ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Dolžnica bi lahko v tej fazi postopka, ko je postal sklep o izvršbi že pravnomočen, le še vložila ugovor, ki bi temeljil na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ). Takega dejstva, ki je časovno kasnejši od trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi pa dolžnica ni navedla.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – odločitev o višini zahtevka – ocena stroškov izletov – strošek prevoza na zunajšolske aktivnosti – strošek obiskovanja verouka – strošek uporabe računalnika – strošek prevozov v zvezi s stiki – neobstoj pogojev za poseg v preživninsko obveznost
Utemeljeno toženec izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je treba med preživninske stroške za čas po 10. 8. 2015 upoštevati tudi strošek prevozov v zvezi s stiki v znesku 90,00 EUR. Pravica otroka do stikov s staršem pri katerem ne živi, je primarno otrokova pravica. Stroški, ki nastajajo v zvezi z omogočitvijo stikov, so stroški njegovih staršev. Takšno je tudi stališče sodne prakse.
Pritrditi je treba sodišču prve stopnje, da bi lahko tožničini mesečni dohodki glede na njeno izobrazbo, delazmožnost, mladost in veščine, ki jih obvlada, znašali vsaj med 700,00 do 800,00 EUR mesečno.
STEČAJNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0085609
ZPP člen 12, 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/3. ZFPPIPP člen 51, 52, 52/1, 97, 97/1, 226, 226/4, 226/4-2, 343, 364, 366, 366/1. URS člen 25.
končna razdelitev posebne razdelitvene mase – „ugovor“, naslovljen na stečajnega upravitelja – pravni pouk – procesne predpostavke za pritožbo – pravica do pritožbe – dovoljenost pritožbe – dovoljenost pritožbenih razlogov – meje pritožbenega preizkusa – preizkus po uradni dolžnosti – stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase – davek na dodano vrednost – nezmožnost preizkusa pravilnosti odločitve – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik, ki je vložil prijavo na sodišče, bi moral vedeti, da mora vsako pravno sredstvo vložiti na sodišče in ne upravitelju.
Ni utemeljena pritožbena navedba, da bi morala upraviteljica upnika opozoriti na pravilno izvrševanje njegovih procesnih pravic v smislu 12. člena ZPP, elektronsko sporočilo šteti za pravočasen ugovor in ga posredovati pristojnemu sodišču v odločanje.
Besedna razlaga prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP, da je „s pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih ...“, napotuje na nedovoljenost pritožbenih razlogov in ne na nedovoljenost pritožbe. Slednje pa pomeni, da mora sodišče druge stopnje kljub omejenosti pritožbenih razlogov v 366. členu ZFPPIPP, pri odločanju o pritožbi zoper sklep o prvi razdelitvi preizkušati po uradni dolžnosti ali so podane absolutne bistvene kršitve določb postopka in pravilna uporaba materialnega prava v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Upoštevanje davka na dodano vrednost, ki nesporno in v okviru ugotovljenega dejanskega stanja ni bil prerekan, predstavlja zmotno materialnopravno uporabo določbe 2. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081169
ZGD člen 258. ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. ZPP člen 254.
odškodninska odgovornost poslovodje – veriženje pogodb – protipravnost – izvedensko mnenje – predlog za postavitev novega izvedenca
Zgolj nestrinjanje tožeče stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca. Ker sodišče samo nima strokovnega znanja, se mora po opravljenem preizkusu popolnosti in skladnosti mnenja izvedenca v določeni meri nanj zanesti. Pritožnik pa zgolj s ponavljanjem že podanih navedb o nesmotrnosti posla ni vzbudil dvoma v ustreznost in strokovnost mnenja izvedenke.
Sodelovanje družbe I. A. v spornem poslu ni bilo nerazumno, nepotrebno in negospodarno, kot je to zatrjevala tožeča stranka. Zato toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 55, 123, 123/1, 127, 127/2, 127/2-2, 242, 242/2. ZPP člen 346, 346/1.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka nad pravno osebo - družbenik dolžnika - stranke predhodnega postopka - pritožba družbenika - sklep o začetku stečajnega postopka - vročitve - objava sklepa - rok za pritožbo družbenika - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - terjatve stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov - blokada računa - selektivna obravnava upnikov - sposobnost poravnavanja obveznosti
Družbenik dolžnika ima položaj stranke v predhodnem postopku šele v pritožbenem postopku, v kolikor s pritožbo izpodbija odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Družbeniki dolžnika zato ne spadajo med osebe, katerim mora sodišče osebno vročati sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti v smislu prvega odstavka 123. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da družbenikom dolžnika prične teči rok za pritožbo iz drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP od objave sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom.
Zgolj okoliščina, da ima dolžnik v svojih bilancah evidentirane terjatve do svojih dolžnikov, sama po sebi ne utemeljuje likvidnosti dolžnika.
