osebni stečaj – začetek postopka osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – pravovarstveni interes – oblikovanje stečajne mase
Bistveni cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Odpust obveznosti je drugotni cilj. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja potrebno zavreči.
Dolžnik je zaposlen in prejema plačo, ki pa ne presega minimalne plače, zato zgolj dohodek iz delovnega razmerja ne bo zadoščal, da bi se v tej zadevi oblikovala stečajna masa.
obvezno zavarovanje v prometu – povzročitelj nezgode – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – škodni sklad – Zavarovalno združenje
Tožnik ni uspel dokazati, točno katero vozilo naj bi mu povzročilo škodo, s tem pa tudi ne, pri kateri od toženih zavarovalnic je bilo vozilo zavarovano. V primerih, ko povzroči škodo neznano vozilo, se odškodnina izplača iz škodnega sklada pri Zavarovalnem združenju.
prenos pogodbe – pridobitelj zavarovane stvari – odtujitev – izguba posesti – predmet zavarovanja
Sama izguba posesti na predmetu zavarovanja ne ustreza pojmu odtujitve (kot konstitutivnem zakonskem znaku prvega odstavka 961. člena OZ), saj je le-ta vezana na spremembo lastništva zavarovane stvari. Da bi v konkretnem primeru prišlo do spremembe lastninske pravice na zavarovani opremi, pa tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala.
ZMZPP člen 79, 80. Uredba EU št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti člen 83. ZPP člen 365. ZD člen 163.
pravočasnost pritožbenih dopolnitev - uporaba uredbe EU - premična zapuščina tujega državljana
Uredba EU se uporablja za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17. avgustu 2015. J.P., po katerem vodi sodišče uvodoma navedeni zapuščinski postopek, je umrl dne 28.12.2013, zaradi česar uporaba evropske Uredbe v tem postopku ne pride v poštev. Prvostopenjsko sodišče je zato za odločitev v zadevi povsem pravilno uporabilo ZMZPP, ta pa v prvem odstavku 80. člena določa, da je za obravnavo nepremične zapuščine tujega državljana, če so nepremičnine v Republiki Sloveniji, izključno pristojno sodišče Republike Slovenije.
spor majhne vrednosti – neizvedba naroka – vročitev pripravljalne vloge – nedopusten pritožbeni razlog
V sporih majhne vrednosti oprava naroka ni obligatorna. Sodišče lahko po prejemu odgovora na tožbo in pripravljalnih vlog, ter ugotovitvi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, odloči o sporu brez razpisa naroka. V obravnavani zadevi se je prvo sodišče tega pooblastila poslužilo, saj je za takšno odločitev – da naroka ne opravi – imelo podlago v predloženi listinski dokumentaciji.
neplačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe – zakonski spor
V določbah 27. poglavja ZPP (spor iz razmerij med starši in otroki) ni posebne določbe, ki bi določala drugačno pravno posledico nepravočasnega plačila sodne takse za pritožbo, kot je določena v tretjem odstavku 105.a člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081171
ZPP člen 214, 214/2, 278, 278/2, 286a, 451, 452, 452/3, 452/4, 453, 495, 495/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2.
sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo – spor majhne vrednosti – postopek v sporih majhne vrednosti – pasivnost tožene stranke – nepoznavanje dejstev – pravica do izjave – pouk o procesnih pravicah – opozorilo na standardiziranem obrazcu – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo – odvetniški stroški – prehodna določba za postopke, začete pred uveljavitvijo odvetniške tarife
Tožena stranka se v procesni situaciji, ko je tožeča stranka ustrezno utemeljila vtoževano terjatev, ne more izogniti domnevi priznanja tožničinih dejstev (le) z ugovorom, da ji terjatev ni znana.
Materialno procesno vodstvo v nobenem primeru
ne more iti tako daleč, da bi sodišče prve stopnje toženo stranko še
dodatno (torej poleg standardiziranega poziva) pozivalo, da naj (nasploh) odgovori na pripravljalno vlogo tožeče stranke, kar je tožena stranka sicer poprej opustila.
