razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - nepreskrbljeni zakonec - preživnina - standard pred razvezo - stroški oskrbe psa - računalnik - prilagojena prehrana - kasko zavarovanje avtomobila - stroški postopka
Sodišče je ugotovilo tudi, da je tožnik zadržal svoj življenjski slog s potovanji in igranjem golfa, kar terja določena finančna sredstva. Tožnik v pritožbi navaja, da sedaj potuje le enkrat letno in da je življenje v Afriki cenejše kot življenje v Avstriji, kar po oceni pritožbenega sodišča ne izpodbije zaključkov sodišča prve stopnje o življenjskem slogu tožnika. Vse to po oceni pritožbenega sodišča zadostuje za oceno, da tožnik lahko plačuje določeno preživnino toženki brez posega v njegovo premoženje in dostojanstvo.
OZ člen 193. ZD člen 142, 142/1, 142/3. ZPP člen 78, 78/1, 140, 140/1, 142, 142/3, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-3, 318/3, 318/4, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba – predpostavke za izdajo zamudne sodbe – pravilna vročitev – dvom o procesni sposobnosti toženke – nujno sosporništvo – ugovor zastaranja – sklepčnost tožbe – zamudne obresti – obseg vrnitve – odpravljiva nesklepčnost
Ker pritožbene navedbe o nerazsodnosti prve toženke zaradi dementnosti vzbujajo dvom o tem, ali ji je bila tožba pravilno vročena, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je vročilnico o prejemu tožbe in poziva za odgovor nanj podpisala drugotoženkina snaha, pritožnica pa ne zatrjuje, da ne bi bila članica istega gospodinjstva, očitek o napačni vročitvi ni utemeljen.
Ker obveznost tožencev izvira iz dedičeve odgovornosti za zapustnikove dolgove, toženci niso nujni sosporniki.
Ker je ugovor zastaranja povezan z dejstvi, ki pred sodiščem prve stopnje niso bila zatrjevana, v pritožbi ni upošteven.
ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 394, 394-1, 394-2, 394-10.
predlog za obnovo postopka – prenos pristojnosti za odločanje – obnovitveni razlogi – pravica do nepristranskega sojenja – izločitev sodnika – izločitveni razlog – sodelovanje v postopku – nov dokaz – novo dejstvo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev predloga za obnovo postopka
Pritožnik s svojimi navedbami uveljavlja kršitev pravice do nepristranskega sodišča, kar sodi v okvir obnovitvenega razloga iz 1. točke 394. člena ZPP. O utemeljenosti teh navedb je že pravnomočno odločeno.
razdelitev premoženja upnikom – stroški stečajnega postopka – prevzem premoženja s strani upnika – soglasje za prevzem premoženja – pravica do pritožbe – pritožba proti sklepu – pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi – dovoljenost pritožbe proti sklepu o prvi razdelitvi, če ugovor proti načrtu prve razdelitve ni bil vložen – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – nedovoljeni pritožbeni razlogi – postopek s pritožbo – preizkus po uradni dolžnosti
Ker v obravnavanem primeru premoženje stečajnega dolžnika ne bo zadoščalo za kritje stroškov stečajnega postopka, se v skladu z drugim odstavkom 378. člena ZFPPIPP premoženje stečajnega dolžnika uporabi za kritje vseh stroškov, ki so nastali tekom stečajnega postopka. Sorazmerni del teh stroškov pa mora glede na določila petega odstavka 226. člena ZFPPIPP nositi upnik, ki premoženje prevzame.
Določilo prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP ne določa procesnih predpostavk za dovolitev pritožbe v smislu 343. člena ZPP, temveč le omejuje pritožbene razloge, ki jih je v pritožbi dopustno uveljavljati. Pritožba nikoli ni nedovoljena samo zato, ker pritožnik v njej uveljavlja nedovoljene pritožbene razloge, saj je odločba izpodbojna zaradi bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tudi če stranka v pritožbi uveljavlja zgolj tiste pritožbene razloge, zaradi katerih se odločba ne more izpodbijati, stranki samo zaradi tega še ni mogoče odreči pravice do pritožbe.
