prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - javna dražba - sklep o domiku - kdo ne more biti kupec - predkupna pravica solastnika - osebni stečaj predkupnega upravičenca
Zoper udeleženca je bila uvedena generalna izvršba, v okviru katere upnik še naprej, glede na njegovo pridobljeno ločitveno pravico na nepremičnini, vodi postopek izterjave za terjatev, ki jo je pred tem izterjeval v tem izvršilnem postopku zoper udeleženca in jo še izterjuje v tem izvršilnem postopku zoper dolžnico.
Udeleženec je v odnosu do upnika glede na vzporedni stečajni postopek še zmeraj dolžnik.
ZPP člen 214, 214/2, 458, 458/1. OZ člen 24, 24/1.
spor majhne vrednosti – sklenitev aneksa – vsebina pogodbe – izostanek navedbe obdobja vezave – katalogi in oglasi – vabilo k ponudbi – sprejem ponudbe – neobrazloženo nasprotovanje višini
Ni bistveno, da v Aneksu ni izrecno oziroma posebej navedeno obdobje vezave, saj je bil Aneks, kot izhaja iz 1. člena, sklenjen v okviru tožnikove prodajne akcije. Zato v toženčevem primeru znaša obdobje vezave 24 mesecev. Dejstvo, da je Aneks izpolnil tožnik, ni odločilno, saj se je, kot že navedeno, toženec z vsebino očitno strinjal. S podpisom je potrdil, da je seznanjen s pogoji navedene prodajne akcije.
Denar se je med družbama prenašal gotovinsko, zato je na plačilnih nalogih ime toženke, kar pa samo po sebi ne pomeni, da je toženka poslovala s svojim denarjem, v svojem imenu in za svoj račun.
DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084161
ZD člen 46, 210, 212, 213, 213/1.
zapuščinski postopek – prekinitev postopka – napotitev na pravdo – sporno predhodno vprašanje – obrazložitev napotitvenega sklepa – manj verjetna pravica – stranka, katere pravico sodišče šteje za manj verjetno – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Da bi zapuščinsko sodišče lahko izdalo sklep o dedovanju, mora najprej ugotoviti niz dejstev in pravnih razmerij, ki imajo v razmerju do končne odločbe (sklepa o dedovanju) značaj predhodnega vprašanja. Kadar so odgovori na predhodna vprašanja sporni, ker so sporna dejstva, v nekaterih primerih pa tudi uporaba prava, zapuščinski sodnik v nasprotju s pravdnim sodnikom predhodnega vprašanja ne more rešiti sam. To mu onemogoča nepravdna narava zapuščinskega postopka in načelo napotitve strank na rešitev predhodnih vprašanj v pravdi.
Pritožnik utemeljeno očita, da iz razlogov izpodbijanega sklepa ni moč razbrati, katera dejstva so med strankami sporna in pravico katere od strank sodišče šteje za manj verjetno. Sodišče bo moralo navedeno ugotavljati za vsako od zatrjevanih daril in odločitev obrazložiti.
Tožeča stranka ne more prosto izbirati, ali bo svoj zahtevek uveljavljala po pravilih, ki veljajo za jamčevanje za napake, ali pa po pravilih odškodninskega prava. Kolikor se namreč odškodnina pokriva s katerim od jamčevalnih zahtevkov, veljajo zanjo roki kot za ostale jamčevalne zahtevke.
ZFPPIPP člen 212, 212/1, 212/6. OZ člen 111, 111/1.
terjatev z odložnim pogojem - leasing pogodba - odstop od pogodbe - prisilna poravnava - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava
Ker sta pogodbeni stranki že z leasing pogodbama dogovorili posledice odstopa od pogodbe in določili višino odškodnine, ki ustreza pozitivnemu pogodbenemu (izpolnitvenemu) interesu tožene stranke, je evidentno, da je terjatev na plačilo odškodnine (v višini še neplačanih in nezapadlih leasing obrokov, diskontiranih zaradi predčasne zapadlosti, povečanih za stroške izterjave in zmanjšanih za kupnino, doseženo s prodajo predmetov leasinga), ena od pogodbenih obveznosti leasingojemalca oziroma tožeče stranke kot njegovega solidarnega poroka. Terjatev, kot obligacijska pravica na plačilo odškodnine, je nastala torej že z veljavno sklenitvijo leasing pogodb. Le začetek učinkovanja te terjatve (izpolnitvenega upravičenja, ki ga vsebuje terjatev) je povezana z uresničitvijo odložnega pogoja, v obravnavanem primeru odstopa od pogodb.
