brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - stroški odvetnika - zaslišanje prič v preiskavi - zaslišanje priče - povišanje nagrade - nagrada za narok
Glede na to, da gre pri vsakem zaslišanju priče za en sam zaključen narok, saj je za zaslišanje vsake priče posebej izdelan zapisnik o zaslišanju priče in se na vsak posamezni zapisnik na koncu podpišejo vsi prisotni, s čimer se narok zaključi, vsako naslednje zaslišanje priče pa predstavlja poseben narok, bi po presoji sodišča morala tožena stranka zaslišanja prič, ki so bila opravljena istega dne, šteti za posamezna preiskovalna dejanja in tožniku odmeriti nagrado za vsako zaslišano pričo posebej.
OT predvideva zvišanje skupne vrednosti storitve za drugo in vsako naslednje očitano (in ne kaznivo) dejanje. Navedeno določbo je treba po mnenju sodišča tolmačiti tako, da je vsako nadaljnje očitano dejanje treba šteti kot dejanje, za katerega so v obtožnici oziroma v zahtevi za preiskavo podani elementi, ki ga krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojno dejanje in se ga tako tudi dokazuje. Navedeno pa pomeni, da mora zagovornik obdolženca pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo (nadaljevano ali kolektivno) kaznivo dejanje.
Odločba inšpektorice za okolje, na katero se sklicuje tožnik, ni mogla poseči na področje gradbene zakonodaje in tožniku naložiti nezakonite gradnje zaradi pravilnega skladiščenja odpadkov.
GZ ureja postopanje gradbenih inšpektorjev, medtem ko postopanje okoljskih inšpektorjev urejajo predpisi o varovanju okolja.
koncesije - upravni postopek - odločanje v ponovljenem postopku - vezanost upravnega organa na stališče sodišča - podelitev koncesij
V ponovljenem postopku je pristojni upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.
Ker tožena stranka ni ravnala v skladu s stališči sodišča glede uporabe materialnega prava, je sodišče zadevo vrnilo v ponovno odločanje toženi stranki že iz navedenega razloga.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - točkovanje - zaslišanje stranke - pravica do izjave - manjša površina nepremičnine - podatki iz uradne evidence - register nepremičnin - očitna računska pomota
S tem, ko je upravni organ tožnici dal možnost, da se o mnenju Občine Ajdovščina izjavi, je postopal v skladu z določbami ZUP, ki v 9. členu določa, da je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke), v četrtem odstavku 146. člena pa določa, da pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Upravni organ je tako ravnal pravilno in zakonito, saj je tožnici v skladu z določbami ZUP dal pravico do izjave, na tožnici pa je bila nato odločitev, ali bo to možnost izkoristila.
upravni spor - sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - ustavitev postopka
Sodišče je tožnico seznanilo s svojimi ugotovitvami in jo pozvalo, naj sporoči, ali je z novo izdanim aktom zadovoljna, ali vztraja pri tožbi in v kakšnem delu vztraja pri tožbi. Ker tožnica na poziv sodišča ni podala izjave vse do izdaje tega sklepa, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo.
ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZLS člen 51c. URS člen 157, 157/1, 157/2.
lokalna samouprava - premoženjska razmerja med občinami - razdelitev premoženja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijani akt ni upravni akt - zavrženje tožbe
Predmet izpodbijanega sklepa je ureditev premoženjskih razmerij med občinama. Tovrstna pravna razmerja pa ne predstavljajo javnopravnih razmerij, pač pa gre za pravna razmerja zasebnopravne narave. Ob odsotnosti izrecne določbe v ZLS, da se akt iz tretjega odstavka 51.c člena ZLS izda v upravnem postopku, da gre za upravno odločbo ali drug upravni akt ipd., zlasti pa glede na vsebino razmerij, ki jih urejajo določbe 51.c člena ZLS (to so premoženjska razmerja, vključno s korporacijskimi), ni mogoče zaključiti, da te določbe predstavljajo norme, ki bi imele javnopravni značaj, pač pa, da gre za norme zasebnopravnega značaja. Navedeno pomeni, da organ tožene lokalne skupnosti, četudi ima v drugih situacijah lahko moč oblastnega organa, ob sprejemu izpodbijanega sklepa ni nastopal oblastveno. Posledično izpodbijani sklep ne predstavlja upravnega akta, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu po prvem odstavku 157. člena Ustave oziroma po 2. členu ZUS-1, kot tudi ne akta ali dejanja, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu po drugem odstavku 157. člena Ustave oziroma po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
ZDMV člen 3, 4, 6. ZDavP-2 člen 5, 5/1, 73, 73/1, 76.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - kategorija vozila - ugotovitveni postopek - dokazna ocena - obrazložitev odločbe - kršitev pravil postopka
