poseg v človekove pravice - zagotovljeno drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe v subsidiarnem upravnem sporu
Zahtevo, da morajo biti pred začetkom upravnega spora, ki se začne s tožbo, izčrpana redna pravna sredstva zoper upravni akt, določa prvi odstavek 6. člena ZUS-1, po katerem upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni storila. Po presoji sodišča tožnika ne izpolnjujeta procesne predpostavke za sprožitev upravnega spora, določene v 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno. V obravnavanem primeru je bila zoper prvostopenjsko odločbo mogoča pritožba, ki je tožnika nista vložila.
subsidiarni upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu
Upravni spor po 4. členu ZUS-1 zaradi varstva ustavnih pravic je subsidiarne narave tudi v tem smislu da ga je na podlagi 4. člena ZUS-1 mogoče sprožiti samo, če ni (bil) možen upravni spor po 2. členu ZUS-1 zoper upravne akte javno-pravnih aktov, ki so v tožbi omenjeni kot tožene stranke, ali če tožnik ni imel pravnega sredstva zoper prvostopenjske upravne akte v upravnem postopku na drugostopenjski upravni organ.
Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je 30 dni od takrat, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika.
30 dnevni rok za vložitev tožbe je treba šteti od trenutka seznanitve s takim dejanjem.
zavarovalni nadzor - sodno varstvo v upravnem sporu - nerazumljiva tožba - odprava pomanjkljivosti v tožbi - zavrženje tožbe
Na podlagi prvega odstavka 30. člena ZUS-1 je treba v tožbi med drugim (jasno) navesti upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj se toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 27/3, 29, 29/1. ZMZ-1 člen 70.
mednarodna zaščita - rok za predajo prosilca - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Predaja prosilca za mednarodno zaščito odgovorni državi članici, ki mora biti izvršena v šestih mesecih od potrditve zahteve za sprejem, lahko odloži na podlagi vloženega pravnega sredstva. Če tak odložilni učinek obstaja (glede na ureditev v ZUS-1 ima tak učinek izdana začasna odredba), ne more priti do zamude pri predaji in ne do prenosa odgovornosti na Republiko Slovenijo. V takem primeru začne šestmesečni rok ponovno teči od končne odločitve o pritožbi, to je s sodno odločitvijo, s katero se odloči o temelju postopka in s katero ni več mogoče ovirati te izvedbe.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva in novi dokazi - zavrženje zahteve
Upravičenost do mednarodne zaščite mora temeljiti na utemeljenem strahu prosilca pred preganjanjem zaradi njegove pripadnosti določeni rasi/etnični skupini, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, in zaradi katerega se prosilec nahaja zunaj izvorne države in zaradi takega strahu ne more oziroma noče uživati varstva te države (status begunca).
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - varna izvorna država
Tožnikove navedbe niso takšne narave, da bi predstavljale utemljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite, saj njegove navedbe o finančnih razlogih za zapustitev izvorne države ter težave s pridobivanjem dela, zaradi česar ni zaslužil dovolj za normalno življenje, ne predstavljajo nobenega od razlogov iz Ženevske konvencije in ZMZ-1.
Tožnik v svoji izpovedbi ni potrdil tožbenih navedb, da šolanja ni mogel zaključiti zaradi berberske narodnosti, temveč je za to navedel druge razloge (finančna situacija zaradi ločitve staršev).
varstvo osebnih podatkov - aktivna legitimacija - pomanjkanje aktivne legitimacije - avtonomija - starševska skrb - zdravstvena dokumentacija - vpogled v zdravstveno dokumentacijo - zaupnost pacientovih osebnih podatkov - varstvo koristi otroka
Zakonodajalec je na polju posredovanja zdravstvenih podatkov otroku po dopolnjenem 15. letu podelil avtonomijo, ki je v konkretnem primeru ne more preseči niti starševska skrb (razen, kot povedano, če bi bilo za konkretno zdravljenje/poseg tako določeno z (drugim) zakonom). V danem primeru zato tudi ni bila naloga klinike, da bi v sprejemni fazi ugotavljala, čemu tožnikov sin ne želi razkriti svojih zdravstvenih podatkov enemu od staršev (očetu). Ob strokovni oceni zdravnika bi to po oceni sodišča pomenilo nedopusten poseg v ustavno varovani pravici otroka do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic. Tudi če otrok ob tako omogočeni avtonomiji sprejme odločitev, ki po oceni staršev ni v njegovo največjo korist, ni podlage, da bi jo lahko starši korigirali preko svoje starševske skrbi. Položaj otroka v konkretnem primeru je bil enak položaju odrasle osebe.
