USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086155
URS člen 27. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2. ZKP člen 508, 509, 510.
izbris obsodbe iz kazenske evidence – pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence – storitev novega kaznivega dejanja – kazenski postopek v teku – domneva nedolžnosti – postopek za odločbo o izbrisu obsodbe in prenehanju varnostnih ukrepov in pravnih posledic obsodbe
Po poteku roka za izbris sodbe se ta izbriše, če obsojencu v njem ni bila izrečena druga pravnomočna sodba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063293
ZOR člen 1087, 1087/3. OZ člen 3, 5, 7, 105. ZFPPIPP člen 256, 256/1, 301, 301/4. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
gradbena pogodba - jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti - bančna garancija - upravičenost unovčitve bančne garancije - zamujanje z deli - naročnikovo odstopno upravičenje - neupravičena unovčitev bančne garancije - odstop od pogodbe - razlogi za enostranski odstop - zloraba pravic iz bančne garancije - konkludentna volja za ohranitev pogodbe v veljavi - odstopna izjava brez učinka - spoštovanje gradbene pogodbe - veljavnost pogodbe - možnost odstopa od pogodbe - prekinitev pravdnega postopka - pravne posledice uvedbe stečajnega postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - obrestovanje terjatev - opravljanje pravdnih dejanj po prekinitvi - izdaja odločbe sodišča druge stopnje
Ravnanja tožene stranke po podanju odstopne izjave dne 7. 6. 2011 (predvsem pisna opozorila na zamude ter poziv na predložitev podaljšane bančne garancije) so izražala njeno konkludentno voljo, da gradbena pogodba ostane v veljavi oziroma da njena (prvotna) odstopna izjava nima učinka.
Ker tožena stranka gradbene pogodbe pred vložitvijo zahteve za unovčitev garancije ni (veljavno) odpovedala, ni ravnala skladno z določili gradbene pogodbe. Zato je kljub ugotovljeni zamudi tožeče stranke z izvedbo del in prepozni predložitvi originalnega podaljšanja bančno garancijo unovčila neutemeljeno.
Sodišče je pri presoji upravičenega interesa posameznega udeleženca postopka presojalo dejavnost, s katero se ti ukvarjajo, njihovo usposobljenost za delo z nepremičninami, stanovanjske razmere, osebne potrebe, dosedanje delo na kmetiji in vlaganja v nepremičnine.
večstanovanjska stavba – skupni deli – upravljanje s stvarjo – posel, ki presega redno upravljanje – inšpekcijski nadzor – zapisnik ob inšpekcijskem nadzoru – inšpekcijska odločba – soglasje solastnikov
Toženka obstoj soglasja nepravilno izpeljuje iz podpisa zapisnika ob inšpekcijskem nadzoru. Zapisnik zgolj potrjuje potek nekega postopka in lahko služi kot dokaz za ugotavljanje takratnega stanja v sušilnici. Iz zapisnika pa ni mogoče sklepati, da so se s takratnim stanjem in posledicami, ki jih je tako stanje prineslo, vsi podpisniki tudi strinjali. Toženka tako ni imela podlage, da bi zapisnik razlagala v smislu soglasja solastnikov za poseg v skupni del stanovanjske stavbe.
Toženka bi morala za poseg v skupni del stavbe pridobiti soglasje vseh lastnikov – ne glede na inšpekcijsko odločbo.
postopek vpisa v sodni register - predlog za vpis v sodni register - procesna sposobnost - notar - predhodni preizkus in vročitev predloga - pridobitelj poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru je določil domnevo, da je notar, ki je sestavil notarsko listino ali listino pretvoril v elektronsko obliko po tretjem odstavku 28.a člena ZSReg, tudi pooblaščen v imenu subjekta vpisa vložiti predlog za vpis na podlagi take listine, zato posebnega pooblastila takemu predlogu ni treba priložiti. Iz navedenega izhaja, da ima notar v takšnem primeru zakonsko pooblastilo za vložitev vseh tistih predlogov za vpis sprememb v sodni register, ki jih po zakonu lahko vloži subjekt vpisa. Njegovo pooblastilo tako ni omejeno zgolj na primere, ko je subjekt vpisa kot stranka sodeloval pri nastajanju listin, ki so podlaga za vpis sprememb v sodni register, kot to zmotno meni pritožnik, temveč se nanaša na vse primere, ko notar sestavi notarsko listino, ki je podlaga za vpis sprememb v sodni register.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – odločitev o višini zahtevka – ocena stroškov izletov – strošek prevoza na zunajšolske aktivnosti – strošek obiskovanja verouka – strošek uporabe računalnika – strošek prevozov v zvezi s stiki – neobstoj pogojev za poseg v preživninsko obveznost
Utemeljeno toženec izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je treba med preživninske stroške za čas po 10. 8. 2015 upoštevati tudi strošek prevozov v zvezi s stiki v znesku 90,00 EUR. Pravica otroka do stikov s staršem pri katerem ne živi, je primarno otrokova pravica. Stroški, ki nastajajo v zvezi z omogočitvijo stikov, so stroški njegovih staršev. Takšno je tudi stališče sodne prakse.
