Dejanska podlaga tožbenega zahtevka je dovolj opredeljena, če je razumljivo, na podlagi česa tožeča stranka zahteva plačilo vtoževanega zneska od tožene stranke. Za popolnost tožbe je bistveno, da tožeča stranka navede dejstva, ki tožbeni zahtevek nedvoumno individualizirajo in omogočajo njegovo ločitev od vseh drugih. Tožnica je navedla, da vtožuje svoj zahtevek na dveh podlagah: na spregledu pravne vsebnosti in na toženčevi odškodninski odgovornosti. Tožnica je pri tem navedla, na podlagi katerih toženčevih ravnanj naj bi bil podan kakšen od zatrjevanih dejanskih stanov iz 8. člena ZGD-1. Poleg tega je tožnica navedla tudi dejstva, ki naj bi izkazovala toženčevo odškodninsko odgovornost. V pripravljalni vlogi je tožnica navedla tudi dokaze, ki naj bi izkazovali zatrjevana dejstva. Te trditve zadoščajo za popolnost tožbe v formalnem smislu, saj je identifikacija denarnega zahtevka tožnice glede na podane trditve mogoča.
sodba na podlagi pripoznave – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha v pravdi – pripoznava tožbenega zahtevka – odgovor na tožbo – povrnitev stroškov odgovora na tožbo
Nepravično bi bilo, če bi morala stranka, ki je izgubila pravdo, nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je ta povzročila s svojim neskrbnim ravnanjem. Tožeča stranka je namreč tista, ki je dokazno gradivo začela zbirati prepozno in bi originalno oporoko ob zadostni skrbnosti lahko sodišču predložila že na zapuščinski obravnavi.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2, 12/4. ZBPP člen 13, 13/2. ZDoh-2 člen 15, 15/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – navodila za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju – podatki o dohodkih – seštevek dohodkov v davčnem letu
Iz navodil za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju izhaja, da stranke v izjavo med drugim navedejo tudi podatke o vseh dohodkih in prejemkih iz zadnjega informativnega izračuna dohodnine oziroma iz napovedi za odmero dohodnine, kar pomeni, da se navedejo podatki za fizično osebo, ki so podvrženi obdavčitvi in so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Stranka mora torej pri izpolnjevanju izjave o premoženjskem stanju navesti seštevek njenih dohodkov v davčnem letu.
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve zahtevka s plačilom dogovorjene obveznosti v izvensodni poravnavi in zato stranski intervenient, ki se je pravde udeleževal na strani tožene stranke, na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP ni upravičen do povrnitve pravdnih stroškov.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 46, 51, 51/2. ZVEtL člen 23a, 23a/6.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – izvajanje katastrskih vpisov – nagrada izvedencu – odmera nagrade – izdelava elaborata etažiranja – pisni izvid in mnenje – oprava izvedenskega dela
Delo pri izdelavi strokovne podlage za vpis stavbe v kataster stavb je opravljeno, ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa in o tem izda sklep, na podlagi katerega pri pristojnem upravnem organu zahtevo izvedbo vpisa. Šele tedaj je mogoče ovrednotiti opravljeno delo izvedenca pri izdelavi izvida in mnenja ter materialne stroške v zvezi z izvedenskim delom – izdelavo elaborata. Izvedencu pripadajo materialni stroški le za izdelavo končnega elaborata, na podlagi katerega sodišče pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo katastrskega vpisa.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/1, 41/4, 50, 50/3.
stroški in nagrada sodnega izvedenca - potni stroški izvedenca - javni prevoz - prevoz z vlakom - nagrada za čas potovanja na ogled - izbira najoptimalnejše poti z javnim prevozom
Če so bili sodnemu izvedencu priznani potni stroški za javni prevoz (z vlakom), mu je treba po oceni sodišča druge stopnje priznati tudi nagrado za dejansko porabljen čas potovanja z javnim prevozom.
Da je izrabil najoptimalnejšo (najhitrejšo in najcenejšo) pot z javnim prevozom, je sodni izvedenec izkazal s primerjavo, da bi vožnja z avtobusom trajala dobro uro več in bi bila za nekaj več kot 10,00 EUR dražja.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3, 251, 383, 386. ZIZ člen 41, 41/2, 41/5.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine po uradni dolžnosti – začetek postopka osebnega stečaja – vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja – nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja – stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik – vročanje sklepa o izvršbi stečajnemu upravitelju – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
Ko je sklep o izvršbi že izdan, pa čeprav je s tem prekršena zakonska prepoved dovolitve izvršbe proti insolventnemu dolžniku, sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavrniti ali zavreči, saj za tako odločitev v zakonu ni podlage.
Iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni razvidno, kakšna vrsta terjatve je bila dolžniku naložena v plačilo in je bila za njeno izterjavo dovoljena izvršba, poleg tega pa je pomembno, da se s predlagano izvršbo lahko posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Zato je treba v ta izvršilni postopek z vročitvijo sklepa o izvršbi pritegniti stečajnega upravitelja.
delna oprostitev plačila sodne takse - obročno odplačilo sodne takse - pavšalne navedbe o slabem zdravstvenem stanju taksnega zavezanca - denarne izvršbe na pokojnino
Po stališču sodišča druge stopnje se pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev ne upoštevajo sodne prepovedi (denarne izvršbe), ki obremenjujejo pokojnino toženca. Glede na ugotovljene okoliščine, da toženec prejema pokojnino v znesku 1.201,69 EUR, s plačilom desetih mesečnih obrokov sodne takse v višini 96,60 EUR ne bo ogroženo njegovo preživljanje.
ZDR člen 7, 7/1, 11, 11/1, 30, 38, 35/1. OZ člen 247, 247/1, 248, 249, 250, 251, 252, 253. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 27, 27/2, 28.
Stališče sodišča prve stopnje, da se za pogodbeno kazen za kršitev konkurenčne klavzule delavec in delodajalec ne moreta dogovoriti, če ta možnost ni izrecno določena v določilih kolektivne pogodbe, ni pravilno. Kot je to obrazložilo Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 211/2009 z dne 22. 3. 2011, je avtonomija pogodbenih strank pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi ter v času trajanja delovnega razmerja omejena le z upoštevanjem določb ZDR in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca (prvi odstavek 7. člena ZDR), sicer pa se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno (prvi odstavek 11. člena ZDR). To pomeni, da je v navedenem okviru treba upoštevati tudi načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ, s tem pa tudi možnost dogovora pogodbene kazni v skladu z določbami 247. do 254. člena OZ.
pripoznava zahtevka – odmera stroškov – takse – takse glede na vrednost spornega predmeta
Tožena stranka je tožbeni zahtevek tožeče stranke pripoznala pred razpisom prvega naroka za glavno obravnavo. Taksa za postopek (ki predstavlja strošek tožeče stranke), tako glede na vrednost spornega predmeta, upoštevaje tar. št. 1112 ZST-1, znaša 189,00 EUR. Po vštetju že plačane sodne takse za postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (44,00 EUR), pa taksa znaša 145,00 EUR.
Ker tožeča stranka nima izključne pravice izvajanja lekarniške dejavnosti, sklenitev sporne pogodbe ni posegla v njen pravni položaj, zato pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni izkazala. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da bi bila z ugotovitvijo ničnosti sporne pogodbe razjasnjena dopustnost sklepanja tovrstnih pogodb v bodoče in z drugimi subjekti. Predmet ugotovitvene tožbe je namreč lahko samo konkretno in dejansko obstoječe sporno pravno razmerje.
ZPP člen 214, 214/2, 458, 458/1. OZ člen 24, 24/1.
spor majhne vrednosti – sklenitev aneksa – vsebina pogodbe – izostanek navedbe obdobja vezave – katalogi in oglasi – vabilo k ponudbi – sprejem ponudbe – neobrazloženo nasprotovanje višini
Ni bistveno, da v Aneksu ni izrecno oziroma posebej navedeno obdobje vezave, saj je bil Aneks, kot izhaja iz 1. člena, sklenjen v okviru tožnikove prodajne akcije. Zato v toženčevem primeru znaša obdobje vezave 24 mesecev. Dejstvo, da je Aneks izpolnil tožnik, ni odločilno, saj se je, kot že navedeno, toženec z vsebino očitno strinjal. S podpisom je potrdil, da je seznanjen s pogoji navedene prodajne akcije.
zavarovalna pogodba - odškodnina - zavarovalnina - riziko škode pred izlivom vode
Tožeča stranka ni imela zavarovanega rizika škode (pred izlivom vode), ki bi ji nastala na zalogah elektro materiala v pisarni, temveč je imela sklenjeno (dodatno) zavarovanje pred izlivom vode zgolj na zalogah v skladišču. Že zaradi tega je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo odškodnine (zavarovalnine) utemeljeno zavrnilo. V tej zvezi namreč ni mogoče pritrditi pritožbeni kritiki, da je v konkretni zadevi pravno pomembno, da je tožeča stranka zaloge elektro materiala skladiščila tudi v pisarni.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec sicer ni dolžan navesti pravne kvalifikacije kaznivega dejanja, mora pa očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz opisa kršitve izhajajo znaki kaznivega dejanja, ki jih vsebuje ta kršitev.