Objektivna konstrukcijska značilnost oz. lastnost obravnavanih vozil je pomembna zato, ker objektivno kaže na pretežni oz. glavni namen uporabe vozila, ki je tudi objektivno merilo za uvrstitev blaga v Kombinirano nomenklaturo (KN). Glede tega objektivnega kriterija se davčni organ in toženka nista opredeljevala, čeprav bi se po presoji sodišča morala. Sodišče se strinja z očitkom tožnika, da gre za enega od relevantnih objektivnih kriterijev, ki ga je pri presojanju potrebno še posebej pozorno preučiti. Da je potrebno oceniti splošni videz vozila in vse značilnosti obravnavanih vozil in pri tem upoštevati relativno pomembnost meril, uporabljenih za njihovo uvrstitev, pa izhaja tudi iz sodne prakse SEU.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javni interes za razlastitev - javna korist - kmetijsko zemljišče - pripravljalna dela
Čeprav je (zgolj) v grafičnem prikazu označena predvidena nova lokalna cesta, pa navedeno ne pomeni, da jo je tudi dopustno graditi, saj je prvenstveno treba upoštevati, da uredbeni del občinskega prostorskega načrta gradnjo novih cest na kmetijskih in/ali gozdnih zemljiščih izrecno izključuje. Pritrditi je navedbi tožnice, da vsebina dvoumnega grafičnega dela OPN, ki v besedilnem delu nima podlage (oz. je v njenem izrecnem nasprotju), in da nova cestna povezava oziroma črta iz grafičnega dela ni niti z besedo opisana, zato ne more nuditi podlage za razlastitev nepremčinine in tudi izkazovanje abstraktne javne koristi. Torej pogoj iz prvega odstavka 194. člena ZUreP-2 ni izpolnjen.
javna raba slovenščine - uradni jezik - načelo enakopravnosti - pripadnik narodne skupnosti
Iz enakopravnosti uradnih jezikov na območju občin, kjer živita avtohtoni narodni skupnosti, izhaja zahteva po enakopravni javni rabi in enakem pomenu jezikovnih variant, ki ne dopušča interpretacije zakona, kakršno sta v obrazložitvah upravnih določb uporabila upravna organa. Zahteva, da mora biti pri javni rabi uradnih jezikov besedilo v slovenščini zmeraj navedeno na prvem mestu, besedilo v uradnih jezikih narodnih skupnosti pa šele na drugem mestu, bi nakazovala na subsidiarnost oziroma podrejenost jezikov narodnih skupnosti, kar pa ni skladno z načelom enakopravnosti uradnih jezikov, ki ga uzakonja 3. člen ZJRS.
ZUP člen 88, 88/1, 246, 246/1. ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7.
vročanje - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - prepozna pritožba
Takoj, ko ima stranka pooblaščenca, je v skladu z 88. členom ZUP edino veljavno vročanje njemu in to ne glede na to, če je bila ista odločba prej, istočasno ali kasneje vročena neposredno stranki sami.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja
Za določitev v zadevi ni relevantno, kdaj naj bi bil tožnik seznanjen z izdajo gradbenega dovoljenja (kar je med strankami tudi sporno), temveč je pravno pomembno, kdaj se je v smislu navedene določbe GZ začela gradnja.
Utemeljeno pa tožnik opozarja tudi na zmotno razlago pojma začetka gradnje iz drugega odstavka 47. člena GZ. Iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije namreč izhaja, da je začetek teka objektivnega roka za obnovo postopka treba šteti, da je upoštevni trenutek lahko le zakonit začetek gradnje.
Mladoletni otrok sledi statusu zakonskega očeta, ob polnoletnosti pa ima možnost, da si uredi svoj status-državljanstvo sama. Sodišče poudarja, da je posameznik moral s svojimi aktivnimi ravnanji urediti svoj status, ko je za to imel možnost, saj avtomatsko na podlagi kakšnega takrat veljavnega predpisa državljanstvo ni bilo podeljeno, volja posameznika je morala biti izrecno in jasno izražena. Tudi če je nepremičnina, v nekem obdobju pripadala ozemlju Jugoslavije in so bili vpeti v družbeno življenje in kulturo Jugoslavije so si status uredili drugače.
Drži, da je organ postopek uvedel in vodil po enajstem odstavku 47. člena ZG, po katerem se za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice (ta je po ZG določena v desetem odstavku 47. člena) in pogoje za menjavo gozdov smiselno uporabljajo določbe zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), vendar je tudi po presoji sodišča očitno spregledal, da gre za primer, ki ga urejajo zgoraj citirani tretji, četrti in peti odstavek tega člena, kar pa je saniral z v nadaljevanju poslanim pozivom stranki z interesom SiDG (v smislu četrtega odstavka 47. člena ZG), da se izjavi, ali bo svojo predkupno pravico uveljavljala. In ker je stranka z interesom SiDG to tudi storila, tj. izjavila, da svojo predkupno pravico uveljavlja, je odločitev organa tudi po presoji sodišča pravilna in zakonita.
