varnostni pas – soprispevek – mladoletna otroka – vzročna zveza – povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana nepremoženjska škoda – odškodnina za telesne bolečine – krvaveče dlesni – zatečena zgornja ustnica
Mladoletna otroka, ki sta sedela skupaj z mamo na zadnjih sedežih, nista bila pripeta z varnostnim pasom. Sodišče prve stopnje je njun soprispevek ocenilo na 25 %. Pritožnika menita, da je taka odločitev nepravilna, ker sama (ob dogodku sta bila stara 2 in 4 leta), varnostnega pasu nista mogla namestiti, zaradi ravnanja njunih staršev pa jima ni mogoče naprtiti soprispevka. Očitek ni utemeljen, saj, poenostavljeno povedano, zavarovanki tožene stranke ni mogoče naprtiti odgovornosti za tisti obseg škode, ki ni v vzročni zvezi z njenim ravnanjem.
Absolutne zahteve, da sodišče v vsakem primeru ustno zasliši izvedenca, čeprav je ta pred tem pisno odgovoril na vsa pravno pomembna vprašanja, ni mogoče postaviti.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – nizek znesek sodne takse
Pritožbeno razlogovanje, da bi morala biti tožnica oproščena plačila sodnih taks, ker njen dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, je zmoten, saj ne gre za avtomatizem. Bistveno pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je vprašanje, ali bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za tožničino preživljanje. V obravnavani zadevi je odgovor nikalen, saj je prvo sodišče tožnici odmerilo zelo nizek znesek sodne takse, tožnica pa v pritožbi tudi ni zatrdila, da bo njeno preživljanje zaradi plačila zneska v višini 10,00 EUR kakorkoli ogroženo.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - USTAVNO PRAVO
VSM0022847
Ustava SFRJ člen 60. Ustava SRS člen 75. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZVGLD člen 22, 29, 57, 61.
podržavljenje družbene lastnine - kmetijska zemljišča -lovske družine - ustavna pritožba - vpliv vložitve ustavne pritožbe na druge sodne zadeve
Ustavna pritožba, ki jo je tožeča stranka vložila zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 265/2013 v času odločanja še ni rešena, na odločitev pritožbenega sodišča pa ne more vplivati, ker gre za izpodbijanje konkretne odločitve v drugi pravdni zadevi in ne za presojo ustavnosti zakonskih določil, na katerih temelji odločitev v tej pravdni zadevi.
ZFPPIPP člen 97, 98, 99, 100, 102, 118, 118/1, 120h.
razrešitev stečajnega upravitelja - namen stečajnega postopka - sorazmerno poplačilo terjatev - načelo enakega obravnavanja upnikov - načelo hitrosti postopka - položaj in pristojnosti upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - kršitev obveznosti upravitelja - hujše kršitve obveznosti - kršitev dolžne skrbnosti - odškodninska odgovornost upravitelja - disciplinska odgovornost - zamuda roka
Načelo hitrosti postopka zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja, saj pravočasno in pravilno opravljanje nalog upravitelja pomembno vpliva na tek (hitrost) postopka in uresničitev pravic upnikov. Če upravitelj z neizpolnitvijo ali nepravilno izpolnitvijo svojih obveznosti upočasnjuje tek postopka ali ogroža oziroma krši opisane interese upnikov, ga mora sodišče razrešiti. Če upravitelj krši svoje obveznosti, je mogoče proti njemu uveljaviti odškodninsko odgovornost, razrešitev, kakor tudi njegovo kaznovanje oziroma disciplinsko odgovornost. ZFPPIPP v prvem odstavku 118. člena sicer določa, da je razlog za razrešitev upravitelja vsaka kršitev obveznosti upravitelja, vendar je pri uporabi tega pravila potrebno upoštevati namen pravnega instituta razrešitve upravitelja. Njegov namen ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti, saj so za te kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, temveč je njegov namen zagotoviti nemoten tek stečajnega postopka in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu.
Upravitelj je lahko razrešen le zaradi hujših kršitev obveznosti. ZFPPIPP izrecno ne določa, kaj so hujše kršitve obveznosti, zaradi česar mora tehtanje, ali je določeno ravnanje kršitev dolžne skrbnosti, in če je, ali je take narave, da je treba upravitelja razrešiti (ali so na mestu le druge (disciplinske) sankcije), opraviti sodišče. To pomeni, da mora opraviti celovito oceno opravljanja funkcije upravitelja, gledano v celoti, in ne zgolj parcialno. Prav vsaka zamuda roka še ne pomeni take kršitve, da bi bila razrešitev upravičena.
Zgolj nestrinjanje pritožnika s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem upraviteljice ne morejo biti razlog za njeno razrešitev.
ZZZDR člen 58, 59. ZN člen 47. ZPP člen 286, 286/6, 339, 339/2, 339/2-15.
skupno premoženje – stanovanje – višina deležev na skupnem premoženju – privatizacijski nakup stanovanja – imetništvo stanovanjske pravice – poravnavanje stroškov – skrb za gospodinjstvo – skrb za dom – zaposlitev
Ker so bili tožnikovi denarni dohodki skozi celotno obdobje zakonske zveze bistveno višji od toženkinih (v povprečju vsaj štirikrat), bi se to moralo odraziti tudi na njegovem večjem deležu na ustvarjenem skupnem premoženju. Ne gre namreč za primer, ko tožnik z nedenarnimi prispevki, torej z delom, ne bi v ničemer prispeval k skupnemu gospodinjstvu oziroma bi bil njegov prispevek ničen. Čeprav je toženka na nedenarnem področju prispevala nekoliko več kot tožnik (ne pa štirikrat več), je pritožbeno sodišče ocenilo, da je tožnikov prispevek na ustvarjenem skupnem premoženju 65 %, toženkin pa 35 %.
Pravilno je stališče sodišča, da ugodnosti pri privatizacijskem nakupu stanovanja ni mogoče šteti samo v korist enega od partnerjev, saj je bilo stanovanje kupljeno v času življenjske in ekonomske skupnosti pravdnih strank ter s sredstvi, ki sta jih stranki pridobili z delom. To ne pomeni, da imetništvo stanovanjske pravice ni predstavljalo nobenega prispevka k ustvarjanju skupnega premoženja.
ZPP člen 248, 248/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 2, 2/2.
sodni cenilec – sodni izvedenec – kaznovanje izvedenca – izdelava izvida in mnenja – zamuda z izdelavo izvedenskega mnenja
Zato, ker se na okoliščine, ki jih navaja šele v pritožbi, izvedenec ne more več uspešno sklicevati, je neupravičeno prekoračil rok za izdelavo izvedenskega dela.