeno ravnanje kršitev dolžne skrbnosti, in če je, ali je take narave, da je treba upravitelja razrešiti (ali so na mestu le druge (disciplinske) sankcije), opraviti sodišče. To pomeni, da mora opraviti celovito oceno opravljanja funkcije upravitelja, gledano v celoti, in ne zgolj parcialno. Prav vsaka zamuda roka še ne pomeni take kršitve, da bi bila razrešitev upravičena.
Zgolj nestrinjanje pritožnika s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem upraviteljice ne morejo biti razlog za njeno razrešitev.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – nizek znesek sodne takse
Pritožbeno razlogovanje, da bi morala biti tožnica oproščena plačila sodnih taks, ker njen dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, je zmoten, saj ne gre za avtomatizem. Bistveno pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je vprašanje, ali bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za tožničino preživljanje. V obravnavani zadevi je odgovor nikalen, saj je prvo sodišče tožnici odmerilo zelo nizek znesek sodne takse, tožnica pa v pritožbi tudi ni zatrdila, da bo njeno preživljanje zaradi plačila zneska v višini 10,00 EUR kakorkoli ogroženo.
Absolutne zahteve, da sodišče v vsakem primeru ustno zasliši izvedenca, čeprav je ta pred tem pisno odgovoril na vsa pravno pomembna vprašanja, ni mogoče postaviti.
ZZZDR člen 58, 59. ZN člen 47. ZPP člen 286, 286/6, 339, 339/2, 339/2-15.
skupno premoženje – stanovanje – višina deležev na skupnem premoženju – privatizacijski nakup stanovanja – imetništvo stanovanjske pravice – poravnavanje stroškov – skrb za gospodinjstvo – skrb za dom – zaposlitev
Ker so bili tožnikovi denarni dohodki skozi celotno obdobje zakonske zveze bistveno višji od toženkinih (v povprečju vsaj štirikrat), bi se to moralo odraziti tudi na njegovem večjem deležu na ustvarjenem skupnem premoženju. Ne gre namreč za primer, ko tožnik z nedenarnimi prispevki, torej z delom, ne bi v ničemer prispeval k skupnemu gospodinjstvu oziroma bi bil njegov prispevek ničen. Čeprav je toženka na nedenarnem področju prispevala nekoliko več kot tožnik (ne pa štirikrat več), je pritožbeno sodišče ocenilo, da je tožnikov prispevek na ustvarjenem skupnem premoženju 65 %, toženkin pa 35 %.
Pravilno je stališče sodišča, da ugodnosti pri privatizacijskem nakupu stanovanja ni mogoče šteti samo v korist enega od partnerjev, saj je bilo stanovanje kupljeno v času življenjske in ekonomske skupnosti pravdnih strank ter s sredstvi, ki sta jih stranki pridobili z delom. To ne pomeni, da imetništvo stanovanjske pravice ni predstavljalo nobenega prispevka k ustvarjanju skupnega premoženja.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja – zavrženje predloga - namen postopka osebnega stečaja - delno in hkratno poplačilo navadnih upnikov - odpust obveznosti - obramba pred izvršilnimi postopki - pravni interes za vodenje postopka
Ni sporno, da je dolžnik insolventen, prav tako tudi ne, da nima nobenega premoženja. Iz njegovih navedb ne izhaja, da bi bil zaposlen - je prejemnik socialne pomoči. Očitno je, da osnovni namen postopka osebnega stečaja, ki je v vsaj delnem in hkratnem poplačilu navadnih upnikov, ne bo dosežen.