ZVis člen 71. Statut Univerze v Ljubljani (2017) člen 126.
visokošolski strokovni študijski program - visoko šolstvo - plačilo šolnine - delna oprostitev plačila
Univerza lahko avtonomno določa kriterije in način izvedbe postopka za plačilo oziroma oprostitev šolnin v svojem splošnem aktu.
Razloge za oprostitev šolnin je treba interpretirati restriktivno, saj je plačilo za doktorski študij pravilo in je pomemben vir financiranja doktorskih programov. Vendar je treba pri odločitvah upoštevati zakonske oziroma podzakonske predpise.
davek od dohodka iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - lastni delež - prikrito izplačilo dobička - povezane osebe - dividenda
V okoliščinah konkretnega primera, ko je tožnik sam zatrjeval, da je bil njegov nakup lastnih deležev povezan z njihovim umikom pri zmanjšanju osnovnega kapitala in delno likvidacijo, obenem pa ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu o zatrjevanih ekonomskih razlogih tako konstruiranih transakcij, je po presoji sodišča utemeljen pravni zaključek, da obravnavan sklop transakcij predstavlja vsebinsko prazen in umeten pravni konstrukt, katerega končni učinek bi bilo možno doseči na bistveno bolj enostaven način, tj. z izplačilom bilančnega dobička. Zato je prava ekonomska vsebina izplačil, ki sta jih prejela tožnikova družbenika, dividenda, kar je zato tudi predmet obdavčitve ob uporabi pravil četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
Tudi pri odločanju o dodelitvi izredne BPP je treba ugotavljati, ali je izpolnjen objektivni kriterij za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Takšna zakonska ureditev sledi namenu ZBPP, ki ni v tem, da bi se BPP dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.
Glede na skopo obrazložitev izpodbijane odločbe glede razlogov, ki so organ vodili do ugotovitve, da zadeva ni očitno nerazumna, sodišče ugotavlja, da organ za BPP ni opravil ustrezne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP oz. same presoje ni zadostno utemeljil v sami obrazložitvi, kar pomeni, da iz same obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja izkazanost pogoja ne/razumnosti in verjetnosti izgleda za uspeh v sodnem postopku.
tujec - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Sodišče meni, da tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, saj tožnik ni izkazal, da bi pri njem v času teka roka za vložitev tožbe obstajale okoliščine, ki bi ga ovirale pri vložitvi tožbe ter da bi bile te ovire nepričakovane in take, da jih brez lastne krivde ne bi mogel niti predvideti niti odstraniti.
Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 7, 54, 54/2.
denacionalizacija - smrt stranke - ustavitev postopka - načelo materialne resnice
Denacionalizacijski postopek ni postopek, ki ga po smrti stranke po naravi stvari ni mogoče nadaljevati. Tako je po oceni sodišča upravni organ v izpodbijani odločbi nepravilno uporabil materialni predpis (drugi odstavek 54. člena ZUP/86), s tem, ko je postopek po smrti vlagateljice zahteve ustavil.
Upravni organ načelu materialne resnice ni zadostil s tem, ko je pooblaščenca vlagateljice zahteve pozival, da navede, kateri so pravni nasledniki vlagateljice zahteve, saj v primeru molka pooblaščenca ali v primeru, da pooblaščenec z navedeno informacijo ne razpolaga, to še ne pomeni, da dediči po vlagateljici zahetve ne obstajajo, niti da volje za nadaljevanje postopka na strani vlagateljice zahteve niso izrazili, kot je to napačno zaključil upravni organ.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/2, 24/3, 32, 32/1, 32/2, 34, 34/2. ZUP člen 67, 67/1, 67/2, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba na ESČP - objektivni pogoj - nepopolna vloga
Od osebe, ki prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni pravilno pričakovati, da bo že v sami prošnji utemeljila razloge oziroma vsebino pravnega sredstva, za katero uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči, in izkazala, da bo z njim uspela.
upravni spor - sodelovanje v postopku - stranski udeleženec - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Obdobje, v katerem bi smela stranka z interesom odvzeti osebke človeške ribice iz narave, je preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe. Glede na navedeno tožnica v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tega ne izkazuje niti z navedbami, da bi na podlagi sodbe sodišča svoja stališča o zakonitosti tovrstnih dovoljenj, lahko uveljavljala v bodočih, enakih primerih.