Drugačno pritožbeno stališče, da je temelj nastanka terjatve na plačilo odškodnine zaradi odstopa od pogodbe vezan na uresničitev razveznega pogoja, bi namreč po presoji pritožbenega sodišča izničil pomen pogodbeno dogovorjene odškodnine za primer leasingodajalčevega odstopa od pogodbe. Pogodbeno dogovorjena odškodnina bi bila ob takem razlogovanju tožene stranke brezpredmetna.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080767
ZFPPIPP člen 61, 61/3, 62, 62/1, 62/4, 63, 65, 65/1, 303, 304, 308, 308/1. ZMZPP člen 18, 18/1. ZPP člen 196. SPZ člen 146. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2. Zakon o založnom pravu na pokretnim stvarima upisanim u registar člen 1, 1/1, 4, 4/1, 16, 16/1, 16/3.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - sklep o preizkusu terjatev - ugovori proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatev - maksimalna hipoteka - napotitev na vložitev tožbe - pogodba o sindiciranem kreditu - prerekana ločitvena pravica na zastavljenem poslovnem deležu - izpodbijanje ločitvene pravice - enotni sosporniki - predmet zastavne pravice v tujini - vpis zastavne pravice v poslovnem registru v tujini - izvršljiv notarski zapis - izvršilni naslov
Ker se je izkazalo, da ugovori zoper osnovni seznam niso bili utemeljeni, ugovor o prerekanju terjatev pa ni bil dopusten, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno izdalo sklep o preizkusu terjatev s končnim seznamom preizkušenih terjatev. Z istočasno izdajo sklepov o ugovorih zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev in o ugovoru o prerekanju terjatev ter sklepa o preizkusa terjatev s končnim seznamom preizkušenih terjatev upnikom ni bila odvzeta pravica do pravnega sredstva.
Ker je tudi Pogodba o sindiciranem kreditu kreditna pogodba, je evidentno, da je tudi terjatev iz te pogodbe zavarovana z maksimalno hipoteko, torej z vpisom v zemljiško knjigo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo in glede na razloge upraviteljice za prerekanje ločitvene pravice na navedenih nepremičninah izpodbijani sklep spremenilo tako, da je upraviteljico napotilo na vložitev tožbe za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja.
Z vpisom zastavnega upnika AA. d.d. v poslovni register na deležu dolžnika v družbi X d.o.o. Beograd so po srbskem pravu veljavno pridobili zastavno pravico tudi upniki iz Ugovora o zalozi na udjelu X d.o.o. Beograd.
Vpis v poslovni register, v katerega se vpisujejo tudi zastavne pravice, je primerljiv z vpisom v zemljiško knjigo, ker se pri obeh vpisujejo določene pravice in bremena, obe pa imata kot uradni javni evidenci tudi publicitne učinke. Zato ni videti razloga, da ZFPPIPP favorizira le ločitvene pravice, nastale z vpisom v zemljiško knjigo, v razmerju do drugih, ki nastanejo prav tako z vpisom v druge uradne registre zastavnih pravic.
neprava obnova kazenskega postopka – delno neizvršljiva pravnomočna sodba
Pritrditi je pritožbi, da se delno ne bi mogla izvršiti sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani II Ks 21381/2011 z dne 21. 5 2012, ker je v njej upoštevana kazen osem let in šest mesecev zapora, ki je bila obtožencu pravnomočno izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 6021/2010, vendar je Vrhovno sodišče RS s sodbo I Ips 6021/2010 z dne 5. 3. 2015 kazen znižalo na 8 let zapora. To pa je razlog za spremembo pravnomočne sodbe brez obnove kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 407. člena ZKP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082232
OZ člen 766, 766/3. ZPP člen 286a, 286a/5.
mandatna pogodba – stroški izvajanja pogodbe – odplačen mandat – plačilo za opravljeno delo – prekluzija – razpravno načelo
Ker je tožeča stranka dokazala, da jo je tožena stranka brez podlage prepričala, da ji nakaže določeni znesek denarja, ker naj bi ji nastali stroški pri izvajanju mandatne pogodbe, mora ta znesek vrniti. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je šlo za odplačno dogovorjen mandat in da je ta znesek predstavljal plačilo ali vsaj darilo za opravljeno delo.
