• Najdi
  • <<
  • <
  • 35
  • od 50
  • >
  • >>
  • 681.
    UPRS Sodba III U 72/2022-33
    9.4.2025
    UP00087864
    ZJF člen 106i, 106l. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 219, 219/1, 220.
    javni razpis - sofinanciranje programa - pogoji javnega razpisa
    Sodišče povzema ključno zahtevo pri izvedbi javnega razpisa - da je ta jasen in transparenten, da so v njem predstavljene zahteve, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj, da se njegova vloga obravnava po vsebini, in da enaki pogoji veljajo za vse prijavitelje. Skladno s tem izhodiščem je sodišče presojalo, ali je tožena stranka s tem, ko je sporni posebni pogoj upravičenosti določila v podpoglavju 3.4.4.1 poglavja 1.a Priročnika, ki je del razpisne dokumentacije, na katero se je sklicevala v Javnem razpisu, take zahteve o izvedbi javnega razpisa upoštevala in ali je torej izvedba Javnega razpisa (ne)zakonita. Mnenje sodišča je, da je javni razpis in razpisno dokumentacijo, na katero se ta sklicuje in mora biti vsem zainteresiranim dostopna pod enakimi pogoji, treba šteti za zaključeno celoto. Povedano drugače - sodišče presoja, da mora vsak javni razpis vsebovati tiste elemente, ki jih predvideva pravna podlaga za njegovo objavo, da pa se lahko podrobnejša vsebina javnega razpisa in podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji, določijo tudi v razpisni dokumentaciji, ki je njegov sestavni del. To izhaja tudi iz tretjega odstavka 220. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Smiselno enako to določa tudi četrti odstavek 23. člena Uredbe o norveškem finančnem mehanizmu. ZJF, Uredba o finančnem mehanizmu EGP in Uredba o izvajanju norveškega finančnega mehanizma sicer določajo le obvezne elemente, ki jih mora imeti javni razpis, kar pa po presoji sodišča ne izključuje možnosti, določene s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, da se ta sklicuje tudi na razpisno dokumentacijo kot na njegov sestavni del, s tem da mora biti ta dostopna za vse zainteresirane prijavitelje.
  • 682.
    UPRS Sodba III U 22/2020-36
    8.4.2025
    UP00085056
    ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 7, 7/2.
    brezplačna pravna pomoč - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - načelo enakega varstva pravic - višina nagrade odvetniku - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - urnina - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - določitev zagovornika storilcu več kaznivih dejanj
    Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah že izrekla, da povečanje iz navedene določbe drugega odstavka 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, kot sta urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Na podlagi te določbe OT se zvišujejo samo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavke porabljenega časa, kot je urnina, ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje. Že iz jezikovne razlage predmetne določbe 7. člena OT namreč izhaja, da se zviša skupna vrednost storitve, torej vsota vseh storitev, ki jih je odvetnik opravil za stranko, razen izdatkov in drugih stroškov. Urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne pa ne predstavljata odvetniške storitve.
  • 683.
    UPRS Sodba II U 421/2022-21
    8.4.2025
    UP00086430
    GZ člen 3, 3/1, 3/1-20, 3/1-36, 4, 79, 84. GZ-1 člen 104, 128, 128/1.
    inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja - uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - prepoved uporabe objekta - inšpekcijski zavezanec - očitna kršitev materialnega predpisa - kršitev ne bis in idem
    Ker odstranitev roka za izvršitev odločbe in posledična takojšnja izvršitev odločbe ter določitev dodatnega pogoja za prepoved uporabe objekta do pridobitve uporabnega dovoljenja pomenita odločitev v škodo tožnika, pri tem pa ni šlo za očitno kršitev materialnega predpisa, je drugostopenjski organ nezakonito posegel v odločbo upravnega organa prve stopnje.
  • 684.
    UPRS Sklep I U 304/2025-6
    3.4.2025
    UP00088304
    ZUS-1 člen 2, 3, 36, 36/1, 36/1-4.
    akti sodišč - odločitev nosilca sodne veje oblasti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
    Upravni spor ni namenjen nadzoru zakonitosti nad izvrševanjem oblasti na področju sodne funkcije, ki jo opravljajo sodišča splošne pristojnosti ali specializirana sodišča v delovnopravnih in socialnih sporih.

