redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Zaradi spremembe strukture kupcev je pri toženi stranki prišlo do zmanjšanja potreb pri delu, ki ga je opravljal tožnik (tehtanje, pakiranje in izdajanje blaga v manjše prepakirne enote, kar je predstavljalo temeljni del nalog tožnika na delovnem mestu skladiščnik - prodajalec). Del tožnikovih nalog, ki je še ostal, pa sta prevzela tožnikova sodelavca. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in je zato izpodbijana odpoved zakonita.
ZDR-1 člen 129, 130. Kolektivna pogodbo za obrt in podjetništvo (KPOP) člen 40, 55. KPOP-1 člen 62, 79.
dodatek za delovno dobo - dodatek za ločeno življenje – povračilo stroškov prehrane – povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
Tožena stranka je tožniku, takrat ko je delal v kraju A., zagotavljala prehrano (malico), zato ni upravičen še do povračila stroškov za malico. Ko pa je tožnik opravljal delo voznika na službeni poti, je prejemal dnevnice, ki so sicer namenjene stroškom pri opravljanju del in nalog na službeni poti, kamor pa sodijo tudi stroški prehrane. Če delodajalec delavcem zagotovi ustrezno prehrano med delom, ni dolžan plačati povračila še v denarju (VIII Ips 469/2009). V kolikor bi morala tožena stranka plačati še stroške v denarju, bi šlo za dvojno plačilo.
URS člen 22, 25. ZFPPIPP člen 44. ZPP člen 339, 229/2, 229/2-8.
absolutna bistvena kršitev postopka - pravica do izjave - pravica do pritožbe - sodba kot listinski dokaz
Sodišče prve stopnje se je neutemeljeno v zvezi z izpolnitvijo zakonskega pogoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, oprlo izključno na dejansko podlago iz obrazložitve sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju P 262/2013 z dne 15. 6. 2015. Sodba kot listinski dokaz ne dokazuje resničnosti dejanskih ugotovitev, ki so vsebovane v tej sodbi, pač pa dokazuje zgolj to, da je sodišče v določeni zadevi že odločilo in kako je odločilo. S pojasnjenim ravnanjem je sodišče prve stopnje opustilo celovito ugotavljanje relevantnega dejanskega stanja in hkrati neutemeljeno zavrnilo presojo dolžnikovih navedb v zvezi z neobstojem zakonskega pogoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Že z opisanim ravnanjem je kršilo dolžnikovo pravico do izjave.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079998
URS člen 26. ZIZ člen 71, 73, 73/1. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/2, 21, 25, 25/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča in sodnika - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Tožnik ni upravičen do zahtevane odškodnine, ne glede na to, kaj v zvezi z višino odškodnine določa ZVPSBNO. Ta zakon kot lex specialis ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vključno z možnostjo uveljavljanja pravičnega zadoščenja, med ostalim v obliki denarne odškodnine.
mediji – pravica do objave popravka – zavrnitev objave popravka – odklonitveni razlogi – popravek v ožjem smislu – popravek v širšem smislu – kolizija ustavnih pravic
Zahtevani popravek ne zadosti kriterijem, ki morajo biti – skladno z določbami ZMed – podani za ugoditev zahtevku. Popravek, kot ga zahteva tožnik, vsebuje zgolj nekatere poudarke, ki pa po svoji sporočilni moči ne ustrezajo standardu vsebinskega zanikanja navedb v prispevku ter ne prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi tožnik izpodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem prispevku.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepredložitev izjave o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev vloge – podaljšanje roka – nepopolna vloga – zavrženje
V konkretnem primeru bi morala tožena stranka izjavo o premoženjskem stanju priložiti že predlogu za taksno oprostitev. Ker je ni, je sodišče določilo ustrezen osemdnevni rok za dopolnitev vloge, ki ga je naknadno še podaljšalo. Prvoten poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev je tožena stranka prejela 7. januarja 2016, rok je bil nato podaljšan za 8 dni od prejema sklepa, kar je, glede na okoliščine primera, ko je šlo zgolj za predložitev izjave o premoženjskem stanju, primeren rok.
povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost zaradi vložitve pravnega sredstva – zloraba procesnih pravic – vložitev pritožbe v upravnem postopku – nepravnomočnost gradbenega dovoljenja
Ni dokazano, da bi bila pravna sredstva v postopku izdaje gradbenega dovoljenja vložena z izključnim ali očitnim namenom škodovanja tožniku, niti da bi šlo za vlaganje očitno neutemeljenih pravnih sredstev.