Tožena stranka morala dokazovati, da je obstajal dogovor o odplačnem razmerju po tretjem odstavku 766. člena OZ. Tožena stranka je priznavala, da je bilo med njimi 10-letno prijateljsko razmerje. V takih razmerjih je normalno, da toženka za svoj del tožeči stranki ni računala.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079998
URS člen 26. ZIZ člen 71, 73, 73/1. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/2, 21, 25, 25/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča in sodnika - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Tožnik ni upravičen do zahtevane odškodnine, ne glede na to, kaj v zvezi z višino odškodnine določa ZVPSBNO. Ta zakon kot lex specialis ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vključno z možnostjo uveljavljanja pravičnega zadoščenja, med ostalim v obliki denarne odškodnine.
Toženki z nasprotno tožbo zahtevata ugotovitev obstoja služnosti, tožnici pa z eventualno nasprotno tožbo zahtevata njeno prenehanje. Povezanost obeh zahtevkov ni taka, da sodišču ne bi nudila polja presoje pri odločanju, ali ju bo obravnavalo skupaj ali ne.
Zahtevek je tudi po predlagani dopolnitvi še vedno v bistvenem enak kot pred tem: tožnici zahtevata opustitev poseganja v njuno nepremičnino in prepoved uporabe njune nepremičnine. Razlika med prej in na novo postavljenim zahtevkom je le v tem, da je v primeroma navedenih oblikah vznemirjanja dodana nova oblika. Ker so oblike vznemirjanja dodane le primeroma, za odločitev o utemeljenosti zahtevka same po sebi niso pomembne. Navedbe o obliki vznemirjanja so po svoji vsebini (nove) navedbe o odločilnem dejstvu.
Stvarno služnost je mogoče priposestvovati le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju skozi celotno priposestvovalno dobo. Razširitev služnosti lahko pomeni že nesorazmerno povečanje števila voženj v primerjavi s tistimi, ki so se opravljale v priposestvovalni dobi. Za oceno, ali gre za razvojne spremembe, ki ne pomenijo nedopustne razširitve služnosti, ali za razširitev služnosti, so odločilne ugotovitve, ali je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti in ali obremenitev služečega zemljišča ni (bistveno) povečana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071218
OZ člen 179, 182, 299, 299/1. ZOZP člen 20a, 20a/1. ZPP člen 216.
odškodninska odgovornost – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – odločitev o stroških – uspeh v postopku – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Tožnik zahteva odškodnino od zavarovalnice, pri kateri je imel povzročitelj nezgode zavarovano avtomobilsko odgovornost, zato je pri odločanju o začetku teka zamudnih obresti treba upoštevati določbe 20.a člena ZOZP o trimesčnem roku za izpolnitev obveznosti.
posojilna pogodba – posojilna pogodba med predsednikom uprave in družbo – ustni dogovor o nagradi predsedniku uprave – dokazna ocena
Ker je tožnica dokazala, da so vtoževani znesku, plačani na račun kreditne pogodbe, sklenjene med banko in tožencem, predstavljali posojilo tožencu in da je posojilo že zapadlo, je pravilen zaključek sodbe, da jih je toženec (skupaj z obrestmi) dolžan vrniti.
dedni delež – vštetje darila – napotitev na pravdo – verjetnost pravice – manj verjetna pravica – negativna dejstva
Kadar dedič trdi, da je sodedič prejel določen denarni znesek kot darilo, sodedič pa ne prereka le tega, da je šlo za darilo, temveč zanika prejem denarnega zneska nasploh, je pravica dediča, ki trdi, da je bil denarni znesek izročen, manj verjetna in je on tisti, ki mora svoje trditve dokazati v pravdi.