Pritrditi je treba sodišču prve stopnje, da bi lahko tožničini mesečni dohodki glede na njeno izobrazbo, delazmožnost, mladost in veščine, ki jih obvlada, znašali vsaj med 700,00 do 800,00 EUR mesečno.
Ker zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z zavarovalnim primerom, tožnice ne more uspeti z zahtevkom na plačilo celotne zavarovalne vrednosti vseh stanovanjskih premičnin, temveč skladno s splošnimi pogoji le s povrnitvijo zavarovalne vrednosti nove stvari na dan končnega obračuna škode.
Oče bo od svojega dohodka sicer za preživljanje oddvojil manjši delež kot mati (okoli 32%, mati pa okoli 40 %), vendar pa materi po odštetju zneska, ki ga mora ona prispevati za zadovoljitev hčerinih potreb, ostane bistveno več denarja za lastno preživljanje kot očetu. Še večja obremenitev matere po presoji pritožbenega sodišča kljub temu ne bi bila primerna, saj je treba upoštevati tudi njeno neposredno vsakodnevno skrb za otroka.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 55, 123, 123/1, 127, 127/2, 127/2-2, 242, 242/2. ZPP člen 346, 346/1.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka nad pravno osebo - družbenik dolžnika - stranke predhodnega postopka - pritožba družbenika - sklep o začetku stečajnega postopka - vročitve - objava sklepa - rok za pritožbo družbenika - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - terjatve stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov - blokada računa - selektivna obravnava upnikov - sposobnost poravnavanja obveznosti
Družbenik dolžnika ima položaj stranke v predhodnem postopku šele v pritožbenem postopku, v kolikor s pritožbo izpodbija odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Družbeniki dolžnika zato ne spadajo med osebe, katerim mora sodišče osebno vročati sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti v smislu prvega odstavka 123. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da družbenikom dolžnika prične teči rok za pritožbo iz drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP od objave sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom.
Zgolj okoliščina, da ima dolžnik v svojih bilancah evidentirane terjatve do svojih dolžnikov, sama po sebi ne utemeljuje likvidnosti dolžnika.
Pritožbeno zatrjevanje, da je časovno najmanj oddaljena blokada računa dolžnika iz maja 2015, ne more ovreči ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ni poravnal zapadlih obveznosti upnikov, v posledici katerih je blokiran račun dolžnika. Okoliščina, da je dolžnik na druge načine (mimo plačila preko blokiranega transakcijskega računa) poravnaval določene obveznosti, pomeni zgolj zatrjevanje dolžnika, da je selektivno obravnaval svoje upnike. Ker pa dolžnik ni poravnal tudi obveznosti do upnikov, zaradi katerih je blokiran račun dolžnika, s tem ni izkazal, da je v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti.
zapuščinski postopek – oprava zapuščinske obravnave – zapuščina – premoženje zapustnika – neurejeno zemljiškoknjižno stanje – domneva lastninske pravice
Za nepremičnine zapuščinsko sodišče po uradni dolžnosti priskrbi popis vseh nepremičnin, ki so v zemljiški knjigi vpisane na ime zapustnika (lustrum). V praksi so pogosti primeri neusklajenega dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja. Dokler ni ovržena domneva lastninske pravice, velja, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi (prvi odstavek 11. člena SPZ). Zapuščinsko sodišče je vezano na domnevo, dokler z dediči ne ugotovi, da je ovržena. Drži, da je v pravni teoriji zaslediti stališče, da izjemoma sodišče lahko izpusti tako nepremičnino iz sklepa o dedovanju. Vendar le, če o tem, da nepremičnina ne sodi več v zapuščinsko maso, med dediči ni spora in če so s strani upnika podani dokazi, da je bila (in katera) nepremičnina odtujena.
DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082234
ZD člen 42, 43, 43/3, 210. ZPP člen 286.
napotitev na pravdo – dedna nevrednost – razdedinjenje – pogoji za veljavnost razdedinjenja – vzroki – prekluzija
Očitki o nepravočasnem navajanju dejstev in predložitvi dokazov so neutemeljeni, ker v zapuščinskem postopku že zato, ker gre za oficiozni nepravdni postopek, določbe 286. člena ZPP niso uporabljive.