Sklep o prenosu premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti na upnike po 374. členu ZFPPIPP, je po svoji naravi odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari. Zoper tako odločitev pa imajo stranke postopka, ki jim zakon daje procesno legimitacijo za vložitev pritožbe, pravico s pritožbo uveljavljati morebitne nepravilnosti zagrešene v postopku.
Ker zavarovalnina ne more biti večja od škode, ki je zavarovancu nastala z zavarovalnim primerom, tožnice ne more uspeti z zahtevkom na plačilo celotne zavarovalne vrednosti vseh stanovanjskih premičnin, temveč skladno s splošnimi pogoji le s povrnitvijo zavarovalne vrednosti nove stvari na dan končnega obračuna škode.
Kadar gre za očitek zlorabe procesne pravice, mora sodišče ustrezno obrazložiti, kako se izraža škodovalni namen udeleženca postopka, oziroma kaj je tisto, zaradi katerega se (sicer dopustno) postopanje v pravdnem postopku oz. vlaganje pravnih sredstev prelevi v zlorabo pravice.
večstanovanjska stavba – skupni deli – upravljanje s stvarjo – posel, ki presega redno upravljanje – inšpekcijski nadzor – zapisnik ob inšpekcijskem nadzoru – inšpekcijska odločba – soglasje solastnikov
Toženka obstoj soglasja nepravilno izpeljuje iz podpisa zapisnika ob inšpekcijskem nadzoru. Zapisnik zgolj potrjuje potek nekega postopka in lahko služi kot dokaz za ugotavljanje takratnega stanja v sušilnici. Iz zapisnika pa ni mogoče sklepati, da so se s takratnim stanjem in posledicami, ki jih je tako stanje prineslo, vsi podpisniki tudi strinjali. Toženka tako ni imela podlage, da bi zapisnik razlagala v smislu soglasja solastnikov za poseg v skupni del stanovanjske stavbe.
Toženka bi morala za poseg v skupni del stavbe pridobiti soglasje vseh lastnikov – ne glede na inšpekcijsko odločbo.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – neplačilo sodne takse – domneva umika tožbe – umik tožbe v teku roka za plačilo sodne takse – izpolnitev zahtevka – umik tožbe po izpolnitvi zahtevka – povrnitev pravdnih stroškov
Odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka (in razveljavitvi izdanega naloga za izpraznitev poslovnih prostorov) je posledica domneve umika tožbe iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, ki je nastopila, ker tožeča stranka takse za redni postopek v danem roku ni plačala. Zato je v danem primeru potrebno uporabiti pravilo iz prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške.
Pogodba, sklenjena po zastopniku, ki je imel za sklepanje tega posla ponarejeno pooblastilo, ni veljavno sklenjena, ker je zastopani naknadno ni odobril.
predhodno vprašanje – aktivna legitimacija – sprememba tožnika – naknadno sosporništvo – materialno sosporništvo – formalno sosporništvo – vstop v pravdo – grajanje procesnih kršitev – pogodba o odstopu – procesna legitimacija – povrnitev pravdnih stroškov – nagrada za narok – število opravljenih narokov
Sodišče o dopustnosti naknadnega sosporništva na aktivni strani ni dolžno odločiti s sklepom. Če meni, da predpisani pogoji niso izpolnjeni, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej, sicer pa nadaljuje postopek (tudi) z novim tožnikom.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/4. ZPP člen 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – trditveno in dokazno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – pritožbene novote – delna oprostitev plačila sodne takse
Pritožbene trditve tožeče stranke o tem, da nima blaga, ki je bilo zarubljeno v navedeni sodni poravnavi, in ki ga posledično ne more prodati in pridobiti denarnih sredstev, je novo dejstvo, ki ga sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku ne sme upoštevati. Sodišče druge stopnje se tudi strinja z razlogi v izpodbijanem sklepu, da tožeča stranka ni zmogla trditvene podlage v zvezi s pravno odločilnim dejstvom, v kolikšnem delu bi bila sposobna plačati sodno takso. Celotna oprostitev sodne taksa za gospodarsko družbo namreč ni mogoča.