    Ker predstavljata sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katerima je bilo odločeno o pritožbi tožeče stranke zoper sodbo in sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, posamični sodni odločbi, izdani v okviru izvrševanja sodne funkcije v postopku socialnega spora, tožba v upravnem sporu zoper takšna akta, ki nista upravna akta v smislu 2. člena ZUS-1, ni dovoljena.
  • 685.
    UPRS Sodba II U 272/2023-16
    2.4.2025
    UP00086463
    ZSZ člen 59, 59/1. ZGO-1 člen 218.
    odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - uporaba materialnega prava - verska skupnost
    Po presoji sodišča se določba prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 pri odmeri nadomestila tudi za leto 2023 več ne uporablja, saj je bila po načelu lex posterior derogat legi priori razveljavljena že z začetkom veljave ZGO-1 (s 1. 1. 2003), ki je v drugem odstavku 218. člena kot kasnejši predpis drugače opredelil izjeme od odmere nadomestila kot ZSZ/84 v prvem odstavku 59. člena. Določba drugega odstavka 218. člena ZGO-1, čeprav je bila s 1. 1. 2014 (to je z uveljavitvijo ZDavNepr) razveljavljena, pa se na podlagi odločitve Ustavnega sodišča RS v odločbi, št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 uporablja še naprej - vse dokler ne bo uveljavljena drugačna zakonska ureditev obdavčitve nepremičnin, kot je začasno v uporabi po odločbi Ustavnega sodišča RS.
  • 686.
    UPRS Sodba II U 59/2025-6
    2.4.2025
    UP00085880
    ZBPP člen 1, 7, 7/1.
    dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - namen brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - kazenska ovadba - predkazenski postopek
    Brezplačna pravna pomoč je namenjena uresničevanju pravice do sodnega varstva in jo je mogoče dodeliti le za postopke pred sodiščem oziroma za izvensodno reševanje sporov. Ker vložitev ovadbe to ni, brezplačna pravna pomoč za to dejanje ni mogoča.
  • 687.
    UPRS Sodba I U 436/2024-10
    2.4.2025
    UP00092448
    Direktiva 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) člen 12, 12/1, 15. ZTFI-1 člen 424, 469, 471. ZUP člen 165.
    trg finančnih instrumentov - trgovanje z delnicami - tržna manipulacija - prepoved - ukrep agencije za trg vrednostnih papirjev - povezano delovanje - pravica do izjave - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravil postopka

    Agencija mora v postopkih spoštovati tudi temeljna načela ZUP ter zagotavljati spoštovanje ustavnih pravic in svoboščin. Po presoji sodišča bi Agencija predlagani dokaz za zaslišanje priče morala obravnavati in ga izvesti ali pa zavrniti iz zakonsko dopustnih razlogov. Med temi razlogi pa ni dopustna vnaprejšnja dokazna ocena.

    Če stranka zatrjuje, da listine, četudi naj bi izkazovale resnično stanje stvari, tega ne izkazujejo, in to stranka izpodbija z drugimi dokazi oz. jih predlaga (npr. zaslišanje prič), mora organ oceniti dokazno vrednost te listine in drugih predlaganih dokazov, ki jih mora zato pred tem tudi izvesti. Ker je v obravnavanem primeru tožnik ugotovljenim dejstvom, ki naj bi izhajali iz listinske dokumentacije ugovarjal in v ta namen predlagal izvedbo drugih dokazov in sicer zaslišanje priče in tudi tožnika, bi morala toženka opraviti ustno obravnavo in izvesti predlagane dokaze.

  • 688.
    UPRS Sodba III U 176/2021-19
    2.4.2025
    UP00085057
    ZSZ člen 58, 60, 60/2, 60/4, 61, 61-1. ZGO-1 člen 218, 218b.
    stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - zazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo
    Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 214/2013 z dne 27. 2. 2014 (in je temu sledila tudi upravnosodna praksa) pojasnilo, da je odmera nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča upravičena, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja in infrastrukture, ne glede na to, ali je bil ta priklop izveden. Tako stališče torej smiselno izenačuje zazidana in nezazidana stavbna zemljišča - za vse je treba presojati, ali imajo možnost dejanske priključitve na javno komunalno omrežje in infrastrukturo.
  • 689.
    UPRS Sodba IV U 142/2022-23
    2.4.2025
    UP00087893
    Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2020) člen 100.
    javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - izpolnjevanje razpisnih pogojev
    Pravilno je stališče organa, da gre pri postopkih na podlagi javnih razpisov za posebno vrsto upravnega postopka, pri katerem je treba upoštevati načelo enakih možnosti vlagateljev, preglednost in hitrost postopka. Namen pogojev javnega razpisa je namreč v zagotovitvi enakega obravnavanja vseh prijaviteljev in onemogočanja samovolje pri odločanju. Neupoštevanje pogojev bi pomenilo neenako obravnavanje drugih prijaviteljev, ki so spoštovali pogoje razpisa. Zaradi takšne narave postopka morajo vlagatelji izpolnjevanje pogojev izkazovati že ob vložitvi vloge (oz. v daljšem roku, če tako izhaja iz javnega razpisa) in to z dokazili, ki so eksplicitno navedena.
  • 690.
    UPRS Sodba II U 280/2023-16
    2.4.2025
    UP00086120
    ZSZ člen 59, 59/1. ZGO-1 člen 218.
    odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - uporaba materialnega prava - verska skupnost
    Po presoji sodišča se določba prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 pri odmeri nadomestila tudi za leto 2023 več ne uporablja, saj je bila po načelu lex posterior derogat legi priori razveljavljena že z začetkom veljave ZGO-1 (s 1. 1. 2003), ki je v drugem odstavku 218. člena kot kasnejši predpis drugače opredelil izjeme od odmere nadomestila kot ZSZ/84 v prvem odstavku 59. člena. Določba drugega odstavka 218. člena ZGO-1, čeprav je bila s 1. 1. 2014 (to je z uveljavitvijo ZDavNepr) razveljavljena, pa se na podlagi odločitve Ustavnega sodišča RS v odločbi, št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 uporablja še naprej - vse dokler ne bo uveljavljena drugačna zakonska ureditev obdavčitve nepremičnin, kot je začasno v uporabi po odločbi Ustavnega sodišča RS.
  • 691.
    UPRS Sodba I U 1152/2022-11
    1.4.2025
    UP00092437
    ZDDV-1 člen 88b, 63, 63/1.
    davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka DDV - nepriznan odbitek vstopnega DDV - ocena davčne osnove - vodenje poslovnih knjig

