plačilo po dejanskem delu - neizpolnjevanje formalnih pogojev za delovno mesto
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da pri plačilu za dejansko opravljeno delo ni bistveno, ali je delavec izpolnjeval formalne pogoje za delovno mesto, katerega dela je opravljal, kar velja tudi za javne uslužbence. Vrhovno sodišče RS je zavzelo stališče, da je delodajalec ne glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi dolžan že na podlagi 42. člena ZDR, ki se v skladu s 5. členom ZJU v povezavi s prvim odstavkom 88. člena ZObr uporablja tudi za delavce na obrambnem področju, zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo. Če je tožena stranka kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za drugo delovno mesto tožniku odredila opravljanje dela delovnega mesta zdravstveni tehnik, mu mora za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo, čeprav tožnik za to delo ne izpolnjuje pogoja ustrezne izobrazbe. Zato ni pomembno, ali in kdaj je tožnik opravil strokovni izpit, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta tehnik zdravstvene nege in ali je tožnik izpolnjeval pogoje za imenovanje v naziv, v katerem se zahtevnejše delovno mesto opravlja. Bistveno je vprašanje, ali je tožnik dejansko opravljal dela in naloge zahtevnejšega delovnega mesta. Pravilen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka opravljala dela in naloge zdravstvenega tehnika, in sicer v določenem obsegu, zato je v takem obsegu upravičen do plačila po dejanskem delu.
Dejstvo, da je bilo besedilo na meničnih blanketih “plačajte” spremenjeno v “plačam” po tem, ko je toženec menične blankete podpisal (kot zakoniti zastopnik trasanta in avalist), ni pravno pomembno, oziroma ne pomeni predrugačenja menice, temveč izpolnitev izročene bianco menice v skladu z namenom, to je, da ta postane lastna menica ob dejstvu, da menični obrazec za lastno menico ne obstaja. Glede na vsebino menične izjave pritožbeno sodišče ne dvomi, da je bila volja izdajatelja menice in podpisnika menične izjave, da podpiše prazen menični obrazec, ki ga bo tožnik kasneje izpolnil tako, da ta postane lastna menica izdajatelja. Zato je pravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bi moralo pooblastilo za izpolnitev meničnega obrazca vsebovati izrecno dovolilo za popravilo že zapisanega besedila na meničnem blanketu in da ni podlage za upoštevanje takih naknadnih sprememb.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - zmotna pravna presoja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V primeru dodatnega (odpovednega) roka po podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi gre zaključiti, da ne obstaja zahtevani pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka. Brez izpolnjevanja pogoja iz tega člena ni pogojev za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma je takšna izredna pogodba nezakonita.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-2, 60/2-3, 60/3.
invalidska pokojnina - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje v izreku - ocena invalidnosti - invalidnost - svoj poklic
V izpodbijani sodbi je prišlo do bistvene kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe sam s seboj v nasprotju. V I. točki izreka je zavrnjen zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih aktov, sočasno pa v II. točki izreka drugostopenjski upravni akt delno odpravljen. Hkrati je podana zatrjevana procesna kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP glede pravno relevantnega dejstva o tem, ali je kot tožnikov svoj poklic potrebno šteti tudi različna mizarska dela, ki bi jih bil v skladu z izobrazbo, dodatno usposobljenostjo in izkušnjami, ob določenih omejitvah še zmožen opravljati v polnem delovnem času. Iz razpoložljive listinske dokumentacije v upravnem spisu toženca namreč izhaja le, da ima tožnik pridobljeno kvalifikacijo parketarja, in da je kot s.p. to dejavnost dejansko tudi opravljal že od leta 1987. Sodišče tega dejstva samo ni razčiščevalo, temveč se je pri razsoji zadeve oprlo izključno na izpoved medicinskega strokovnjaka, čeprav ne gre za okoliščino, ki bi lahko bila predmet medicinskega izvedenstva. Zaradi takšne nepravilnosti in pomanjkljivosti postopka je ostalo dejansko stanje o tem, ali ima tožnik ustrezno strokovno izobrazbo in usposobljenost za lažja mizarska dela, na katero bi se v okoliščinah konkretnega primera ocenjevala invalidnost, nerazčiščeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje, da je izpodbijani sklep o premestitvi neobrazložen, ker ne zajema razlogov, zakaj bi premestitev pomenila učinkovitejše in smotrnejše delo organa. Premestitve res ni mogoče pojasniti le s prepisom zakonskega razloga, ampak mora biti razlog tudi obrazložen, kar pa ne pomeni zahteve po dolgi in natančni obrazložitvi, temveč po obrazložitvi v skladu z zakonskimi zahtevami. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, izpodbijani sklep o premestitvi kljub skopi obrazložitvi ni neobrazložen in omogoča tožniku učinkovito sodno varstvo. Ker se dolga in natančna obrazložitev ne zahteva, sklep o premestitvi ni neobrazložen, ker v njem ni naveden razlog, zakaj bi premestitev pomenila učinkovitejše in smotrnejše delo organa.