Upoštevaje tretji odstavek 43. člena ZD, po katerem mora utemeljenost razdedinjenja dokazati tisti, ki se nanj sklicuje, je bil na pravdo pravilno napoten on.
OZ člen 364, 364/1, 369, 369/2. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – nedovoljene pritožbene novote
Toženka je v dogovoru z dne 30. 3. 2006 pripoznala vtoževani dolg, s čimer je bilo zastaranje pretrgano. Petletni zastaralni rok je zato začel znova teči po tej pripoznavi. Zadnje toženkino delno plačilo na račun vtoževanega dolga je bilo izvršeno 18. 10. 2010, z njim pa je bilo zastaranje vtoževane terjatve še zadnjič pretrgano pred vložitvijo predloga za izvršbo, ki je bil vložen 22. 11. 2013, pred potekom petih let od zadnjega pretrganja zastaranja.
dediščinska tožba – tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja – dediči – zastaranje – pravno nasledstvo – dokazna ocena
Materialnopravno pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožba v tem obsegu ni dediščinska tožba. Pravico do ugotovitve obsega skupnega premoženja in solastninskega deleža na njem je imela že pokojna, pri čemer gre za upravičenje lastninskopravne narave. Tožnica izvaja svoja upravičenja iz upravičenja pokojne matere proti očetu oziroma sedaj toženki (njegovi izvenzakonski partnerki) kot eni izmed dedinj. Ne vlaga tožbe, ki bi bila dednopravne narave, temveč tožbo z zahtevkom, ki ima lastninskopravno naravo in ki ne zastara, kot vse pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Takšen zahtevek je tožničina mati imela proti možu ves čas, vse do trenutka svoje smrti, po njeni smrti pa je v njene pravice vstopila tožnica kot njena dedinja.
prevod po sodnem tolmaču - odmera nagrade - število znakov prevoda
Pritožba pritožnice torej utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje v Pravilniku, ki v prvem odstavku 49. člena določa tarifo za vrednotenje dela tolmačev, ki jo je potrebno upoštevati pri odmeri nagrade sodnim tolmačem za opravljene prevode, ni imelo podlage, da po priglašenem stroškovniku ne upošteva delov prevodov zato, ker se posamezni deli prevodov ponavljajo. Sodna tolmačka utemeljeno navaja, da šteje vsak znak brez presledka, ne glede na to, kolikokrat se ponovi, v skladu s Pravilnikom pa ena stran šteje 1.500 znakov brez presledkov.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084428
ZD člen 214, 214/3. ZZZDR člen 10b, 191. ZPP člen 392.
dedni dogovor – izpodbijanje dednega dogovora – skrbništvo – skrbnik za poseben primer – odobritev dednega dogovora s strani centra za socialno delo
S trditvami, da v dednem dogovoru ni izražena prava dedičeva volja, je mogoče izpodbijati dedni dogovor s tožbo za njegovo razveljavitev in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - nepreskrbljeni zakonec - preživnina - standard pred razvezo - stroški oskrbe psa - računalnik - prilagojena prehrana - kasko zavarovanje avtomobila - stroški postopka
Sodišče je ugotovilo tudi, da je tožnik zadržal svoj življenjski slog s potovanji in igranjem golfa, kar terja določena finančna sredstva. Tožnik v pritožbi navaja, da sedaj potuje le enkrat letno in da je življenje v Afriki cenejše kot življenje v Avstriji, kar po oceni pritožbenega sodišča ne izpodbije zaključkov sodišča prve stopnje o življenjskem slogu tožnika. Vse to po oceni pritožbenega sodišča zadostuje za oceno, da tožnik lahko plačuje določeno preživnino toženki brez posega v njegovo premoženje in dostojanstvo.
izbris sodbe iz kazenske evidence – sodna rehabilitacija
Pravnomočne obsodbe nedvomno kažejo na obsojenčevo kriminalno preteklost, zato se upoštevajo kot druge okoliščine, pomembne za izbris sodbe iz kazenske evidence. Sodišče poleg formalnih pogojev za izbris pri sodni rehabilitaciji upošteva tudi vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe (83. člen KZ-1). Pri tem institutu ne gre za obveznost, temveč za diskrecijsko pravico sodišča. Sodna rehabilitacija je dovoljena le ob posebnih upravičenih razlogih, predvsem si jo mora obsojenec „prislužiti“ s pozitivnim ravnanjem, ki presega golo pasivno vzdržanje od storitve kaznivih dejanj. Sicer bi zadoščala že izpolnitev zgolj formalnega pogoja, s tem pa bi bil namen sodne rehabilitacije popolnoma izničen.