ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 452, 454, 458, 485/1.
spor majhne vrednosti - ni odgovora na tožbo - pavšalne trditve - narok - zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog
Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče ali stranke, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - javna dražba - sklep o domiku - kdo ne more biti kupec - predkupna pravica solastnika - osebni stečaj predkupnega upravičenca
Zoper udeleženca je bila uvedena generalna izvršba, v okviru katere upnik še naprej, glede na njegovo pridobljeno ločitveno pravico na nepremičnini, vodi postopek izterjave za terjatev, ki jo je pred tem izterjeval v tem izvršilnem postopku zoper udeleženca in jo še izterjuje v tem izvršilnem postopku zoper dolžnico.
Udeleženec je v odnosu do upnika glede na vzporedni stečajni postopek še zmeraj dolžnik.
stroški pravdnega postopka – povrnitev pravdnih stroškov – neuspeh z nesorazmerno majhnim delom – stroški nasprotne tožbe
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da tožnik po tožbi ni uspel z uveljavljanjem deleža nad eno polovico, toženki pa, da sta z nasprotno tožbo uspeli v celoti. Izpodbijana odločitev o stroških v obravnavani zadevi je takšna, kot da bi šlo za situacijo iz tretjega odstavka 154. člena ZPP, pa vendarle sodišče prve stopnje ni obrazložilo, iz česa izhaja, da je tožnik uspel le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – obojestranska krivda – sorazmernost krivde – soprispevek – nematerialna škoda – materialna škoda – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha v postopku
Izvedenec cestnoprometne stroke mora poznati varnostne sisteme v vozilu in njihov učinek, zato v njegovo strokovno področje sodi ocena, ali je udeleženec nezgode uporabljal varnostni pas ali ne.
Soprispevek oškodovanca, ko je po prednostni cesti vozil nekoliko prehitro (64 km/h namesto 50 km/h) in ni bil privezan, znaša 30 %, pri čemer je odločilno, da nezgode, ki jo je povzročil udeleženec, ko se je vključeval na prednostno cesto, ne bi mogel preprečiti, tudi če bi vozil s predpisano hitrostjo.
ZVEtL člen 26. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – pripadajoče zemljišče za stanovanjsko sosesko – prekinitev postopka – sklep o prekinitvi postopka – obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – razdružitev postopka – sklep procesnega vodstva
Sklep o razdružitvi postopka je sklep procesnega vodstva, ki ga nikdar ni mogoče izpodbijati s pritožbo.
Odločitev sodišča, da postopek prekine, ker ne bo samo obravnavalo predhodnega vprašanja, mora vsebovati tako razloge, zakaj je neko vprašanje predhodno, kot tudi razloge, zakaj je odločitev o prekinitvi postopka upravičena s stališča načel ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter ustavne in konvencijske pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
ZIZ člen 17, 40, 40/5, 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-4, 55/2. ZZZDR člen 82d, 82d/3.
izterjava preživnine – predlog za izvršbo – izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – obstoj izvršilnega naslova – preizkus obstoja ugovornih razlogov po uradni dolžnosti – predložitev izvršilnega naslova – zakonske zamudne obresti
Ne glede na to, da dolžnikove ugovorne navedbe niso izrecno merile na neobstoj izvršilnega naslova, je na obstoj izvršilnega naslova dolžno paziti sodišče po uradni dolžnosti. Ker upnik tako v odgovoru na ugovor niti že v predlogu za izvršbo ni predložil pravnomočne sodbe, tudi ni bilo mogoče v konkretnem postopku preveriti, ali ima upnik izvršilni naslov tudi za obresti od posameznih zneskov mesečne preživnine oziroma ali je upravičen terjati od dolžnika v postopku izterjave preživnine tudi zakonite zamudne obresti od posameznih zneskov mesečne preživnine.
posojilna pogodba – posojilna pogodba med predsednikom uprave in družbo – ustni dogovor o nagradi predsedniku uprave – dokazna ocena
Ker je tožnica dokazala, da so vtoževani znesku, plačani na račun kreditne pogodbe, sklenjene med banko in tožencem, predstavljali posojilo tožencu in da je posojilo že zapadlo, je pravilen zaključek sodbe, da jih je toženec (skupaj z obrestmi) dolžan vrniti.