Odločitev tožene stranke o tem, na kakšen način bo z namenom kar najbolj učinkovitega dela organa po posameznih enotah (policijskih postajah) razporedila razpoložljive kadrovske kapacitete, predstavlja organizacijsko odločitev, ta pa je v skladu z ustaljenim stališčem pritožbenega in revizijskega sodišča
v izključni pristojnosti delodajalca. Tožena stranka ima pravico, da v primeru ugotovljenega kadrovskega primanjkljaja na eni od postaj na to postajo premesti policista, ki je delo do tedaj opravljal na drugi postaji oziroma v drugi organizacijski enoti. Med navedene organizacijske odločitve spada tudi odločitev za ustanovitev delovne skupine za izravnalne ukrepe in hkratna premestitev tožnika. Ali je bila ta kljub ustanovitvi te delovne skupine potrebna in smotrna, sodišče ne more presojati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obstajal dejanski in realen razlog za tožnikovo premestitev in da tožnik ni uspel izkazati, da bi bil razlog premestitve zgolj navidezen in posledica osebnih razhajanj z nadrejenim. Zato je utemeljeno zaključilo, da je izpodbijani sklep o premestitvi tožnika zakonit.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - seznanitev z očitanimi kršitvami - rok za zagovor
Toženka tožnika pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu ni omogočila zakonsko določenega roka za zagovor, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZPIZ-2 člen 129, 129/1, 129/1-5. ZPIZ92 člen 202. ZTPPIZ člen 48, 50.
zavarovalna doba - pokojninska doba - čas dela na kmetijskem posestvu
V skladu z določbami ZTPPIZ se v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in v zavarovanju. To pomeni, da se določeno obdobje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba lahko všteje samo pod tema pogojema, torej, če je dokazano, da je bil zavarovanec na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in na tej podlagi tudi zavarovan. Ker je sodišče prve stopnje v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo tožniku priznalo vtoževano obdobje zgolj na podlagi zaključka, da je delo na družinski kmetiji imelo elemente delovnega razmerja, hkrati pa ugotovilo, da ni izkazano, da bi bil tožnik za navedeno obdobje zavarovan, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z vštetjem v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo čas dela na kmetijskem posestvu.
nepredvidena nova škoda - nepredvidljivo poslabšanje zdravstvenega stanja - dodatna odškodnina po sklenjeni sodni poravnavi - bodoča škoda - zastaranje
Dodatno odškodnino je mogoče zahtevati, kadar je po sklenjeni poravnavi prišlo do škode zaradi nadaljnjega nepredvidenega poslabšanja zdravstvenega stanja (nepredvidene nove škode). Gre za táko poslabšanje zdravstvenega stanja, ki po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oziroma do kakršnega ob normalnem teku stvari ne bi smelo priti.
Tožnik je zaradi istih zdravstvenih težav že uveljavljal priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro in sicer po določbah ZPIZ-1. V času, ko je že tekel postopek o isti upravni stvari, pa je tožnik ponovno vložil zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Ker gre za isto upravno stvar, bi morala tožena stranka zahtevo zavreči, ne pa je obravnavati po vsebini. Istočasno o isti upravni stvari ne moreta potekati dva postopka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo ter zaradi pravilne uporabe materialnega prava izpodbijani odločbi odpravilo ter zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro zavrglo.
Prvotožena stranka v odgovoru na pritožbo ni navajala ničesar, česar ni uveljavljala že v samem postopku. Glede na to, da bi prvotožena stranka vse svoje morebitne ugovore iz odgovora na pritožbo lahko uveljavljala v predmetnem postopku, stroški odgovora na pritožbo niso potrebni stroški postopka v smislu 155. člena ZPP in jih tako tožeča stranka ni dolžna povrniti prvotoženi stranki.