    Tožnik v postopku ni dokazal, da je bilo predmetno dobavljeno blago in storitve uporabljeno za namene njegove obdavčljive dejavnosti, kar je eden od pogojev iz 63. člena ZDDV-1 za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka DDV. Tožnik kljub pozivu davčnemu organu ni predložil verodostojnih listin, iz katerih bi izhajalo, da je blago in storitve, ki so ga dobavile slovenske družbe in navedene družbe iz Evropske Unije uporabil za namen svoje obdavčljive dejavnosti.

  • 692.
    UPRS Sodba I U 1218/2022-9
    1.4.2025
    UP00092436
    ZDavP-2 člen 89. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
    dohodnina - obnova odmere dohodnine - dvig gotovine - nova dejstva - pooblaščena oseba - drugi dohodek - pravna kvalifikacija

    Davčni organ ni izvedel presoje ali gre za prejemke, ki jih je tožnik dejansko dosegel s svojo aktivnostjo in ali je bila tožnikova aktivnost opravljena z namenom povečanja tožnikovega premoženja s pridobitvijo predmetnih prejemkov. Davčni organ tudi ni ugotavljal, ali sporni prejemki ne sodijo v nobeno izmed zakonsko opredeljenih vrst dohodka, tj. da se da ne šteje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice ter ne za dohodek iz kapitala in ne za dohodek, ki se ne šteje za dohodek po ZDoh-2 oz., da ni dohodek, oproščen plačila dohodnine po ZDoh-2.

    Brez pravne kvalifikacije podlage za obdavčenje, zgolj z ugotovitvijo nastale ekonomske koristi s prejemom dohodka, obdavčenje z dohodnino ni mogoče.

  • 693.
    UPRS Sodba II U 83/2024-10
    1.4.2025
    UP00086112
    ZBPP člen 40, 40/1.
    brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice
    Sodišče najprej pojasnjuje, da je vprašanje kdaj je storitev opravljena, odvisno od vrste odobrene brezplačne pravne pomoči oz. od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za brezplačno pravno pomoč.