Niti okoliščine, ugotovljene v sodbi, niti okoliščine, na katere opozarja pritožba, ne dajejo podlage za zaključek, da toženca z vložitvijo pravnih sredstev nista zasledovala cilja varovati lasten pravni položaj. To pomeni, da tožnik ni dokazal nedopustnosti ravnanja tožencev.
posojilna pogodba – posojilna pogodba med predsednikom uprave in družbo – ustni dogovor o nagradi predsedniku uprave – dokazna ocena
Ker je tožnica dokazala, da so vtoževani znesku, plačani na račun kreditne pogodbe, sklenjene med banko in tožencem, predstavljali posojilo tožencu in da je posojilo že zapadlo, je pravilen zaključek sodbe, da jih je toženec (skupaj z obrestmi) dolžan vrniti.
stroški pravdnega postopka – povrnitev pravdnih stroškov – neuspeh z nesorazmerno majhnim delom – stroški nasprotne tožbe
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da tožnik po tožbi ni uspel z uveljavljanjem deleža nad eno polovico, toženki pa, da sta z nasprotno tožbo uspeli v celoti. Izpodbijana odločitev o stroških v obravnavani zadevi je takšna, kot da bi šlo za situacijo iz tretjega odstavka 154. člena ZPP, pa vendarle sodišče prve stopnje ni obrazložilo, iz česa izhaja, da je tožnik uspel le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka.
ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 231, 231/1, 231/1-3, 239, 239/4.
začetek postopka osebnega stečaja – procesna nesposobnost dolžnika – nenavzočnost dolžnika na naroku – odločanje o začetku stečajnega postopka – prezadolženost – insolventnost – predlog za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija upnika
Ker je zastopanje dolžnika po odvetniku objektivno v njegovem interesu, pooblaščenec pa zastopa interese dolžnika na podlagi njegovega pooblastila in ker dolžniku formalno njegova poslovna sposobnost po določbah ZZZDR ni odvzeta niti mu še ni bil postavljen zakoniti zastopnik, za obravnavani postopek ni pomembno, da dolžnik nima več in po oceni pristojnega organa tudi ne potrebuje več skrbnika za poseben primer. Posledično pritožbene trditve, ki se nanašajo na skrbnika za poseben primer, pri presoji ali je bil dolžnik pravilno zastopan, niso pomembne.
Ker je v predhodnem postopku zaradi insolventnosti ugotovljena višina dolžnikovega premoženja manjša od višine njegovih obveznosti do upnikov, pomeni, da je bil dolžnik na dan začetka stečajnega postopka prezadolžen.
navidezna pogodba – uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem – napaka pri vknjižbi lastninske pravice v zemljiško knjigo – predkupna pravica – kršitev predkupne pravice solastnika – nesklepčnost tožbenega zahtevka – očitna pisna pomota – popravni sklep – ID znak
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da Pogodba, na podlagi katere so toženci uskladili zemljiškoknjižno stanje z dejanskim, ni navidezna. Pri sklenitvi navidezne pogodbe gre namreč za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in izjavo te volje navzven. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je tako tožencem uspelo dokazati, da so s sklenitvijo Pogodbe zgolj priznali in odpravili napako, do katere je prišlo pri vknjižbi lastninske pravice.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – vročanje sodnih pisanj – napaka poštnih uslužbencev – presplošne trditve o nepravilnosti – izpolnjena poštna povratnica – javna listina
Ker je imela toženka sama dostop do poštnega predala, je bila sama dolžna poskrbeti za ustrezno organizacijo praznjenja poštnega predala. Zato je bil riziko morebitnih napačnih izjav poštnih uslužbencev na njej.
pogodba o trgovskem zastopanju – konkurenčna prepoved po prenehanju pogodbe – pogoji za veljavnost konkurenčne prepovedi – konkurenčna klavzula – istovetnost območja – podjetništvo
Ni potrebno, da je območje izrecno navedeno v konkurenčni klavzuli. To pa ne pomeni, kot napačno meni pritožnik, da velja prepoved opravljanja dejavnosti „na širšem območju“. Določbe OZ varujejo zastopnika pred čezmernim omejevanjem njegovega podjetniškega udejstvovanja ter ščitijo konkurenco kot tržno kategorijo, zato jih je potrebno razlagati restriktivno. Območje je po navadi dovolj natančno določeno že v sami pogodbi.