ZPIZ-2 člen 394. ZPIZ-1 člen 26, 41, 41/2, 55, 193, 193/1.
starostna pokojnina - ponovna odmera - služenje vojaškega roka - dodana doba
Tožena stranka je obdobje služenja vojaškega roka upoštevala pri izračunu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Gre za dodatno dobo, ki pa na samo odmero pokojnine nima nobenega vpliva. V zvezi z upoštevanjem nadomestil za čas začasne nezmožnosti za delo (bolniški stalež) ni bistven znesek nadomestila, ki ga je prejemal tožnik, temveč je odločilna osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila, ki jih je tožena stranka pravilno upoštevala pri odmeri starostne pokojnine. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se starostna pokojnina odmerila v višjem znesku, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
pripoznava zahtevka – odmera stroškov – takse – takse glede na vrednost spornega predmeta
Tožena stranka je tožbeni zahtevek tožeče stranke pripoznala pred razpisom prvega naroka za glavno obravnavo. Taksa za postopek (ki predstavlja strošek tožeče stranke), tako glede na vrednost spornega predmeta, upoštevaje tar. št. 1112 ZST-1, znaša 189,00 EUR. Po vštetju že plačane sodne takse za postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (44,00 EUR), pa taksa znaša 145,00 EUR.
gradnje avtoceste - pasivna legitimacija - naročnik gradnje - vzdrževalec avtoceste - izvajalec del - odškodninska odgovornost države - izgubljen dobiček - izpad prodaje rib - postavitev novega izvedenca - pravočasno uveljavljanje kršitev - prekluzija
Tožnica je podala tako navedbe glede tega, povrnitev kakšne škode zahteva, hkrati pa je tudi predlagala, da sodišče prve stopnje zaradi ugotavljanja njenega obsega imenuje izvedenca. Dejstvo, da ni izrecno predlagala izvedenca finančne stroke, ne more biti odločilno in je bilo na sodišču prve stopnje, da v kolikor presodi, da je za ugotovitev odločilnih dejstev v zadevi potreben izvedenec s področja, ki ga stranka ni predlagala, v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) tožnico opozori na pomanjkljivosti na področju dokaznega gradiva.
- Toženka ob zaključku dokazovanja z izvedencem glede strokovnosti, pravilnosti in popolnosti njegovega izvedenskega mnenja ni imela več nobenih pripomb. Primarno zato pritožbeno sodišče meni, da je toženka s pritožbenimi argumenti, s katerimi sedaj nasprotuje „uporabnosti“ oz. pravilnosti izvedenskega mnenja izvedenca, prepozna in da je ta del njenih pritožbenih navedb neupošteven.
KPK člen 78c. ZDR člen 14, 204, 204/2. ZSPJS člen 3, 49č, 49č/6.
plačilo plače - obveznost plačila - sprememba plačnega sistema - prevedba plač - prikrajšanje pri plači
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen od leta 1999 dalje na nesistemiziranih delovnih mestih (kar ni v skladu s predpisi, ki veljajo za javne zavode glede določanja delovnih mest) vodič po stalni muzejski razstavi (administrator oz. kasneje receptor) in muzejski vodnik. Delovno razmerje je bilo sklenjeno za določen čas na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki sta jih stranki sklepali zaporedoma več let (kar tudi ni skladno z omejitvami, ki jih določajo predpisi glede sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas). Od leta 2008 dalje pa je tožnik pri toženi stranki zaposlen za nedoločen čas na delovnem mestu muzejski vodnik. Tožnik je vse pogodbe o zaposlitvi in anekse podpisal in ni zahteval sodnega varstva v smislu 14. člena ZDR, ki določa roke in pogoje za uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi, niti odprave kršitve v zvezi z določanjem plače v smislu prvega oz. drugega odstavka 204. člena ZDR. Zato za obračun plač tožnika za obdobje od aprila 2004 do julija 2008 (to je do uveljavitve ZSPJS) veljajo količniki iz veljavno sklenjenih pogodb ter vsi dodatki iz kolektivnih pogodb in zakonov, na katere se pogodbe in aneksi sklicujejo. Ker tožnik v zvezi z določitvijo plače in zatrjevanim prikrajšanjem pri plači ni uveljavljal varstva pravic pri delodajalcu in sodnega varstva, domnevnih nepravilnosti ne more uveljavljati v tem individualnem delovnem sporu.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožnik za obdobje po 1. 8. 2008 pri plači ni bil prikrajšan, ker je bila prevedba v določen plačni razred izvedena zakonito in v skladu s predpisi, saj za priznanje napredovanj in njihovo upoštevanje pri prevedbi ni bilo pravne podlage. Dosežena napredovanja na delovnem mestu se upoštevajo le, če so bila izvedena v skladu s tedaj veljavnimi predpisi. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači za obdobje od 1. 8. 2008 dalje.