Pritožbeno zatrjevanje, da je časovno najmanj oddaljena blokada računa dolžnika iz maja 2015, ne more ovreči ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ni poravnal zapadlih obveznosti upnikov, v posledici katerih je blokiran račun dolžnika. Okoliščina, da je dolžnik na druge načine (mimo plačila preko blokiranega transakcijskega računa) poravnaval določene obveznosti, pomeni zgolj zatrjevanje dolžnika, da je selektivno obravnaval svoje upnike. Ker pa dolžnik ni poravnal tudi obveznosti do upnikov, zaradi katerih je blokiran račun dolžnika, s tem ni izkazal, da je v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-3, 48/3, 51, 51/1, 51/1-3.
nagrada za izvedensko delo – pravica do nagrade in povrnitve stroškov – odmera nagrade in stroškov izvedenca – vsebina izvedenskega mnenja – materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom
Izvedenka je opravila naloženo delo. Upravičena je do nagrade za opravljeno storitev. Sodišče mora o njej odločiti neodvisno od ugotovitve o potrebnosti mnenja za končno odločbo in od bodoče dokazne ocene mnenja za odločitev o glavni stvari.
Oče bo od svojega dohodka sicer za preživljanje oddvojil manjši delež kot mati (okoli 32%, mati pa okoli 40 %), vendar pa materi po odštetju zneska, ki ga mora ona prispevati za zadovoljitev hčerinih potreb, ostane bistveno več denarja za lastno preživljanje kot očetu. Še večja obremenitev matere po presoji pritožbenega sodišča kljub temu ne bi bila primerna, saj je treba upoštevati tudi njeno neposredno vsakodnevno skrb za otroka.
vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – odstop od pogodbe po OZ – pobot terjatev iz vzajemno neizpolnjenih pogodb – ara
Takšne medsebojne terjatve imajo poseben status in so vezane ena na drugo. Razlaga, da se te med seboj sicer ne morejo pobotati, lahko pa se pobotajo z drugimi terjatvami iz drugih razmerij med istima strankama, je tako povsem nasprotna smislu in besedilu določbe 265. člena ZFPPIPP.
Dejstvo, da je pogodba o plačilu are realen kontrakt, pomeni, da je takšna pogodba veljavna šele, ko je ara dana.
Takšna določba pa ne pomeni, da je ara lahko plačana le z dejansko izročitvijo denarnega zneska.
ZNP člen 19, 20, 35, 132. ZPP člen 108, 154, 154/1.
ureditev meje – postopek za ureditev mej – nepopoln predlog – aktivna legitimacija solastnika – materialni in formalni udeleženci postopka – stroški postopka
Solastniki so v postopku določanja meje nujni sosporniki, brez njihovega sodelovanja sodišče o poteku meje ne more odločiti.
Ker je prijava udeležbe v nepravdni postopek stvar svobodne odločitve in materialnega udeleženca predlagatelj niti sodišče v to ne moreta prisiliti, subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, ki jo sodišče izda v nepravdnem postopku, pa se praviloma raztezajo le na formalne udeležence postopka in jih sklep izrecno zajema, je nujno, da so zajeti v predlogu kot formalni udeleženci.
Osebe, ki jih mora predlagatelj zajeti s predlogom za ureditev meje (in jim s tem dati položaj formalnih udeležencev), določa že zakon.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082177
ZPP člen 274, 333, 333/1. OZ člen 33, 33/5.
dedni dogovor – ničnost dednega dogovora – pravni interes za tožbo – razdružitev solastnega premoženja – predpogodba – rok za sklenitev glavne pogodbe – pritožba – dodatna predložitev dokumentacije v pritožbi – prekluzivni rok za vložitev pritožbe
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta tožnica in drugotoženec razdružila solastno premoženje in ker je tožnica propadla v pravdah na sklenitev kupoprodajne pogodbe, kar je utemeljevala s podlago iz dednega dogovora, nima več pravnega interesa na tožbi, s katero zahteva ničnost dednega dogovora.
ZFPPIPP člen 399, 399-1. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3, 307, 307/1.
odpust obveznosti – zakonske ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje zoper premoženje – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva
Zmotno je pritožbeno stališče, da je pri presoji ovir za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP treba upoštevati le tista kazniva dejanja zoper premoženje ali gospodarstvo, ki so nomotehnično umeščena v 23. in 24. poglavje KZ-1. Na KZ-1 se namreč določilo 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne sklicuje.
Zakonsko opredelitev kaznivih dejanj iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP je treba presojati po objektivnih elementih, ki so podobna elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo.
sklep o končanju stečajnega postopka - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - prihod na narok - pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je postopek odpusta obveznosti ustavilo že s prejšnjim sklepom, zoper katerega dolžnik ni vložil pritožbe, in vsi pritožbeni razlogi, ki jih navaja v pritožbi zoper sklep o končanju stečajnega postopka, so zaradi tega pravno nepomembni.
