naročniška pogodba – pogodba o uporabi širokopasovnih storitev in nakupu opreme – nekvalitetna storitev – odstop od pogodbe – odprava napake – preprečitev odprave napake – pogodbena kazen – TV komunikator – spor majhne vrednosti
Toženec ni bil upravičen odstopiti od pogodbe, ker je sam tožnici onemogočil odpravo zatrjevane napake, zato je poleg neplačanih pogodbenih obveznosti dolžan tudi pogodbeno kazen, saj je kršil svojo zavezo, da ne bo neupravičeno prekinil naročniškega razmerja še 24 mesecev.
Dejanska podlaga tožbenega zahtevka je dovolj opredeljena, če je razumljivo, na podlagi česa tožeča stranka zahteva plačilo vtoževanega zneska od tožene stranke. Za popolnost tožbe je bistveno, da tožeča stranka navede dejstva, ki tožbeni zahtevek nedvoumno individualizirajo in omogočajo njegovo ločitev od vseh drugih. Tožnica je navedla, da vtožuje svoj zahtevek na dveh podlagah: na spregledu pravne vsebnosti in na toženčevi odškodninski odgovornosti. Tožnica je pri tem navedla, na podlagi katerih toženčevih ravnanj naj bi bil podan kakšen od zatrjevanih dejanskih stanov iz 8. člena ZGD-1. Poleg tega je tožnica navedla tudi dejstva, ki naj bi izkazovala toženčevo odškodninsko odgovornost. V pripravljalni vlogi je tožnica navedla tudi dokaze, ki naj bi izkazovali zatrjevana dejstva. Te trditve zadoščajo za popolnost tožbe v formalnem smislu, saj je identifikacija denarnega zahtevka tožnice glede na podane trditve mogoča.
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve zahtevka s plačilom dogovorjene obveznosti v izvensodni poravnavi in zato stranski intervenient, ki se je pravde udeleževal na strani tožene stranke, na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP ni upravičen do povrnitve pravdnih stroškov.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju – neresnični podatki – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe
Sklep o tem, da je tožnik v izjavi dal neresnične podatke, lahko sodišče naredi le, če premoženjsko stanje stranke preveri na način, ki ga predvideva četrti odstavek 12. člena ZST-1. Zgolj dvom za tak sklep ne zadošča.
Zgolj ugotovljena neresničnost podatkov v izjavi o premoženjskem stanju ne zadošča za zavrnitev predloga za oprostitev.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3, 251, 383, 386. ZIZ člen 41, 41/2, 41/5.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine po uradni dolžnosti – začetek postopka osebnega stečaja – vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja – nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja – stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik – vročanje sklepa o izvršbi stečajnemu upravitelju – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
Ko je sklep o izvršbi že izdan, pa čeprav je s tem prekršena zakonska prepoved dovolitve izvršbe proti insolventnemu dolžniku, sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavrniti ali zavreči, saj za tako odločitev v zakonu ni podlage.
Iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni razvidno, kakšna vrsta terjatve je bila dolžniku naložena v plačilo in je bila za njeno izterjavo dovoljena izvršba, poleg tega pa je pomembno, da se s predlagano izvršbo lahko posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Zato je treba v ta izvršilni postopek z vročitvijo sklepa o izvršbi pritegniti stečajnega upravitelja.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – DAVKI – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0075857
ZST-1 člen 11, 12, 12/4. ZBPP člen 13, 13/2. ZDoh-2 člen 15, 15/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – podatki o dohodkih predlagatelja – dohodki na letni ravni – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odločilna dejstva
Stranka, ki predlaga oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, v izjavo vpiše podatke o dohodkih in prejemkih iz zadnjega informativnega izračuna dohodnine oziroma napovedi za odmero dohodnine, kar pomeni, da se vnašajo dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Stranka je dolžna navesti podatke o plači, nadomestilu in drugih prejemkih iz delovnega razmerja na letni ravni.
sodba na podlagi pripoznave – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha v pravdi – pripoznava tožbenega zahtevka – odgovor na tožbo – povrnitev stroškov odgovora na tožbo
Nepravično bi bilo, če bi morala stranka, ki je izgubila pravdo, nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je ta povzročila s svojim neskrbnim ravnanjem. Tožeča stranka je namreč tista, ki je dokazno gradivo začela zbirati prepozno in bi originalno oporoko ob zadostni skrbnosti lahko sodišču predložila že na zapuščinski obravnavi.