Iz pritožbe in prilog k predlogu za začetek postopka izhaja, da je namen predlaganega stečajnega postopka predvsem obramba pred izvršilnimi postopki. To ni razlog, zaradi katerega bi bilo dopustno dovoliti postopek osebnega stečaja.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM0022848
OZ člen 190, 336, 336/1, 338, 346. SPZ člen 29. ZD člen 132, 141, 142. ZDen člen 77, 78, 78/2. ZPP člen 228, 286. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/3, 32. ZST-1B člen 7.
zahtevek za vrnitev zapuščine - dedovanje denacionaliziranega premoženja - pogoji za dediščinsko tožbo - posestnik zapuščine - odgovornost za zapustnikove dolgove - neupravičena obogatitev - zastaranje obogatitvenega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - prepozni dokazni predlogi - plačilo sodne takse za podrejeni in alternativni zahtevek
Dokler zapuščinski postopek ni končan, v pravdi še ni mogoče odločati o delitvi stvari, ki spadajo v zapuščino, kakor tudi ne odločati o pravici tožnikov (dedičev) do posesti spornih nepremičnin, ki spadajo v zapuščino, in še manj prisojati denarne zneske, ki tvorijo zapuščinsko maso.
začasna nezmožnost za delo - pretežno opravljanje dela - bistvena vsebina dela
Tožnik je pretežni čas delovnih obveznosti delovnega mesta hišnika - vzdrževalca v spornem obdobju opravljal težja dela (pripravljal kesone, kosil travo), ki so zahtevala moč in dodatne napore, lažja dela kot so zamenjava luči ali vtičnic pa je opravljal na lestvah in v prisilnih držah v primerih, če je prišlo do okvar, te pa prihajajo le občasno in niti ni nujno vsakodnevno. V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da se začasna nezmožnost za delo ugotavlja glede na delo, ki ga tožnik pretežno opravlja in da je tudi pri tožniku začasno nezmožnost za delo potrebno ocenjevati za dela in naloge, ki v tem času predstavljajo bistveno vsebino delo. Ker je tožnik pretežni čas delovnih obveznosti v spornem obdobju opravljal težja dela, za ta pa po izvedenskem mnenju sodnega izvedenca ni bil zmožen, je tožbeni zahtevek na ugotovitev nezmožnosti za delo v spornem obdobju utemeljen.
poočitev - sprememba identifikacijskega znaka nepremičnine - zemljiškoknjižni postopek tipa 971
O (ne)dovoljeni poočitvi spremembe identifikacijskega znaka nepremičnine sodišče geodetsko upravo obvesti in o tem ne izdaja posebnega sklepa. Zakon za take primere odločitev tudi ne predvideva možnosti pravnega sredstva.
Glede na specifične okoliščine v konkretni zadevi, ki so pripeljale do napačne odločitve, pa je pritožbeno sodišče ocenilo, da pritožniku ni mogoče odreči pravnega interesa za pritožbo.
Pritožbeno sodišče ne vidi podlage za zaključek, da bi v konkretni zadevi zaznamba „črne gradnje“ pomembno vplivala na odločanje o dovoljenosti zahtevane poočitve delitve zemljiške parcele.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072505
ZFPPIPP člen 232. OZ člen 302, 304, 304/2.
upnikov predlog za začetek stečajnega postopka – verjetnost obstoja upnikove terjatve – zapadlost upnikove terjatve – nasprotna terjatev dolžnika – zahteva za povratni odkup – izročitev v hrambo drugi osebi – prekluzije
Ne drži, da v tem postopku ne bi veljal sistem prekluzij.
Zaradi nesodelovanja dolžnika upnik ni niti mogel pridobiti kake dvostranske listine v zvezi z zahtevo za ponovni odkup. Denarna terjatev pač zapade v plačilo s potekom roka za njeno plačilo, spornost terjatve pa na njeno zapadlost v ničemer ne vpliva.
prekluzivni rok za vložitev tožbe - subjektivna sprememba tožbe - objektivna sprememba tožbe
Razlaga sodbe kot konkretnega pravnega akta nujno privede k sklepu, da so subjekti konkretnega pravnega pravila, določenega v izreku, tisti subjekti, ki so navedeni v uvodu sodbe. To velja tem bolj, ker sta s spremenjenim tožbenim zahtevkom tudi glede zahtevka, o katerem je odločeno pod pod točko I izreka sodbe sodišča prve stopnje, zajeta oba toženca.