Če ne gre za dejansko oviro, na kar po presoji sodišča kaže sama narava stvari, torej da je na mestu gradnje že obstoječ objekt, konkretno drug gradbeni poseg v obliki nastuja zemljine in utrjene brežine, na katerega je v tehničnem smislu mogoče zgraditi predviden objekt, gre za situacijo, ko jo ureja drugi odstvek 43. člena GZ, to je za gradnjo na obstoječem objektu.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - odpravljena odločba, izpodbijana s tožbo - pravni interes - zavrženje tožbe
Pravni interes za tožbo v upravnem sporu je podan, če bi morebitni uspeh s tožbo pomenil za tožnika določeno pravno korist v smislu, da lahko privede do izboljšanja njegovega pravnega položaja, to je položaja, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim upravnim aktom. Navedeno v obravnavani zadevi ni podano, saj je bila izpodbijana odločba, katere odpravo zahteva tožnik z obravnavano tožbo, že odpravljena.
načelo zaslišanja stranke v postopku - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek
Z vidika načela kontradiktornosti ne zadostuje le pisna seznanitev strank z vsebino zapisnika inšpekcijskega postopka ali njuna prisotnost oziroma sodelovanje pri inšpekcijskem postopku, zlasti ob upoštevanju, da tožnici nista imeli možnosti neposredne seznanitve z dokazi, ki jih je prvostopenjski organ pridobil naknadno.
Sodišče poudarja, da je namen zaslišanja stranke tudi v tem, da organ "sliši" navedbe stranke in jih bodisi upošteva ter sprejme njene navedbe ali ugovore bodisi jih zavrne z vsebinsko in individualizirano argumentacijo; v nasprotnem primeru je pravica do izjave izvotljena oziroma obstaja zgolj navidezno.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZLS člen 51c. URS člen 157, 157/1, 157/2.
lokalna samouprava - premoženjska razmerja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijani akt ni upravni akt - zavrženje tožbe
Predmet izpodbijanega sklepa je ureditev lastninskopravnih razmerij na spornih nepremičninah med državo in Občino Ankaran. Tovrstna pravna razmerja ne predstavljajo javnopravnih razmerij, pač pa gre za pravna razmerja zasebnopravne narave. Ob odsotnosti izrecne določbe v ZLS, da se akt iz tretjega odstavka 51.c člena ZLS izda v upravnem postopku, da gre za upravno odločbo ali drug upravni akt ipd., zlasti pa glede na vsebino razmerij, ki jih urejajo določbe 51.c člena ZLS (tj. premoženjska razmerja), ni mogoče zaključiti, da te določbe predstavljajo norme, ki bi imele javnopravni značaj, pač pa, da gre za norme zasebnopravnega značaja. Navedeno pomeni, da organ tožene lokalne skupnosti, četudi ima v drugih situacijah lahko moč oblastnega organa, ob sprejemu izpodbijanega sklepa ni nastopal oblastveno. Posledično izpodbijani sklep ne predstavlja upravnega akta, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu po prvem odstavku 157. člena Ustave oziroma po 2. členu ZUS-1 kot tudi ne akta ali dejanja, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati po drugem odstavku 157. člena Ustave oziroma po 4. členu ZUS-1.
ZKZ člen 20, 21, 21/1, 21/2, 21/4, 21/9, 22, 22/1.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - vloga za odobritev pravnega posla - rok za odobritev pravnega posla - zamuda roka - obvestilo
Rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla je zakonski rok. V upravnosodni praksi (prim. sodbi Upravnega sodišča III U 193/2017 z dne 10. 1. 2019 in I U 2551/2018 z dne 12. 12. 2019) pa je že zavzeto tudi stališče, da obvestilo upravne enote o tem, kdo je sprejel ponudbo, v ničemer ne vpliva na tek roka za vložitev vloge za odobritev pravnega posla. Pri omenjenem obvestilu gre zgolj za informacijo, ki jo upravna enota poda vsem sprejemnikom ponudbe, ki so ponudbo sprejeli pravočasno, ter predvsem prodajalcu.
Med strankama je sporno, ali gre v obravnavani zadevi za redno uveljavljanje zahtevkov po 6. členu ali za poračun sredstev po 9. členu Pravilnika o zagotavljanju sredstev iz državnega proračuna vrtcem za namen sofinanciranja plačil staršev. Nedvomno gre pri spornih zahtevkih za poračun, kar izhaja že iz tožnikovega poimenovanja zahtevkov v aplikaciji SPS. Poleg poimenovanja so bili zahtevki v aplikaciji vloženi pod "poračun", tožnik pa v tožbi poleg odprave izpodbijanega sklepa zahteva tudi, da sodišče poda upravnemu organu napotek glede neuporabe dela 9. člena Pravilnika.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Ob upoštevanju omenjenih izhodišč sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 7. 8. 2024 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 12. 11. 2024 in se na ta dan nahaja po navedbi tožnikovega pooblaščenca v Franciji. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, saj se je preselil v Francijo, po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor. Zato je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.