Denar se je med družbama prenašal gotovinsko, zato je na plačilnih nalogih ime toženke, kar pa samo po sebi ne pomeni, da je toženka poslovala s svojim denarjem, v svojem imenu in za svoj račun.
povrnitev premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev – objava prispevka – resničnost objavljenih informacij – anonimen vir informacij – prepričanje v resničnost informacij – skrbnost novinarja – javni interes za objavo prispevka
Bistveno za odločitev je, ali je imel novinar v trenutku objave prispevka upravičen razlog verjeti v resničnost informacij. Prepričanje v resničnost objavljenih informacij namreč izključuje protipravnost ravnanja.
izbrisna tožba – ničnost vknjižbe lastninske pravice – prekluzivni rok za vložitev izbrisne tožbe – časovna veljavnost zakona
Absurdno je stališče toženca, da bi lastniki tožbo morali vložiti v roku treh let po njegovem vpisu v zemljiško knjigo, saj takrat materialnopravna neveljavnost vknjižbe sploh še ni bila ugotovljena s pravnomočno sodbo. Po uveljavitvi ZZK-1, ki ne vsebuje prehodne določbe v zvezi z izbrisno tožbo, kar pomeni, da učinkuje takoj, pa prekluzivnega roka za vložitev izbrisne tožbe ni več.
ZZK-1 je mogoče uporabiti za vsa, tudi že pred uporabo novega zakona, nastala pravna razmerja.
navidezna pogodba – uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem – napaka pri vknjižbi lastninske pravice v zemljiško knjigo – predkupna pravica – kršitev predkupne pravice solastnika – nesklepčnost tožbenega zahtevka – očitna pisna pomota – popravni sklep – ID znak
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da Pogodba, na podlagi katere so toženci uskladili zemljiškoknjižno stanje z dejanskim, ni navidezna. Pri sklenitvi navidezne pogodbe gre namreč za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in izjavo te volje navzven. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je tako tožencem uspelo dokazati, da so s sklenitvijo Pogodbe zgolj priznali in odpravili napako, do katere je prišlo pri vknjižbi lastninske pravice.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – vročanje sodnih pisanj – napaka poštnih uslužbencev – presplošne trditve o nepravilnosti – izpolnjena poštna povratnica – javna listina
Ker je imela toženka sama dostop do poštnega predala, je bila sama dolžna poskrbeti za ustrezno organizacijo praznjenja poštnega predala. Zato je bil riziko morebitnih napačnih izjav poštnih uslužbencev na njej.
pogodba o trgovskem zastopanju – konkurenčna prepoved po prenehanju pogodbe – pogoji za veljavnost konkurenčne prepovedi – konkurenčna klavzula – istovetnost območja – podjetništvo
Ni potrebno, da je območje izrecno navedeno v konkurenčni klavzuli. To pa ne pomeni, kot napačno meni pritožnik, da velja prepoved opravljanja dejavnosti „na širšem območju“. Določbe OZ varujejo zastopnika pred čezmernim omejevanjem njegovega podjetniškega udejstvovanja ter ščitijo konkurenco kot tržno kategorijo, zato jih je potrebno razlagati restriktivno. Območje je po navadi dovolj natančno določeno že v sami pogodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082236
OZ člen 190. ZPP člen 8. ZTLR člen 34, 34/1. SPZ člen 60, 60/1.
neupravičena pridobitev – plačilo uporabnine – dokazna ocena – zastaranje – spor majhne vrednosti – ugotovitev lastninske pravice – vpis v javno evidenco – pridobitev lastninske pravice na premičnini – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izročitev v posest
Res je vpis v javno evidenco eden izmed pokazateljev lastništva, vendar pa zgolj vpis v evidenco lastništva še ne dokazuje.
JAVNI RAZPISI – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078024
ZSPDPO člen 6, 7. OZ člen 60, 82, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPP člen 8, 181, 181/2, 182, 182/2, 182/3.
stvarno premoženje občin – prodaja z javnim razpisom – spremenjeni pogoji prodaje – ničnost pogodbe in dodatka k pogodbi – posledice ničnosti – vezanost na trditveno podlago – dokazna ocena – kumulacija zahtevkov – ugotovitvena tožba – razlaga pogodbe – enako obravnavanje udeležencev – preglednost vodenja postopkov
Pritožbeni očitek kršitve razpravnega načela, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo ničnost Dodatka št. 2 k Pogodbi, hkrati pa tudi ničnost same Pogodbe, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pri presoji dogovora o spreminjanju pogojev plačila kupnine, ki so določeni v javnem razpisu, nujno moralo primerjati vsebino objavljenih pogojev s pogoji plačila kupnine iz Pogodbe, nato pa te s pogoji iz Dodatka št. 2. Pri tem ni moglo spregledati, da tudi določba v Pogodbi, ki se nanaša na plačilo kupnine, ni v skladu z objavljenimi pogoji plačila kupnine. Vsi dokazi skupaj so sodišče privedli do prepričanja, da je v konkretnem primeru tožena stranka pri prodaji svojega premoženja ravnala v nasprotju s 6. in 7. členom ZSPDPO, zaradi česar ji je odreklo sodno varstvo za zahtevek na izpolnitev Pogodbe. Pritožbene trditve v smeri, da je s tem sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago strank, glede na navedeno niso utemeljene.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodba nezakonita, ker izrek sodbe ne vsebuje ugotovitve ničnosti. V obravnavanem primeru je denarni zahtevek na podlagi določbe prvega odstavka 87. člena OZ že zapadel, zato ugotovitvena tožba ni potrebna.
DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084161
ZD člen 46, 210, 212, 213, 213/1.
zapuščinski postopek – prekinitev postopka – napotitev na pravdo – sporno predhodno vprašanje – obrazložitev napotitvenega sklepa – manj verjetna pravica – stranka, katere pravico sodišče šteje za manj verjetno – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Da bi zapuščinsko sodišče lahko izdalo sklep o dedovanju, mora najprej ugotoviti niz dejstev in pravnih razmerij, ki imajo v razmerju do končne odločbe (sklepa o dedovanju) značaj predhodnega vprašanja. Kadar so odgovori na predhodna vprašanja sporni, ker so sporna dejstva, v nekaterih primerih pa tudi uporaba prava, zapuščinski sodnik v nasprotju s pravdnim sodnikom predhodnega vprašanja ne more rešiti sam. To mu onemogoča nepravdna narava zapuščinskega postopka in načelo napotitve strank na rešitev predhodnih vprašanj v pravdi.
Pritožnik utemeljeno očita, da iz razlogov izpodbijanega sklepa ni moč razbrati, katera dejstva so med strankami sporna in pravico katere od strank sodišče šteje za manj verjetno. Sodišče bo moralo navedeno ugotavljati za vsako od zatrjevanih daril in odločitev obrazložiti.
dedni delež – vštetje darila – napotitev na pravdo – verjetnost pravice – manj verjetna pravica – negativna dejstva
Kadar dedič trdi, da je sodedič prejel določen denarni znesek kot darilo, sodedič pa ne prereka le tega, da je šlo za darilo, temveč zanika prejem denarnega zneska nasploh, je pravica dediča, ki trdi, da je bil denarni znesek izročen, manj verjetna in je on tisti, ki mora svoje trditve dokazati v pravdi.
Res je, da novejša sodna praksa zavrača ugotovitvene dele tožb v postopkih motenja posesti kot nepotrebne. Vendar je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ravnalo prav, da je ugodilo tudi ugotovitvenemu zahtevku, saj bi drugače druga točka tožbenega zahtevka, s katerim se toženi stranki prepoveduje v bodoče s takšnimi in podobnimi dejanji posegati v posest tožeče stranke, ostala nedoločena in nedoločljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0084146
OZ 179, 299. ZPP 315.
vmesna sodba - podlaga tožbenega zahtevka - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - odgovornost delodajalca - izpostavljenost nevarnim kemikalijam - varne delovne razmere - zastrupitev z diklormetanom - vzročna zveza - deljena vzročnost - vpogled v zdravstveno dokumentacijo - pravica do izjave - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - načelno pravno mnenje
Na deljeno vzročnost, torej na (delno) pomanjkanje vzročne zveze, se toženka sedaj ne more več sklicevati, saj je bilo o podlagi zahtevka, in vzročna zveza sodi v podlago, že pravnomočno odločeno z vmesno sodbo.
Zgolj to, da toženka ni mogla vpogledati v tožničin splošni zdravstveni karton, korektnosti izvedenskega mnenja ne omaje, niti to ne pomeni procesne kršitve.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepredložitev izjave o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev vloge – podaljšanje roka – nepopolna vloga – zavrženje
V konkretnem primeru bi morala tožena stranka izjavo o premoženjskem stanju priložiti že predlogu za taksno oprostitev. Ker je ni, je sodišče določilo ustrezen osemdnevni rok za dopolnitev vloge, ki ga je naknadno še podaljšalo. Prvoten poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev je tožena stranka prejela 7. januarja 2016, rok je bil nato podaljšan za 8 dni od prejema sklepa, kar je, glede na okoliščine primera, ko je šlo zgolj za predložitev izjave o premoženjskem stanju, primeren rok.