Tožnik je zaradi istih zdravstvenih težav že uveljavljal priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro in sicer po določbah ZPIZ-1. V času, ko je že tekel postopek o isti upravni stvari, pa je tožnik ponovno vložil zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Ker gre za isto upravno stvar, bi morala tožena stranka zahtevo zavreči, ne pa je obravnavati po vsebini. Istočasno o isti upravni stvari ne moreta potekati dva postopka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo ter zaradi pravilne uporabe materialnega prava izpodbijani odločbi odpravilo ter zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro zavrglo.
pripoznava zahtevka – odmera stroškov – takse – takse glede na vrednost spornega predmeta
Tožena stranka je tožbeni zahtevek tožeče stranke pripoznala pred razpisom prvega naroka za glavno obravnavo. Taksa za postopek (ki predstavlja strošek tožeče stranke), tako glede na vrednost spornega predmeta, upoštevaje tar. št. 1112 ZST-1, znaša 189,00 EUR. Po vštetju že plačane sodne takse za postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (44,00 EUR), pa taksa znaša 145,00 EUR.
ZPP člen 314. ZGD-1 člen 273, 273/2. ZDR člen 18. ZGD člen 250, 250.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - član uprave - odpoklic
Zakonitost sklepa o odpoklicu tožnika kot člana uprave tožene stranke ni pomembna za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti pravice do odpravnine. Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je potrebno upoštevati določbe pogodbe o zaposlitvi, v katerih je določeno, da ima tožena stranka v primerih, če bi prišlo do odpoklica delavca iz razlogov, navedenih v 250. členu ZGD, pravico, da tožniku nemudoma odpove delovno razmerje. Razlogi, navedeni v 250. členu ZGD, so med pogodbenicama izrecno dogovorjeni kot dodatni odpovedni razlogi. Do odpoklica tožnika je prišlo zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti, kar pa je zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku zakonita.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vsebine očitka iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (opustitev izvedbe kontrole sumljivih transakcij ter kršitev določb Navodila za delo), niti ga ni povzelo, prav tako se ni opredelilo do pooblastil, pristojnosti in pravic inšpektorjev notranje kontrole (delo, ki ga je opravljal tožnik) in ni upoštevalo internega akta v zvezi s časom in načinom kontrole. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo posledično zmotno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z obstojem očitanih kršitev, ki se očitajo tožniku.
Škoda prvotožniku je nastala izključno zaradi dejanja samega prvotožnika (drugi odstavek 153. člena OZ), čemur se zavarovanka toženke ni mogla izogniti. Pritožbene trditve toženke o nepodanosti tudi objektivne podlage odgovornosti njene zavarovanke, ker ni mogoče šteti, da je tožnikova škoda nastala kot neizogibna posledica vlaka kot nevarne stvari ali železniškega prometa kot nevarne dejavnosti, ampak kot izključna posledica neskrbnega ravnanja prvotožnika, zato pa tudi ni objektivne podlage odgovornosti njene zavarovanke, so tako utemeljene, nasprotne pritožbene trditve prvotožnika pa neutemeljene.
Gradbena izgotovitev in ureditev poslovnega prostora do mere, ki omogoča uporabo za pogodbeno dogovorjen namen, bremeni najemodajalca. V predmetni zadevi se je tožeča stranka povsem jasno in nesporno zavezala najemodajalčevo zakonsko dolžnost prevzeti nase. Da bi si ob takem izhodišču za primer predčasnega prenehanja najemnega razmerja zagotovila pravico zahtevati vračilo neamortizirane vrednosti takih investicij, bi se tožeča stranka s toženo stranko morala o tem izrecno dogovoriti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 38, 38/1, 38/5. ZPIZ-2 člen 60, 60/1, 60/1-2, 109, 109/3, 111.
vdovska pokojnina - odmera - Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo - nova odmera pokojnine
Pokojnemu tožničinemu možu je bila pokojnina po Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo na podlagi dobe, prebite v Sloveniji, že odmerjena. Do te pokojnine je bil upravičen tudi na dan smrti, vendar se mu zaradi varstva pridobljenih pravic tako odmerjena pokojnina ni izplačevala. Izplačevala se mu je prvotno priznana pokojnina, odmerjena od skupne slovenske in srbske dobe. Do izplačevanja te pokojnine je bil upravičen le pokojni. Zato je bila tožnici vdovska pokojnina pravilno odmerjena od pokojnine, ki je bila pokojnemu možu odmerjena na podlagi slovenske dobe po Sporazumu, in je tožbeni zahtevek na odmero vdovske pokojnine od višjem znesku, to je od pokojnine, ki se je pokojnemu možu izplačevala, neutemeljen.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4.
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - nepopolnost izjave o premoženjskem stanju samostojnega podjetnika - dolžnost vsebinske obravnave predloga - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem
Pri presoji pogojev za oprostitev plačila sodne takse se upošteva tako premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožene stranke kot samostojnega podjetnika in vpliv plačila sodne takse na morebitno ogrožanje njegove dejavnosti, kot tudi vso podjetniško nevezano premoženje (to je premoženje, ki ni namenjeno opravljanju dejavnosti), ter morebitni prihranki in dohodki iz plač in drugih prejemkov iz dela, ki jih poleg dohodkov iz dejavnosti prejema tožena stranka.
