Absolutne zahteve, da sodišče v vsakem primeru ustno zasliši izvedenca, čeprav je ta pred tem pisno odgovoril na vsa pravno pomembna vprašanja, ni mogoče postaviti.
ZPP člen 248, 248/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 2, 2/2.
sodni cenilec – sodni izvedenec – kaznovanje izvedenca – izdelava izvida in mnenja – zamuda z izdelavo izvedenskega mnenja
Zato, ker se na okoliščine, ki jih navaja šele v pritožbi, izvedenec ne more več uspešno sklicevati, je neupravičeno prekoračil rok za izdelavo izvedenskega dela.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072505
ZFPPIPP člen 232. OZ člen 302, 304, 304/2.
upnikov predlog za začetek stečajnega postopka – verjetnost obstoja upnikove terjatve – zapadlost upnikove terjatve – nasprotna terjatev dolžnika – zahteva za povratni odkup – izročitev v hrambo drugi osebi – prekluzije
Ne drži, da v tem postopku ne bi veljal sistem prekluzij.
Zaradi nesodelovanja dolžnika upnik ni niti mogel pridobiti kake dvostranske listine v zvezi z zahtevo za ponovni odkup. Denarna terjatev pač zapade v plačilo s potekom roka za njeno plačilo, spornost terjatve pa na njeno zapadlost v ničemer ne vpliva.
poočitev - sprememba identifikacijskega znaka nepremičnine - zemljiškoknjižni postopek tipa 971
O (ne)dovoljeni poočitvi spremembe identifikacijskega znaka nepremičnine sodišče geodetsko upravo obvesti in o tem ne izdaja posebnega sklepa. Zakon za take primere odločitev tudi ne predvideva možnosti pravnega sredstva.
Glede na specifične okoliščine v konkretni zadevi, ki so pripeljale do napačne odločitve, pa je pritožbeno sodišče ocenilo, da pritožniku ni mogoče odreči pravnega interesa za pritožbo.
Pritožbeno sodišče ne vidi podlage za zaključek, da bi v konkretni zadevi zaznamba „črne gradnje“ pomembno vplivala na odločanje o dovoljenosti zahtevane poočitve delitve zemljiške parcele.
ZZZDR člen 58, 59. ZN člen 47. ZPP člen 286, 286/6, 339, 339/2, 339/2-15.
skupno premoženje – stanovanje – višina deležev na skupnem premoženju – privatizacijski nakup stanovanja – imetništvo stanovanjske pravice – poravnavanje stroškov – skrb za gospodinjstvo – skrb za dom – zaposlitev
Ker so bili tožnikovi denarni dohodki skozi celotno obdobje zakonske zveze bistveno višji od toženkinih (v povprečju vsaj štirikrat), bi se to moralo odraziti tudi na njegovem večjem deležu na ustvarjenem skupnem premoženju. Ne gre namreč za primer, ko tožnik z nedenarnimi prispevki, torej z delom, ne bi v ničemer prispeval k skupnemu gospodinjstvu oziroma bi bil njegov prispevek ničen. Čeprav je toženka na nedenarnem področju prispevala nekoliko več kot tožnik (ne pa štirikrat več), je pritožbeno sodišče ocenilo, da je tožnikov prispevek na ustvarjenem skupnem premoženju 65 %, toženkin pa 35 %.
Pravilno je stališče sodišča, da ugodnosti pri privatizacijskem nakupu stanovanja ni mogoče šteti samo v korist enega od partnerjev, saj je bilo stanovanje kupljeno v času življenjske in ekonomske skupnosti pravdnih strank ter s sredstvi, ki sta jih stranki pridobili z delom. To ne pomeni, da imetništvo stanovanjske pravice ni predstavljalo nobenega prispevka k ustvarjanju skupnega premoženja.
IZVRŠILNO PRAVO - PLAČILNI PROMET - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0058671
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba I) člen 22, 22-5. KZ-1 člen 246, 246/1. ZMZPP člen 63, 63/1. ZPlaSS člen 5, 5/2, 12, 12/1, 13, 13/1, 15, 15/1.
zavrnitev predloga za izvršbo - nezmožnost oprave izvršbe - poravnalni račun banke - imetnik računa - plačilna kartica - transakcijski račun - plačilni račun - bančni račun v tujini - nepristojnost slovenskega sodišča - pristojnost za opravo izvršbe
Poravnalni račun neke slovenske banke pri Banki Slovenije ne more predstavljati transakcijskega računa, katerega imetnica je dolžnica, pa tudi dolžničino imetništvo MasterCard kartice samo po sebi ne predstavlja dolžničinih denarnih sredstev pri OPP oz. njenega plačilnega (transakcijskega) računa, na katerem bi bilo mogoče opraviti izvršbo. Plačilne kartice namreč ni mogoče enačiti s plačilnim računom.
Upnik od slovenskega sodišča neutemeljeno pričakuje, da bo dovolilo in opravilo izvršbo na dolžničina denarna sredstva na transakcijskem računu izven območja Republike Slovenije.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – nizek znesek sodne takse
Pritožbeno razlogovanje, da bi morala biti tožnica oproščena plačila sodnih taks, ker njen dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, je zmoten, saj ne gre za avtomatizem. Bistveno pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je vprašanje, ali bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za tožničino preživljanje. V obravnavani zadevi je odgovor nikalen, saj je prvo sodišče tožnici odmerilo zelo nizek znesek sodne takse, tožnica pa v pritožbi tudi ni zatrdila, da bo njeno preživljanje zaradi plačila zneska v višini 10,00 EUR kakorkoli ogroženo.