Namen je odprava nezakonite odločbe z namenom, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma v ponovljenem postopku izda zakonita odločba.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva in dokazi - možnost notranje zaščite
Tožena stranka ni preverjala možnosti notranje zaščite v smislu 29. člena ZMZ-1, saj na zaslišanju pri toženi stranki tožniku ni bilo postavljeno vprašanje, ali sploh ima možnost se naseliti v tisti del Moldavije, ki se ne šteje za Pridnestrje. Na zaslišanju na sodišču je zanikal, da bi imel možnost se tja preseliti.
ZVO-1 člen 20, 20/9, 20/10, 20/12, 157, 157/1, 157/1-1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - prevzem odpadne embalaže - ravnanje z odpadno embalažo - neobrazložena odločba
DROE ni dopustno nalagati obveznosti ravnanja s tisto odpadno embalažo, ki izvira od proizvajalcev, ki svoje obveznosti za ravnanje z odpadno embalažo izpolnjujejo sami, in za ravnanje s tisto odpadno embalažo, za katero ne velja obveznost PRO.
Toženka se je pri ugotavljanju količin zbrane odpadne embalaže oprla na podatke IJS o količini te embalaže, ne da bi ugotavljala, kakšna količina MOE izvira od proizvajalcev, za katere ni veljala obveznost skleniti pogodbo z DROE oziroma, ki niso bili dolžni zagotavljati predpisanega ravnanja z odpadno embalažo, ker letna količina embalaže ni presegala 15.000 kg. Ker tega ni storila, sodišče ne more preizkusiti, ali so v količini odpadkov, od katerih je toženka izračunala količino, za katero ravnanje nalaga tožniku, upoštevane tudi količine, za katere obveznost prenosa ravnanja na DROE po Uredbi 1 ni veljala.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - odstranitev nelegalnega objekta - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ker tožeča stranka s svojimi navedbami smiselno oporeka inšpekcijski odločbi in zahtevam, ki ji jih ta postavlja ter s tem smiselno oporeka izvršilnemu naslovu, sodišče na tem mestu pojasnjuje, da v postopku izvršbe izpodbijanje izvršilnega naslova ni mogoče (prvi odstavek 292. člena ZUP).
začasna odredba - težko popravljiva škoda - vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku
Začasna odredba, kot jo je tožnik predlagal, že pojmovno ni mogoča. Če bi sodišče z začasno odredbo določilo kot tožnikovo prebivališče B., bi bilo to isto, kot da bi ugodilo tožbenemu zahtevku v sporu polne jurisdikcije, torej da bi odločilo o sami pravici, ki je predmet tega upravnega spora.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - javni red - nevarnost za javni red - začasna odredba
S pridržanjem se zaradi zaščite javnega interesa preprečuje ''nevarnost'', da bi prišlo na primer do kršitve pravice do varnosti drugih ljudi. Predmetni ukrep pridržanja torej ne more oziroma ne sme imeti narave sankcije za preteklo dejanje tožnika, ampak mora nujno pomeniti skrajno sredstvo, nujen in sorazmeren način odvračanja nevarnosti v prihodnosti, da ne bi prišlo do kršitev pravice do varnosti drugih ljudi, če seveda ni mogoče učinkovito uporabiti drugega manj prisilnega ukrepa.
tolmač - razrešitev - prenehanje funkcije - test sorazmernosti - test legitimnosti - pravica do mirnega uživanja premoženja - kršitev pravice - varstvo časti in ugleda - pravica do izjave - zmotna uporaba materialnega prava
Tolmačenje in prevajanje za sodišča in upravne organe lahko izvajajo le osebe s statusom sodnega tolmača.
Namen določbe 4. točke 89. člena ZS očitno ni kaznovanje, ampak je namen ustvarjanje pogojev oziroma standardov za visoko strokovno in kakovostno delo sodnih tolmačev v sodnih in upravnih postopkih.
Iz jezikovne razlage določila 4. točke 89. člena ZS, ki uporablja nedovršno obliko glagola, izhaja, da je zelo verjetno zakonodajalec imel namen predpisati razrešitev v primeru, ko ne gre za enkratno situacijo nevestnega opravljanja dela, z izjemo začasne razrešitve v primeru uvedbe kazenskega postopka po uradni dolžnosti za dejanje, za katero je mogoče izreči kazen zapora za več kot 2 leti.
Tožena stranka, ki zaradi zakonske ureditve ni imela primernejšega milejšega ukrepa za napako, ki jo jo storila tožeča stranka, za katerega bi bilo razumno pričakovati, da bi imel zadosten učinek, da bi bilo zadoščeno legitimnemu cilju, potem pač razrešitve ne bi smela izreči, dokler ne bi predlagala in bi začela veljati ustrezna dopolnitev zakona.