ZNP člen 19, 20, 35, 132. ZPP člen 108, 154, 154/1.
ureditev meje – postopek za ureditev mej – nepopoln predlog – aktivna legitimacija solastnika – materialni in formalni udeleženci postopka – stroški postopka
Solastniki so v postopku določanja meje nujni sosporniki, brez njihovega sodelovanja sodišče o poteku meje ne more odločiti.
Ker je prijava udeležbe v nepravdni postopek stvar svobodne odločitve in materialnega udeleženca predlagatelj niti sodišče v to ne moreta prisiliti, subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, ki jo sodišče izda v nepravdnem postopku, pa se praviloma raztezajo le na formalne udeležence postopka in jih sklep izrecno zajema, je nujno, da so zajeti v predlogu kot formalni udeleženci.
Osebe, ki jih mora predlagatelj zajeti s predlogom za ureditev meje (in jim s tem dati položaj formalnih udeležencev), določa že zakon.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082177
ZPP člen 274, 333, 333/1. OZ člen 33, 33/5.
dedni dogovor – ničnost dednega dogovora – pravni interes za tožbo – razdružitev solastnega premoženja – predpogodba – rok za sklenitev glavne pogodbe – pritožba – dodatna predložitev dokumentacije v pritožbi – prekluzivni rok za vložitev pritožbe
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta tožnica in drugotoženec razdružila solastno premoženje in ker je tožnica propadla v pravdah na sklenitev kupoprodajne pogodbe, kar je utemeljevala s podlago iz dednega dogovora, nima več pravnega interesa na tožbi, s katero zahteva ničnost dednega dogovora.
OZ člen 364, 364/1, 369, 369/2. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – nedovoljene pritožbene novote
Toženka je v dogovoru z dne 30. 3. 2006 pripoznala vtoževani dolg, s čimer je bilo zastaranje pretrgano. Petletni zastaralni rok je zato začel znova teči po tej pripoznavi. Zadnje toženkino delno plačilo na račun vtoževanega dolga je bilo izvršeno 18. 10. 2010, z njim pa je bilo zastaranje vtoževane terjatve še zadnjič pretrgano pred vložitvijo predloga za izvršbo, ki je bil vložen 22. 11. 2013, pred potekom petih let od zadnjega pretrganja zastaranja.
STEČAJNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0085609
ZPP člen 12, 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/3. ZFPPIPP člen 51, 52, 52/1, 97, 97/1, 226, 226/4, 226/4-2, 343, 364, 366, 366/1. URS člen 25.
končna razdelitev posebne razdelitvene mase – „ugovor“, naslovljen na stečajnega upravitelja – pravni pouk – procesne predpostavke za pritožbo – pravica do pritožbe – dovoljenost pritožbe – dovoljenost pritožbenih razlogov – meje pritožbenega preizkusa – preizkus po uradni dolžnosti – stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase – davek na dodano vrednost – nezmožnost preizkusa pravilnosti odločitve – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik, ki je vložil prijavo na sodišče, bi moral vedeti, da mora vsako pravno sredstvo vložiti na sodišče in ne upravitelju.
Ni utemeljena pritožbena navedba, da bi morala upraviteljica upnika opozoriti na pravilno izvrševanje njegovih procesnih pravic v smislu 12. člena ZPP, elektronsko sporočilo šteti za pravočasen ugovor in ga posredovati pristojnemu sodišču v odločanje.
Besedna razlaga prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP, da je „s pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih ...“, napotuje na nedovoljenost pritožbenih razlogov in ne na nedovoljenost pritožbe. Slednje pa pomeni, da mora sodišče druge stopnje kljub omejenosti pritožbenih razlogov v 366. členu ZFPPIPP, pri odločanju o pritožbi zoper sklep o prvi razdelitvi preizkušati po uradni dolžnosti ali so podane absolutne bistvene kršitve določb postopka in pravilna uporaba materialnega prava v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Upoštevanje davka na dodano vrednost, ki nesporno in v okviru ugotovljenega dejanskega stanja ni bil prerekan, predstavlja zmotno materialnopravno uporabo določbe 2. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP.