ZFPPIPP člen 384, 386, 399, 399-4, 403, 403/1, 403/1-2. ZZZDR člen 51.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - poroštvo - skrbnost upnika - skrbnost dolžnika - nesorazmerno zadolževanje
Ko pritožba očita upniku, da ni ravnal z zadostno skrbnostjo, ko je dolžnik prevzemal obveznosti, je po stališču višjega sodišča pomembno prav nasprotno razlogovanje. Bistveno vprašanje je, ali je dolžnik storil vse potrebno, da bi svojemu upniku razkril stanje lastne (in)solventnosti.
Upoštevajoč vse okoliščine primera: prevzemanje večjega dela obveznosti mesec dni pred uvedbo stečajnega postopka, ki se je začel na dolžnikov predlog; v istem mesecu prevzemanje izredno visoke preživninske obveznosti na način sodne poravnave; neporočanje o premoženju, ki je skupno premoženje, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in postopek odpusta obveznosti ustavilo ter predlagan odpust obveznosti zavrnilo.
prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – vložitev izrednega pravnega sredstva – upravni postopek
Vložitev izrednih pravnih sredstev (revizija in tožba za ugotovitev ničnosti upravne odločbe) po ustaljeni sodni praksi ni razlog za prekinitev postopka.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da niso utemeljeni ugovori tožene stranke, da ni dolžna izvesti plačila po končni situaciji zato, ker ni bil izveden tehnični pregled, ker tožena stranka še ni pridobila uporabnega dovoljenja ter zato, ker ji tožeča stranka ni izročila A-testov, garancijskih listov in podobno. Vse naštete obveznosti tožeče stranke, ki naj bi jih ta ne bi izpolnila, so postranske obveznosti glede na glavno obveznost tožeče stranke: izvesti gradbena dela po izvajalski pogodbi in glede na glavno obveznost tožene stranke plačati tako izvedena dela. V nasprotju z načelom sorazmernosti in načelom prepovedi zlorabe bi bilo, če zaradi tega toženi stranki ne bi bilo treba plačati izvedenih gradbenih del, ki jih je prevzela s prevzemom objekta v uporabo.
odpust obveznosti – začetek postopka odpusta obveznosti – preizkusno obdobje štirih let – psihično stanje
Sodišče prve stopnje ni določilo skoraj najdaljšega trajanja preizkusnega obdobja, saj je razpon med najkrajšim in najdaljšim obdobjem tri leta, medtem ko je bilo dolžniku določeno preizkusno obdobje štirih let, torej v trajanju dve tretjini možnega obdobja določitve.
Stečajnim dolžnikom je praviloma težko in prezadolženost in nemožnost poplačila obveznosti vpliva tudi na psihične težave, vendar pa pri tem ne gre za neko dolžnikovo posebnost, ki bi zaradi svoje teže utemeljevala skrajšanje določenega preizkusnega obdobja.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odredilo prekinitev postopka, kar pa že samo po sebi pomeni, da je postopek prekinjen od dneva izdaje sklepa o prekinitvi postopka.
Vprašanje, ali bo tožeča stranka v upravnem postopku uspela pridobiti okoljevarstveno dovoljenje tudi po presoji vplivov dejavnosti na okolje, ni predhodno vprašanje za odločitev o zahtevku.
Za sklepe procesnega vodstva velja, da zoper takšne sklepe ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe. Na navedeno pravni pouk v izpodbijanem sklepu ne vpliva, saj sodišče (z napačnim pravnim poukom) ne more spremeniti kogentnih zakonskih določb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081174
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 265, 461, 462, 465.
protispisnost – vsebina zapisnika o izvedbi dokazov – napačen postopek prenosa – pogodbena obveznost – nepravilna izpolnitev obveznosti – odgovornost za stvarne napake – napake – očitne napake – pregled stvari – vedenje prodajalca za napako – pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako – oprostitev grajanja napak
Protispisnost je podana, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki in prepisi. Gre za napako tehnične narave - napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče v nobenem pogledu ne opredeljuje (zlasti ne vrednostno), ampak samo napačno prenese (npr. napačno prepiše) v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano na listini ipd. in šele potem táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokazno oceni in uporabi kot dokazni argument.