Prvotna parcela obsega stavbno zemljišče, gozd in travnik, vrednost kvadratnega metra je za posamezne kategorije različna. Iz izpodbijanega sklepa pa ni mogoče razbrati, kako so posamezne kategorije razporejene v novonastalih parcelah, zato ocenjene vrednosti novonastalih parcel ni mogoče preizkusiti.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/4. ZPP člen 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – trditveno in dokazno breme – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – pritožbene novote – delna oprostitev plačila sodne takse
Pritožbene trditve tožeče stranke o tem, da nima blaga, ki je bilo zarubljeno v navedeni sodni poravnavi, in ki ga posledično ne more prodati in pridobiti denarnih sredstev, je novo dejstvo, ki ga sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku ne sme upoštevati. Sodišče druge stopnje se tudi strinja z razlogi v izpodbijanem sklepu, da tožeča stranka ni zmogla trditvene podlage v zvezi s pravno odločilnim dejstvom, v kolikšnem delu bi bila sposobna plačati sodno takso. Celotna oprostitev sodne taksa za gospodarsko družbo namreč ni mogoča.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086155
URS člen 27. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2. ZKP člen 508, 509, 510.
izbris obsodbe iz kazenske evidence – pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence – storitev novega kaznivega dejanja – kazenski postopek v teku – domneva nedolžnosti – postopek za odločbo o izbrisu obsodbe in prenehanju varnostnih ukrepov in pravnih posledic obsodbe
Po poteku roka za izbris sodbe se ta izbriše, če obsojencu v njem ni bila izrečena druga pravnomočna sodba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063293
ZOR člen 1087, 1087/3. OZ člen 3, 5, 7, 105. ZFPPIPP člen 256, 256/1, 301, 301/4. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
gradbena pogodba - jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti - bančna garancija - upravičenost unovčitve bančne garancije - zamujanje z deli - naročnikovo odstopno upravičenje - neupravičena unovčitev bančne garancije - odstop od pogodbe - razlogi za enostranski odstop - zloraba pravic iz bančne garancije - konkludentna volja za ohranitev pogodbe v veljavi - odstopna izjava brez učinka - spoštovanje gradbene pogodbe - veljavnost pogodbe - možnost odstopa od pogodbe - prekinitev pravdnega postopka - pravne posledice uvedbe stečajnega postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - obrestovanje terjatev - opravljanje pravdnih dejanj po prekinitvi - izdaja odločbe sodišča druge stopnje
Ravnanja tožene stranke po podanju odstopne izjave dne 7. 6. 2011 (predvsem pisna opozorila na zamude ter poziv na predložitev podaljšane bančne garancije) so izražala njeno konkludentno voljo, da gradbena pogodba ostane v veljavi oziroma da njena (prvotna) odstopna izjava nima učinka.
Ker tožena stranka gradbene pogodbe pred vložitvijo zahteve za unovčitev garancije ni (veljavno) odpovedala, ni ravnala skladno z določili gradbene pogodbe. Zato je kljub ugotovljeni zamudi tožeče stranke z izvedbo del in prepozni predložitvi originalnega podaljšanja bančno garancijo unovčila neutemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0084169
ZOdvT člen 4, 4/3, 11. ZOdvT tarifna številka 1111, 2100, 3100, 3102. OZ člen 766. ZPP člen 184, 185, 185/1.
sprememba tožbe – dopustnost spremembe tožbe – ugovor zoper plačilni nalog – uporaba pravil pravdnega postopka – meje tožbenega zahtevka – plačilo odvetniških storitev – specifikacija, izstavitev in plačilo računa – mandatna pogodba – dogovor o višini nagrad – nagrada za sporazum – nastanek nagrade – nagrada za narok – nagrada za postopek
Novejša sodna praksa dopušča spremembo tožbe po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in nadaljevanju postopka v pravdi.
Okoliščina, da tožnica ni izdala računov za vse opravljene storitve oziroma da izstavljenih računov ni specificirala tako, kot ji to nalaga 11. člen ZOdvT, ne pomeni, da v tem pravdnem postopku ne more utemeljeno zahtevati njihovega plačila oziroma da sodišče ne more presojati utemeljenosti njenega zahtevka za plačilo teh storitev.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - odločba Ustavnega sodišča - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - obročno plačilo sodne takse - pogoji za odlog plačila sodne takse
Sodna taksa, ki sta jo tožnika dolžna nerazdelno plačati, je zelo visoka, mesečni dohodki prve tožnice pa ne dosegajo, drugega tožnika pa le nekoliko presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Znesek prihrankov drugega tožnika sicer presega višino taksne obveznosti, a je glede na nizke mesečne prihodke in nemožnost takojšnje vnovčitve ostalega premoženja utemeljen predlog, da se obveznost razdeli v več obrokov.