URS člen 22, 25. ZFPPIPP člen 44. ZPP člen 339, 229/2, 229/2-8.
absolutna bistvena kršitev postopka - pravica do izjave - pravica do pritožbe - sodba kot listinski dokaz
Sodišče prve stopnje se je neutemeljeno v zvezi z izpolnitvijo zakonskega pogoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, oprlo izključno na dejansko podlago iz obrazložitve sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju P 262/2013 z dne 15. 6. 2015. Sodba kot listinski dokaz ne dokazuje resničnosti dejanskih ugotovitev, ki so vsebovane v tej sodbi, pač pa dokazuje zgolj to, da je sodišče v določeni zadevi že odločilo in kako je odločilo. S pojasnjenim ravnanjem je sodišče prve stopnje opustilo celovito ugotavljanje relevantnega dejanskega stanja in hkrati neutemeljeno zavrnilo presojo dolžnikovih navedb v zvezi z neobstojem zakonskega pogoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Že z opisanim ravnanjem je kršilo dolžnikovo pravico do izjave.
Res je, da novejša sodna praksa zavrača ugotovitvene dele tožb v postopkih motenja posesti kot nepotrebne. Vendar je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ravnalo prav, da je ugodilo tudi ugotovitvenemu zahtevku, saj bi drugače druga točka tožbenega zahtevka, s katerim se toženi stranki prepoveduje v bodoče s takšnimi in podobnimi dejanji posegati v posest tožeče stranke, ostala nedoločena in nedoločljiva.
kršenje avtorske pravice - varovana dela - plakatni pano - dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja - kriterij individualnosti - individualnost - stopnja unikatnosti in kreativnosti avtorjevega dela - postavitev izvedenca
Kvantitativni obseg dela ter umetniška, estetska ali druga kakovost dela imata vseeno določen vpliv na vprašanje individualnosti stvaritve, in sicer prvi v tem smislu, da se z manjšanjem obsega dela objektivno manjša tudi manevrski prostor možne ustvarjalnosti, dokler ne pade na ničlo, in drugi kolikor ponazarja ustvarjalnost dela.
Dejstvo, da naj bi tožeča stranka prva izdelala tovrstne plakatne panoje in posledično tudi registrirala blagovno znamko, kar naj bi kazalo na obstoj določenih elementov individualnosti, glede na množico že obstoječih plakatnih panojev še ne pomeni, da ima tožnikova kombinacija zakrivljenosti plakatne površine, postavitve robov in kombiniranja dveh ali treh panojev, toliko izvirnih potez, da bi jih lahko uvrstili med avtorska dela.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – otroški dodatek – ugotavljanje potreb – stanovanjski problem – stanovanjski kredit – delovna sposobnost starša
Pritožbeno sodišče je pri ugotavljanju potreb mladoletnih tožnikov upoštevalo tudi delno plačilo mesečne anuitete za stanovanjsko posojilo, ker bi morala zakonita zastopnica tožnikov, če s posojilom ne bi reševala stanovanjskega problema, zanj plačevati najemnino in sicer v ocenjeni višini 70,00 EUR mesečno. Po mnenju pritožbenega sodišča je namreč zakonita zastopnica z najetjem stanovanjskega kredita za trisobno stanovanje v vrednosti 95.000,00 EUR presegla svoje materialne in finančne zmožnosti.
Kar presega s strani pritožbenega sodišča ugotovljene potrebe vsakega otroka v višini približno 290,00 EUR mesečno, glede na dohodke preživninskih zavezancev, se bodo te, presežene potrebe krile iz otroškega dodatka, ki ga prejema družina, v kateri otroka živita.
Starša, ob upoštevanju njunih mesečnih prihodkov, mladoletnima tožnikoma ne moreta zagotoviti vseh njunih zatrjevanih potreb.
pogodba o preužitku – kavza – resnični namen pogodbenih strank – aleatornost – ničnost pogodbe o preužitku – očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo ob sklenitvi pogodbe
Tudi v primeru, ko je preživljanec ob sklenitvi pogodbe na smrt bolan in je njegova smrt pričakovana, prav tako pa je pričakovan obseg prevzete skrbi, je lahko za preživljanca oskrba osebe, ki mu je blizu, vredna toliko ali več od izročenega premoženja. Prav tak subjektivni odnos preživljanca je sodišče prve stopnje utemeljeno prepoznalo v obravnavani zadevi. Ta onemogoča ekonomistično preračunavanje danega in prejetega po sporni pogodbi.
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, kako visoko je oče cenil toženkino skrb in kako močno si ni želel skrbi drugih, o kakšnem očitnem nesorazmerju med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo ni mogoče govoriti.