Glede na to, da je tožeča stranka za napako vedela, dejstvo, da tožena stranka napake ni grajala oziroma opozorila na vidne razlike med obema vrstama plošč, na pravico tožene stranke, da se na napake sklicuje, ne vpliva.
podjemna pogodba - zavarovanje avansnega plačila - bianco menica - ponudba - sprejem ponudbe - nova ponudba - sklenitev pogodbe - domneva o popolnosti listine - zapis na listini
Stališču, da ponudba X/Y z dne 2. 10. 2009 (navkljub dejstvu, da je podpisana), ni predmet pogodbenega dogovora med strankama zato, ker je pogodba z dne 3. 3. 2010 ne vsebuje, se pridružuje tudi višje sodišče. Po domnevi o popolnosti listine se namreč šteje, da so vsebina pogodbenega razmerja samo tista konkretna in posamična pravila, ki so zapisana na listini, s podpisom katere je pogodba sklenjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSL0083854
ZPP člen 208, 208/1. ZD člen 132.
smrt stranke - pravno nasledstvo - nadaljevanje postopka z dediči - vpis v sodni register - družbeništvo v družbi - status družbenika.
Dediči v trenutku zapustnikove smrti vstopijo v vse njegove pravice in obveznosti, zato dejansko s smrtjo postanejo dediči tudi stranke v postopku, v katerem je bil udeležen pokojni. To velja tudi za poslovni delež v družbi, ne glede na izostanek vpisa v sodni register.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0082208
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 285. OZ člen 14, 28, 247. ZVPoT člen 24.
spor majhne vrednosti – naročniška pogodba – zahtevek za plačilo opravljene storitve – predčasno prenehanje naročniškega razmerja – uresničitev odstopne pravice – odstopna izjava – povračilo ugodnosti – trditveno breme – obrazloženost ugovorov – materialno procesno vodstvo – pogodbena kazen
Ker tožeča stranka ni podala nikakršnih trditev in dokazov, kdaj in na kakšen način je uresničila svojo odstopno pravico, ni izkazala, da je do prenehanja naročniškega razmerja prišlo in da so posledično izpolnjeni pogoji za vračilo sorazmernega dela prejete posebne ugodnosti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju – neresnični podatki – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe
Sklep o tem, da je tožnik v izjavi dal neresnične podatke, lahko sodišče naredi le, če premoženjsko stanje stranke preveri na način, ki ga predvideva četrti odstavek 12. člena ZST-1. Zgolj dvom za tak sklep ne zadošča.
Zgolj ugotovljena neresničnost podatkov v izjavi o premoženjskem stanju ne zadošča za zavrnitev predloga za oprostitev.
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve zahtevka s plačilom dogovorjene obveznosti v izvensodni poravnavi in zato stranski intervenient, ki se je pravde udeleževal na strani tožene stranke, na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP ni upravičen do povrnitve pravdnih stroškov.
naročniška pogodba – pogodba o uporabi širokopasovnih storitev in nakupu opreme – nekvalitetna storitev – odstop od pogodbe – odprava napake – preprečitev odprave napake – pogodbena kazen – TV komunikator – spor majhne vrednosti
Toženec ni bil upravičen odstopiti od pogodbe, ker je sam tožnici onemogočil odpravo zatrjevane napake, zato je poleg neplačanih pogodbenih obveznosti dolžan tudi pogodbeno kazen, saj je kršil svojo zavezo, da ne bo neupravičeno prekinil naročniškega razmerja še 24 mesecev.