ZFPPIPP člen 212, 212/1, 212/6. OZ člen 111, 111/1.
terjatev z odložnim pogojem - leasing pogodba - odstop od pogodbe - prisilna poravnava - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava
Ker sta pogodbeni stranki že z leasing pogodbama dogovorili posledice odstopa od pogodbe in določili višino odškodnine, ki ustreza pozitivnemu pogodbenemu (izpolnitvenemu) interesu tožene stranke, je evidentno, da je terjatev na plačilo odškodnine (v višini še neplačanih in nezapadlih leasing obrokov, diskontiranih zaradi predčasne zapadlosti, povečanih za stroške izterjave in zmanjšanih za kupnino, doseženo s prodajo predmetov leasinga), ena od pogodbenih obveznosti leasingojemalca oziroma tožeče stranke kot njegovega solidarnega poroka. Terjatev, kot obligacijska pravica na plačilo odškodnine, je nastala torej že z veljavno sklenitvijo leasing pogodb. Le začetek učinkovanja te terjatve (izpolnitvenega upravičenja, ki ga vsebuje terjatev) je povezana z uresničitvijo odložnega pogoja, v obravnavanem primeru odstopa od pogodb.
Drugačno pritožbeno stališče, da je temelj nastanka terjatve na plačilo odškodnine zaradi odstopa od pogodbe vezan na uresničitev razveznega pogoja, bi namreč po presoji pritožbenega sodišča izničil pomen pogodbeno dogovorjene odškodnine za primer leasingodajalčevega odstopa od pogodbe. Pogodbeno dogovorjena odškodnina bi bila ob takem razlogovanju tožene stranke brezpredmetna.
Tožeča stranka ne more prosto izbirati, ali bo svoj zahtevek uveljavljala po pravilih, ki veljajo za jamčevanje za napake, ali pa po pravilih odškodninskega prava. Kolikor se namreč odškodnina pokriva s katerim od jamčevalnih zahtevkov, veljajo zanjo roki kot za ostale jamčevalne zahtevke.
neprava obnova kazenskega postopka – delno neizvršljiva pravnomočna sodba
Pritrditi je pritožbi, da se delno ne bi mogla izvršiti sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani II Ks 21381/2011 z dne 21. 5 2012, ker je v njej upoštevana kazen osem let in šest mesecev zapora, ki je bila obtožencu pravnomočno izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 6021/2010, vendar je Vrhovno sodišče RS s sodbo I Ips 6021/2010 z dne 5. 3. 2015 kazen znižalo na 8 let zapora. To pa je razlog za spremembo pravnomočne sodbe brez obnove kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 407. člena ZKP.
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 170, 170/2.
sprememba lastništva na izvršilnem predmetu - nepremičnina - ugovor novega dolžnika - zastavna pravica
Ker je pridobil upnik pred vpisom nove dolžnice kot solastnice v zemljiški knjigi zastavno pravico na nepremičninah, ki so predmet izvršbe in solastništva dolžnikov, je s tem po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pridobil zastavno pravico z učinki tudi proti tistemu, ki je pozneje pridobil solastninsko pravico na teh nepremičninah.
Zgolj dejstvo, da je vložena nasprotna tožba, samo po sebi ne opravičuje prekinitve postopka po nasprotni tožbi do odločitve o tožbenem zahtevku po tožbi. Celo nasprotno: praviloma se zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe obravnavata skupaj, saj se najpogosteje tako v postopku po tožbi kot v postopku po nasprotni tožbi ugotavljajo ista pravno odločilna dejstva. Ugotavljanje le-teh v postopku po tožbi pa ne opravičuje prekinitve postopka po nasprotni tožbi.
povrnitev premoženjske škode pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev – objava prispevka – resničnost objavljenih informacij – anonimen vir informacij – prepričanje v resničnost informacij – skrbnost novinarja – javni interes za objavo prispevka
Bistveno za odločitev je, ali je imel novinar v trenutku objave prispevka upravičen razlog verjeti v resničnost informacij. Prepričanje v resničnost objavljenih informacij namreč izključuje protipravnost ravnanja.
zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – otroški dodatek – ugotavljanje potreb – stanovanjski problem – stanovanjski kredit – delovna sposobnost starša
Pritožbeno sodišče je pri ugotavljanju potreb mladoletnih tožnikov upoštevalo tudi delno plačilo mesečne anuitete za stanovanjsko posojilo, ker bi morala zakonita zastopnica tožnikov, če s posojilom ne bi reševala stanovanjskega problema, zanj plačevati najemnino in sicer v ocenjeni višini 70,00 EUR mesečno. Po mnenju pritožbenega sodišča je namreč zakonita zastopnica z najetjem stanovanjskega kredita za trisobno stanovanje v vrednosti 95.000,00 EUR presegla svoje materialne in finančne zmožnosti.
Kar presega s strani pritožbenega sodišča ugotovljene potrebe vsakega otroka v višini približno 290,00 EUR mesečno, glede na dohodke preživninskih zavezancev, se bodo te, presežene potrebe krile iz otroškega dodatka, ki ga prejema družina, v kateri otroka živita.
Starša, ob upoštevanju njunih mesečnih prihodkov, mladoletnima tožnikoma ne moreta zagotoviti vseh njunih zatrjevanih potreb.