    Nesporno je, da se oblika in obseg pravne pomoči nanaša na ESČP kot mednarodno sodišče. Zato je povsem očitno, da v obravnavanem primeru ne gre za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, saj gre za mednarodno sodišče, katere pravna podlaga za obseg dodelitev pravne pomoči je določba sedme alineje 26. člena ZBPP, ki določa:"pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči".
  • 694.
    UPRS Sklep II U 10/2025-11
    1.4.2025
    UP00086131
    ZBPP člen 40, 40/1, 40/6, 43, 48, 49. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
    brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - aktivna legitimacija - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravni interes - delno zavrženje tožbe
    Po stališču sodne prakse je priznan pravni interes upravičencev do brezplačne pravne pomoči v (morebitni) obveznosti vračanja zneska, izplačanega iz sredstev brezplačne pravne pomoči. Ne gre torej za iste pravice oziroma obveznosti, kot jih varuje odvetnik v upravnem postopku odmere, hkrati pa posledica odločitev odmere, t. j. plačilo zneska odvetnika, lahko vpliva na bodoči pravni položaj upravičenca.
  • 695.
    UPRS Sodba II U 106/2021-41
    31.3.2025
    UP00087887
    GZ člen 4, 82.
    inšpekcijski postopek - gradbeni inšpektor - nelegalna gradnja - nelegalen objekt
    Predmetna gradnja je novogradnja objekta, ki po predpisih tako v času gradnje kot v času inšpekcijskega nadzora predstavlja nezahtevni objekt. Za to gradnjo ni bil izdano gradbeno dovoljenje , kar pomeni, da gre za nelegalen objekt po določbah 82. člena GZ.
  • 696.
    UPRS Sodba III U 65/2020-17
    31.3.2025
    UP00085063
    ZKZ člen 7, 7/1, 107.
    inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - pavšalne navedbe
    Tožnici je bila v upravnem postopku dana možnost izjave o ugotovitvah postopka; do navedb, ki jih je podala, sta se upravna organa, zlasti drugostopenjski, primerno izrekla. Pojasnila sta tudi pravno podlago za izrečeni ukrep, to so citirane določbe prvega odstavka 7. člena ter določbe 107. člena ZKZ. Tožnica je v tožbi ugovarjala, da je izpodbijana odločba neutemeljena, vendar so njene tožbene navedbe ostale na zelo splošni ravni, za svoje zatrjevanje, da odločba ne odraža pravega stanja, pa tudi ni predlagala nobenih dokazov.
  • 697.
    UPRS Sodba II U 66/2021-26
    31.3.2025
    UP00090338
    GZ člen 79, 79/1, 82. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
    inšpekcijski postopek - gradbeni inšpektor - nelegalna gradnja - odstranitev nadstrešnice - nadstrešek - nelegalen objekt - pravnomočno končan postopek - zavrnitev tožbe
    Čeprav je bila sama nadstrešnica narejena že prej in čeprav v času (prve) postavitve l. 2009 za njeno postavitev gradbeno dovoljenje ni bilo potrebno glede na takrat veljavno gradbeno zakonodajo, je v tej zadevi bistveno, da je bil obravnavani objekt v juliju 2018 najprej odstranjen, nato pa ponovno postavljen na lokacijo pred gostinski lokal na istem naslovu, torej je šlo za novo postavitev objekta. V času nove postavitve v juliju 2018 je veljaven predpis GZ zahteval za gradnjo, torej novo postavitev tovrstnega objekta, ki je klasificiran kot gostinska stavba, pridobitev gradbenega dovoljenja.
  • 698.
    UPRS Sodba I U 23/2019-16
    31.3.2025
    UP00088408
    ZDIJZ člen 1a, 4a, 6, 6/2. ZGD-1 člen 39.
    dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev - osebni podatki - zapisnik - test javnega interesa
    Po podatkih AJPES je tožnica organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo in je v 100 % lasti Republike Slovenije in je zavezanka po 1.a členu ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

    Tožena stranka je glede na določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, pravilno presojala obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje zahtevane informacije s širših vidikov, to je njenega finančnega vpliva in okoljske sprejemljivosti investicije, za katero je nadzorni svet tožnice na Zapisniku z dne 19. 10. 2009 soglašal z izdajo starševske garancije za investicijo in dal predhodno soglasje k dokapitalizaciji TEŠ do višine 85,4 milijonov evrov v 2009.
  • 699.
    UPRS Sklep II U 143/2023-25
    31.3.2025
    UP00086292
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZUP člen 221, 221/3.
    začasna odločba - končna odločba - razveljavitev odločbe - razveljavitev začasne odločbe - pravni interes - zavrženje tožbe
    Po tem, ko pristojni organ izda glavno odločbo, s katero razveljavi začasno odločbo in sprejme končno odločitev v zadevi, ni več podan pravni interes za izpodbijanje začasne odločbe s pritožbo v pritožbenem postopku oziroma s tožbo v upravnem sporu. Spremembo pravnega položaja, ki ga je vzpostavila začasna odločba, je torej mogoče doseči le, če se jo izpodbije še v času njene veljavnosti, ko je še podan pravni interes za njeno izpodbijanje.
  • 700.
    UPRS Sodba in sklep II U 206/2023-12
    31.3.2025
    UP00086118
    ZUS-1 člen 2, 2/3.
    davčna izvršba - rubež - vračilo neupravičeno rubljenih zneskov - pritožba - upravni spor
    Ker je Upravno sodišče RS s sodbo odpravilo zgolj sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4934-116070/2017-1 z dne 28. 8. 2017, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožeči stranki v izpodbijani odločbi vrnila zgolj sredstva zbrana ob izvršitvi tega sklepa in samo ta sklep je predmet tega upravnega spora.

    Tožeča stranka navaja, da gre za isti dolg, isto dejansko in pravno stanje, vendar je vsak sklep samostojna celota in se o vsakem vodi poseben postopek.
  • <<
  • <
  • 35
  • od 50
  • >
  • >>