ZPP člen 214, 214/2, 458, 458/1. OZ člen 24, 24/1.
spor majhne vrednosti – sklenitev aneksa – vsebina pogodbe – izostanek navedbe obdobja vezave – katalogi in oglasi – vabilo k ponudbi – sprejem ponudbe – neobrazloženo nasprotovanje višini
Ni bistveno, da v Aneksu ni izrecno oziroma posebej navedeno obdobje vezave, saj je bil Aneks, kot izhaja iz 1. člena, sklenjen v okviru tožnikove prodajne akcije. Zato v toženčevem primeru znaša obdobje vezave 24 mesecev. Dejstvo, da je Aneks izpolnil tožnik, ni odločilno, saj se je, kot že navedeno, toženec z vsebino očitno strinjal. S podpisom je potrdil, da je seznanjen s pogoji navedene prodajne akcije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožnik v zvezi z zavrnitvijo njegovega reparacijskega zahtevka ni imel možnosti učinkovitega sodelovanja v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ugotovitev, da njegova pogodba o zaposlitvi ni prenehala veljati, da še vedno velja, reintegracijo in reparacijo. Poleg tega je predlagal tudi izdajo začasne odredbe. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo del njegovega tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na reparacijo, le pavšalno in neobrazloženo prerekala, vendar pa je v odgovoru na pritožbo tožnika, ki jo je ta vložil zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, navajala, da je tožnik zaradi zadržanja učinkovanja odpovedi do pravnomočne odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe še vedno zaposlen pri toženi stranki in da prejema plačilo v skladu z ZDR-1, čeprav mu je tožena stranka prepovedala opravljati delo. Ob takšni trditveni podlagi bi moralo sodišče prve stopnje v postopku s strankami tega individualnega delovnega spora poskrbeti, da bi se tudi v zvezi s tem delom tožnikovega tožbenega zahtevka navedla vsa odločilna dejstva, da bi se dopolnile nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih oziroma da bi se ponudili in dopolnili dokazi, s katerimi bi stranki dokazovali utemeljenost zatrjevanih dejstev v zvezi z reparacijskim delom tožnikovega tožbenega zahtevka. Ker tega ni storilo, temveč je tožbeni zahtevek zavrnilo le na podlagi izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke, je tožniku odvzelo možnost dokazovanja, do kakšne plače oziroma do kakšne razlike v plači je za vtoževano obdobje upravičen. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilni izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
OZ člen 358, 358/1, 358/1-1. ZOR člen 381, 381/1, 381/1-1. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-3, 112, 112/2, 131. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 56. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 49.
V času trajanja zakonske zveze zastaranje tožničinih terjatev iz delovnega razmerja ni teklo. Glede na to, da je zastaranje začelo teči šele ob razvezi zakonske zveze 3. 4. 2012, tožničina terjatev ob vložitvi tožbe 25. 7. 2012 še ni zastarala. Po 1. točki 358. člena Obligacijskega zakonika kot tudi po 1. točki 381. člena Zakona o obligacijskih razmerjih zastaranje med zakoncema ne teče. Ta določba je relevantna za vse terjatve med tožnico in tožencem, tako za terjatve, ki se nanašajo na zakonsko zvezo in družinska razmerja, kot tudi za terjatve iz delovnega razmerja. Če bi se takšna določba o zadržanju zastaranja nahajala v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, bi lahko veljala le za terjatve s področja tega zakona. Ker pa se nahaja v splošnem obligacijskem predpisu, je to odločilna podlaga za zaključek, da obravnavane terjatve iz delovnega razmerja, za katere sicer velja 5 letni splošni zastaralni rok, ob vložitvi tožbe niso bile zastarane.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/6, 84, 84/1, 114, 114/1, 116, 116/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazloženost
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do izpovedb zakonitega zastopnika tožene stranke in A.A. v zvezi s tem, kdo je odločal, koga bo potrebno odpustiti, čeprav je tožnica zatrjevala, da je bil razlog, da je prav ona dobila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v njenem zdravstvenem stanju oziroma dalj časa trajajočem bolniškem staležu. Niti iz obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa ni mogoče razbrati, zakaj je prenehala potreba prav po delu tožnice. Ker izpodbijana sodba nima razlogov glede utemeljenosti teh tožničinih zatrjevanj (pri čemer je dokazno breme v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na delodajalcu - prvi odstavek 84. člena ZDR-1, če pa delavec v primeru spora o prenehanju pogodbe o zaposlitvi navaja dejstvo, ki opravičuje domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije zaradi okoliščin iz prvega odstavka 6. člena ZDR, pa je dokazno breme, da delodajalec ni kršil načela enakega obravnavanja, na njem - šesti odstavek 6. člena ZDR-1), ta dejstva pa bi lahko odločilno vplivalo na presojo zakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je s tem podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.