CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0073732
ZFPPIPP člen 49, 122, 122/1, 122/1-2, 122/1-3, 122/4, 122a, 283, 376, 377. ZGD-1 člen 390. ZPP člen 274.
izpodbijanje sklepa skupščine delniške družbe – stečaj nad toženo stranko – AJPES – prenehanje statusa delničarja – pravni interes za tožbo – pravdno upravičenje – zavrženje tožbe – nenavajanje pravne podlage v sodbi
Čim je stečajni postopek nad pravno osebo začet, vedno pride tudi do izbrisa te pravne osebe iz sodnega registra.
Pravdno upravičenje v smislu dopustnosti tožbe mora biti podano ne le ob vložitvi tožbe, temveč tudi ves čas teka pravdnega postopka.
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo se vrednostni papirji razveljavijo (283. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da tožeča stranka nima več statusa delničarja tožene stranke, s tem pa je izgubila pravdno upravičenje za obravnavano tožbo. To pa pomeni, da njena tožba ni več dopustna. Kakega posebnega pravnega interesa, ki bi kljub začetku stečajnega postopka (še vedno) obstajal, pa tožeča stranka tudi ni izkazala.
hipotekarni upnik – ločitvena pravica – preizkus ločitvene pravice – fikcija prijave ločitvene pravice
Po določbi 1. točke drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP, ki olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo. Tako terjatev kot ločitveno pravico mora upravitelj tudi preizkusiti. Zakon s tem načinom vzpostavlja fikcijo prijave ločitvene pravice in terjatve v stečajnem postopku, s čemer je olajšan položaj hipotekarnih upnikov (le-ti tako ne morejo priti v zamudo s prijavo).
sui generis pogodbena kazen – načelo dispozitivnosti
Pogodbena kazen je bila dogovorjena kot civilna kazen za kršitev pogodbenih obveznosti. Namen pogodbene kazni pa je sankcionirati in s tem preventivno vplivati na preprečevanje kršitev pogodbenih obveznosti. Tak dogovor, ki ga ne prepoveduje noben veljaven predpis, dovoljuje pravdnima strankama načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ). Dogovorjena pogodbena kazen zato ne predstavlja odškodnine za katero od vrst škode po OZ, temveč posebno sankcijo zaradi kršitve pogodbene obveznosti izvajalca zdravstvenih storitev. Cit. dogovorjena pogodbena kazen nima narave pogodbene kazni kot je urejena v 247. členu in naslednjih členih OZ. Gre za posebno sui generis pogodbeno kazen, ki jo pogodbeni stranki smeta dogovoriti, kršitelj pogodbenega razmerja pa jo je dolžan plačati, če škoda nastane ali ne.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM0022848
OZ člen 190, 336, 336/1, 338, 346. SPZ člen 29. ZD člen 132, 141, 142. ZDen člen 77, 78, 78/2. ZPP člen 228, 286. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/3, 32. ZST-1B člen 7.
zahtevek za vrnitev zapuščine - dedovanje denacionaliziranega premoženja - pogoji za dediščinsko tožbo - posestnik zapuščine - odgovornost za zapustnikove dolgove - neupravičena obogatitev - zastaranje obogatitvenega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - prepozni dokazni predlogi - plačilo sodne takse za podrejeni in alternativni zahtevek
Dokler zapuščinski postopek ni končan, v pravdi še ni mogoče odločati o delitvi stvari, ki spadajo v zapuščino, kakor tudi ne odločati o pravici tožnikov (dedičev) do posesti spornih nepremičnin, ki spadajo v zapuščino, in še manj prisojati denarne zneske, ki tvorijo zapuščinsko maso.
začasna nezmožnost za delo - pretežno opravljanje dela - bistvena vsebina dela
Tožnik je pretežni čas delovnih obveznosti delovnega mesta hišnika - vzdrževalca v spornem obdobju opravljal težja dela (pripravljal kesone, kosil travo), ki so zahtevala moč in dodatne napore, lažja dela kot so zamenjava luči ali vtičnic pa je opravljal na lestvah in v prisilnih držah v primerih, če je prišlo do okvar, te pa prihajajo le občasno in niti ni nujno vsakodnevno. V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da se začasna nezmožnost za delo ugotavlja glede na delo, ki ga tožnik pretežno opravlja in da je tudi pri tožniku začasno nezmožnost za delo potrebno ocenjevati za dela in naloge, ki v tem času predstavljajo bistveno vsebino delo. Ker je tožnik pretežni čas delovnih obveznosti v spornem obdobju opravljal težja dela, za ta pa po izvedenskem mnenju sodnega izvedenca ni bil zmožen, je tožbeni zahtevek na ugotovitev nezmožnosti za delo v spornem obdobju utemeljen.
ZFPPIPP člen 399, 399-2. ZPSV člen 1, 1/1, 15, 15/1.
ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prispevki niso davki - neobračunani prispevki
V zadevi upnik ne zatrjuje, da naj dolžnica ne bi dala pravilnih podatkov za odmero davkov, temveč zatrjuje, da ji je davčni organ odmeril neobračunane prispevke za socialno varnost, zaradi česar naj bi obstajala zgoraj navedena ovira za odpust obveznosti. Davki in prispevki niso istovrstna terjatev. Ko je sodišče prve stopnje tudi prispevke štelo za davke, je torej zmotno uporabilo materialno pravo. Zgolj zato, ker je socialne prispevke odmeril in uveljavljal davčni organ, to še ne pomeni, da se te terjatve obravnavajo kot davek v smislu 2. točke 399. člena ZFPPIPP.
ZZZDR člen 58, 59. ZN člen 47. ZPP člen 286, 286/6, 339, 339/2, 339/2-15.
skupno premoženje – stanovanje – višina deležev na skupnem premoženju – privatizacijski nakup stanovanja – imetništvo stanovanjske pravice – poravnavanje stroškov – skrb za gospodinjstvo – skrb za dom – zaposlitev
Ker so bili tožnikovi denarni dohodki skozi celotno obdobje zakonske zveze bistveno višji od toženkinih (v povprečju vsaj štirikrat), bi se to moralo odraziti tudi na njegovem večjem deležu na ustvarjenem skupnem premoženju. Ne gre namreč za primer, ko tožnik z nedenarnimi prispevki, torej z delom, ne bi v ničemer prispeval k skupnemu gospodinjstvu oziroma bi bil njegov prispevek ničen. Čeprav je toženka na nedenarnem področju prispevala nekoliko več kot tožnik (ne pa štirikrat več), je pritožbeno sodišče ocenilo, da je tožnikov prispevek na ustvarjenem skupnem premoženju 65 %, toženkin pa 35 %.
Pravilno je stališče sodišča, da ugodnosti pri privatizacijskem nakupu stanovanja ni mogoče šteti samo v korist enega od partnerjev, saj je bilo stanovanje kupljeno v času življenjske in ekonomske skupnosti pravdnih strank ter s sredstvi, ki sta jih stranki pridobili z delom. To ne pomeni, da imetništvo stanovanjske pravice ni predstavljalo nobenega prispevka k ustvarjanju skupnega premoženja.