Tožnik je umaknil tožbo, toženec pa je z umikom soglašal. Zaradi umika tožbe bi moralo sodišče postopek ustaviti, ne pa ugotavljati, ali je podana pravna korist in tožbe zaradi njenega pomanjkanja zavreči.
ZSSloV člen 53. ZDR člen 156. ZObr člen 97f, 97f/2, 97f/3, 98, 98c, 98c/1, 98c/2. ZSPJS člen 3, 3/1.
plačilo odškodnine - neizkoriščen tedenski počitek - misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
53. člen ZSSloV ne daje podlage za sklepanje, da pripadnikom SV na misijah v tujini ne pripada tedenski neprekinjeni počitek v trajanju 24 ur. Zato bi tožena stranka tožniku morala zagotoviti tak počitek. Ker tega ni storila, je tožnik upravičen do odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka
Škoda prvotožniku je nastala izključno zaradi dejanja samega prvotožnika (drugi odstavek 153. člena OZ), čemur se zavarovanka toženke ni mogla izogniti. Pritožbene trditve toženke o nepodanosti tudi objektivne podlage odgovornosti njene zavarovanke, ker ni mogoče šteti, da je tožnikova škoda nastala kot neizogibna posledica vlaka kot nevarne stvari ali železniškega prometa kot nevarne dejavnosti, ampak kot izključna posledica neskrbnega ravnanja prvotožnika, zato pa tudi ni objektivne podlage odgovornosti njene zavarovanke, so tako utemeljene, nasprotne pritožbene trditve prvotožnika pa neutemeljene.
ZDR člen 7, 7/1, 11, 11/1, 30, 38, 35/1. OZ člen 247, 247/1, 248, 249, 250, 251, 252, 253. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 27, 27/2, 28.
Stališče sodišča prve stopnje, da se za pogodbeno kazen za kršitev konkurenčne klavzule delavec in delodajalec ne moreta dogovoriti, če ta možnost ni izrecno določena v določilih kolektivne pogodbe, ni pravilno. Kot je to obrazložilo Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 211/2009 z dne 22. 3. 2011, je avtonomija pogodbenih strank pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi ter v času trajanja delovnega razmerja omejena le z upoštevanjem določb ZDR in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca (prvi odstavek 7. člena ZDR), sicer pa se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno (prvi odstavek 11. člena ZDR). To pomeni, da je v navedenem okviru treba upoštevati tudi načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ, s tem pa tudi možnost dogovora pogodbene kazni v skladu z določbami 247. do 254. člena OZ.
Ker tožeča stranka nima izključne pravice izvajanja lekarniške dejavnosti, sklenitev sporne pogodbe ni posegla v njen pravni položaj, zato pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni izkazala. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da bi bila z ugotovitvijo ničnosti sporne pogodbe razjasnjena dopustnost sklepanja tovrstnih pogodb v bodoče in z drugimi subjekti. Predmet ugotovitvene tožbe je namreč lahko samo konkretno in dejansko obstoječe sporno pravno razmerje.
prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - javna dražba - sklep o domiku - kdo ne more biti kupec - predkupna pravica solastnika - osebni stečaj predkupnega upravičenca
Zoper udeleženca je bila uvedena generalna izvršba, v okviru katere upnik še naprej, glede na njegovo pridobljeno ločitveno pravico na nepremičnini, vodi postopek izterjave za terjatev, ki jo je pred tem izterjeval v tem izvršilnem postopku zoper udeleženca in jo še izterjuje v tem izvršilnem postopku zoper dolžnico.
Udeleženec je v odnosu do upnika glede na vzporedni stečajni postopek še zmeraj dolžnik.