Manko 265 pnevmatik in neupravičeno popravilo za odpis predvidenega vozila pomenita hujši kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja, storjeni naklepno oziroma iz hude malomarnosti, po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, po kateri lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - bianco odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo izpovedi tožnice (da je morala pred podpisom pogodbe o zaposlitvi podpisati bianco sporazumno odpoved) in štelo, da ni najti razumnega razloga, da bi tožnica 30. 4. 2015 sama podala odpoved (kot je to zatrjeval direktor tožene stranke), pri čemer je tožnica že 6. 5. 2015 napisala odvetniku pooblastilo za pravno pomoč in vložila tožbo. Glede na to, da je tožnica 31. 3. 2015 sklenila pri banki pogodbo za gotovinski kredit in navedla, da je zaposlena pri toženi stranki, nato pa že čez en mesec podala odpoved, kaže na to, da je podaja odpovedi, kot jo je prezentiral direktor tožene stranke neprepričljiva. Tožnica je bila namreč v nadaljevanju najprej brezposelna, nato pa je sklenila delovno razmerje za določen čas za samo 30 ur tedensko. Tožnica je tudi vedela, da ne bo dobila nadomestila za brezposelnost v primeru sporazumne odpovedi, pri čemer ima tožnica dva majhna otroka, z možem gradita hišo, tako da tudi iz otroških dodatkov odplačuje kredit. Ker je tožena stranka kršila postopke v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR člen 153. ZObr člen 97f, 97f/2, 97f/3. ZSSloV člen 53, 53/1, 53/2. OZ člen 165, 299. ZPP člen 337.
odškodnina - neizrabljen tedenski počitek - misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
53. člen ZSSloV ne daje podlage za sklepanje, da pripadnikom SV na misijah v tujini ne pripada neprekinjeni počitek v trajanju 24 ur. Zato bi tožena stranka tožniku morala zagotoviti tak počitek. Ker tega ni storila, je tožnik upravičen do odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka.
ZPIZ-2 člen 129, 129/1, 129/1-5. ZPIZ92 člen 202. ZTPPIZ člen 48, 50.
zavarovalna doba - pokojninska doba - čas dela na kmetijskem posestvu
V skladu z določbami ZTPPIZ se v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in v zavarovanju. To pomeni, da se določeno obdobje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba lahko všteje samo pod tema pogojema, torej, če je dokazano, da je bil zavarovanec na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in na tej podlagi tudi zavarovan. Ker je sodišče prve stopnje v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo tožniku priznalo vtoževano obdobje zgolj na podlagi zaključka, da je delo na družinski kmetiji imelo elemente delovnega razmerja, hkrati pa ugotovilo, da ni izkazano, da bi bil tožnik za navedeno obdobje zavarovan, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z vštetjem v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo čas dela na kmetijskem posestvu.
Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje, da je izpodbijani sklep o premestitvi neobrazložen, ker ne zajema razlogov, zakaj bi premestitev pomenila učinkovitejše in smotrnejše delo organa. Premestitve res ni mogoče pojasniti le s prepisom zakonskega razloga, ampak mora biti razlog tudi obrazložen, kar pa ne pomeni zahteve po dolgi in natančni obrazložitvi, temveč po obrazložitvi v skladu z zakonskimi zahtevami. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, izpodbijani sklep o premestitvi kljub skopi obrazložitvi ni neobrazložen in omogoča tožniku učinkovito sodno varstvo. Ker se dolga in natančna obrazložitev ne zahteva, sklep o premestitvi ni neobrazložen, ker v njem ni naveden razlog, zakaj bi premestitev pomenila učinkovitejše in smotrnejše delo organa.
Odločitev tožene stranke o tem, na kakšen način bo z namenom kar najbolj učinkovitega dela organa po posameznih enotah (policijskih postajah) razporedila razpoložljive kadrovske kapacitete, predstavlja organizacijsko odločitev, ta pa je v skladu z ustaljenim stališčem pritožbenega in revizijskega sodišča
v izključni pristojnosti delodajalca. Tožena stranka ima pravico, da v primeru ugotovljenega kadrovskega primanjkljaja na eni od postaj na to postajo premesti policista, ki je delo do tedaj opravljal na drugi postaji oziroma v drugi organizacijski enoti. Med navedene organizacijske odločitve spada tudi odločitev za ustanovitev delovne skupine za izravnalne ukrepe in hkratna premestitev tožnika. Ali je bila ta kljub ustanovitvi te delovne skupine potrebna in smotrna, sodišče ne more presojati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obstajal dejanski in realen razlog za tožnikovo premestitev in da tožnik ni uspel izkazati, da bi bil razlog premestitve zgolj navidezen in posledica osebnih razhajanj z nadrejenim. Zato je utemeljeno zaključilo, da je izpodbijani sklep o premestitvi tožnika zakonit.
nepredvidena nova škoda - nepredvidljivo poslabšanje zdravstvenega stanja - dodatna odškodnina po sklenjeni sodni poravnavi - bodoča škoda - zastaranje
Dodatno odškodnino je mogoče zahtevati, kadar je po sklenjeni poravnavi prišlo do škode zaradi nadaljnjega nepredvidenega poslabšanja zdravstvenega stanja (nepredvidene nove škode). Gre za táko poslabšanje zdravstvenega stanja, ki po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oziroma do kakršnega ob normalnem teku stvari ne bi smelo priti.