merila avtorskega dela – narodno zabavna oddaja – avtorsko delo – duhovna stvaritev – stvaritev – individualnost – ideja – izraz ideje
Po stališču pravne teorije se glede elementa individualnosti pri avtorskem delu ne ugotavlja objektivna novost, temveč individualnost, ki je posledica ustvarjalnega podviga avtorja. Ta pa lahko črpa iz množice obstoječih pojavov, podatkov in stvaritev, skratka iz splošne kulturne dediščine človeštva. Če pa avtor ustvari delo z individualnimi potezami, ne da bi zavestno ali podzavestno prevzemal neposredno, iz drugega dela, je ta njegova stvaritev avtorsko pravno varovana. Z njegovega vidika gre za avtorsko delo in za subjektivno novost. Zato ne drži pritožbeni očitek, da tudi če je tožeča stranka črpala iz splošne kulturne dediščine, ni mogoče avtorsko pravno priznati avtorstva izvirni kombinaciji posameznih elementov avtorsko pravnega dela, kot je bilo že doslej obrazloženo.
Koncept oddaje tožeče stranke se je od drugih razlikoval v tem, da so ljudje v drugih oddajah sedeli, v oddaji tožeče stranke pa je bilo prešerno vzdušje, vse je potekalo v živo tako nastopajoči kot tudi glasba, v drugih oddajah so bili določeni deli posneti in so se posnetki predvajali v oddaji.
Sodišče vidi dodano vrednost v kombinaciji video razglednice in predstavitve kraja s strani župana ali druge znane osebnosti. Vključevanje gledalcev iz posameznih regij in predstavljanje zanimivih posebnežev, kar je treba razlikovati od glasbenih tekmovanj, še ni bilo videno v tipu narodno zabavnih oddaj. Zato je tudi temu elementu sodišče priznalo pomembno stopnjo individualnosti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0084681
SPZ člen 9, 40, 60, 64, 64/2. ZKP člen 220.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – pridobitev lastninske pravice od nelastnika – premična stvar – dobra vera – domneva dobre vere – odplačnost posla – registracija dejavnosti prodajalca – standardna klasifikacija dejavnosti – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – zaseg predmetov
Pogoj za pridobitev lastninske pravice od nelastnika (da prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti v promet takšne nepremičnine) je izpolnjen le, če gre za opravljanje registrirane dejavnosti in če registracija zajema tudi prodajo tovrstnih premičnin. Tožeča stranka je ta pogoj dokazala z izpisom iz AJPES.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 55, 123, 123/1, 127, 127/2, 127/2-2, 242, 242/2. ZPP člen 346, 346/1.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka nad pravno osebo - družbenik dolžnika - stranke predhodnega postopka - pritožba družbenika - sklep o začetku stečajnega postopka - vročitve - objava sklepa - rok za pritožbo družbenika - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - terjatve stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov - blokada računa - selektivna obravnava upnikov - sposobnost poravnavanja obveznosti
Družbenik dolžnika ima položaj stranke v predhodnem postopku šele v pritožbenem postopku, v kolikor s pritožbo izpodbija odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Družbeniki dolžnika zato ne spadajo med osebe, katerim mora sodišče osebno vročati sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti v smislu prvega odstavka 123. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da družbenikom dolžnika prične teči rok za pritožbo iz drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP od objave sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom.
Zgolj okoliščina, da ima dolžnik v svojih bilancah evidentirane terjatve do svojih dolžnikov, sama po sebi ne utemeljuje likvidnosti dolžnika.
Pritožbeno zatrjevanje, da je časovno najmanj oddaljena blokada računa dolžnika iz maja 2015, ne more ovreči ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ni poravnal zapadlih obveznosti upnikov, v posledici katerih je blokiran račun dolžnika. Okoliščina, da je dolžnik na druge načine (mimo plačila preko blokiranega transakcijskega računa) poravnaval določene obveznosti, pomeni zgolj zatrjevanje dolžnika, da je selektivno obravnaval svoje upnike. Ker pa dolžnik ni poravnal tudi obveznosti do upnikov, zaradi katerih je blokiran račun dolžnika, s tem ni izkazal, da je v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti.