inšpekcijski postopek - ukrep energetskega inšpektorja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Za pravilno in zakonito odločitev je potrebno upoštevati poleg splošnih, civilno-pravnih razmerij lastnikov v večstanovanjski hiši (SZ-1) in splošnih civilno-pravnih razmerij (SPZ) tudi dejstvo, da gre v danem primeru za plinovodno napeljavo, katere lastniška razmerja ter pravice in obveznosti morajo biti urejene tudi v skladu s področnim zakonom, torej z EZ-1. Za pravilnost odločitve v predmetni zadevi je potrebno upoštevati poleg določb SZ-1 in SPZ tudi določbe EZ-1, česar pa inšpekcijski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni storil. Tega tudi ni dopolnil pritožbeni organ v obrazložitvi svoje odločbe. Tako je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, posledično pa je bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
V obravnavani zadevi je bistveno, ali je tožnica za objekte iz inšpekcijske odločbe vložila pobudo za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina že vključila v postopek sprememb prostorskega akta in se je pisno opredelila, da jo bo upoštevala pri naslednjih spremembah. Tožnica se v zvezi s tem sklicuje na potrdila Občine Piran z dne 9. 10. 2014, 27. 10. 2014 in 28. 4. 2015, ki jih je priložila k svoji vlogi, vendar pa po presoji sodišča iz teh potrdil ne izhaja, da se spremembe OPN nanašajo na objekte, ki so predmet omenjene inšpekcijske odločbe.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/2. ZMZ-1 člen 84, 84/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - begosumnost
Okoliščine, iz katerih naj bi izhajala znatna nevarnost pobega tožnika, v postopku niso bile celovito in v zadostni meri ugotovljene, zaradi česar tožnikovo pridržanje na podlagi drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III v povezavi z določbo drugega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni mogoče. Pri tem je sodišče upoštevalo, da mora biti za ukrep pridržanja na prostore in območje Centra za tujce izkazano, da je nevarnost pobega tožnika znatna oziroma velika. Zgolj zaradi uvedenega postopka predaje prosilca odgovorni državi članici po Uredbi Dublin III, pa se osebe ne more pridržati. Toženka utemeljitev uporabe strožjega ukrepa ni v zadostni meri povezala z individualnimi lastnostmi tožnika, ki naj bi narekovale izrek takšnega ukrepa. Povsem utemeljen je tožbeni očitek, da je toženka povsem prezrla okoliščino, da se je tožnik sam prostovoljno vrnil v azilni dom. V obravnavani zadevi niso izpolnjeni kriteriji za izrek omejitve gibanja po drugem odstavku 28. člena Uredbe Dublin III v povezavi z drugim odstavkom 84. člena ZMZ-1, zato naj toženka nezakonito izrečen ukrep po prejemu te sodbe in sklepa takoj preneha izvajati.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - ponovno odločanje o isti stvari
Iz odločbe, izdane na podlagi prvega odstavka 153. člena ZGO-1, praviloma izhaja celoten obseg neskladne gradnje in posledično domneva, da drugih neskladnosti, ki v tej fazi gradnje z odločbo niso bile ugotovljene, ni, če iz nje izrecno ne izhaja kaj drugega. Na ta način dobi inšpekcijski zavezanec zagotovilo, da ko bo ugotovljene neskladnosti odpravil, objekt ne bo več neskladna gradnja, inšpektorju pa se prepreči, da bi morebitno napačno ali pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje, ki je privedlo do izdaje odločbe, v kateri je obseg neskladne gradnje napačno ali pomanjkljivo ugotovljen, dopolnjeval z izdajo novih odločb, na isti pravni podlagi.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - telekomunikacijske storitve - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitev
Tožnik bi ob običajni skrbnosti lahko vedel, da tarife EU NESKONČNO ni vklopil le za obdobje, v katerem je cena te storitve akcijska, ampak za nedoločen čas, dokler je ne bo izklopil. Na navedeno namreč nedvomno kaže SMS z besedilom, da je "tarifa EU NESKONČNO aktivna, dokler je ne izklopite". To bi nenazadnje lahko ugotovil tudi iz mesečnih računov, ki jih je prejemal. Prav tako bi ob običajno skrbnem prebiranju navedenih SMS, za katera v tožbi ne navaja, da ju ni prejel, lahko razbral, da akcijska cena velja le za obdobje do 3. 5. 2015, sicer pa je redna cena 2,99 EUR.
tožba v upravnem sporu - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Ker tožnica v 30-dnevnem roku ni imenovala svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Slovenji, je sodišče na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
Tožnik bi moral za gradnjo obravnavanega objekta pridobiti gradbeno dovoljenje. To ne velja le za gradnjo novega objekta, temveč tudi za rekonstrukcijo obstoječega. Rekonstrukcijo je smiselno mogoče izvesti le na obstoječem objektu, kar pomeni, da situacije, ko je bil predmetni objekt najprej v celoti odstranjen in nato zgrajen na novo, ni mogoče šteti za rekonstrukcijo.
Lastništvo zemljišča ni sporno, zato je tožnik kot njegov lastnik na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZKGZ zavezan k plačilu zborničnega prispevka.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska tožba
Prosilec v svoji prošnji zgolj s pavšalnim zatrjevanjem (da mu je izbris iz registra stalnega prebivalstva RS povzročil velike psihične rane, da je konkretna škoda vidna v vsakdanjem življenju, zlasti na področju osebne varnosti, svobode gibanja, pravice do šolanja, stanovanja, zaposlovanja, zdravja in da so bile predenj zaradi izbrisa postavljene formalne in neformalne ovire pri urejanju statusa) ni izkazal (niti zatrjeval) višje škode od tiste, ki mu je bila priznana v obliki pavšalne denarne odškodnine v upravnem postopku. Nastanek višje škode, ki jo bo prosilec uveljavljal v sodnem postopku, mora biti namreč izkazan v tolikšni meri, da toženi stranki in tudi sodišču omogoči presojo objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP.
ZVOP-1 člen 54, 55. ZUP člen 66, 67, 207, 213, 213-6, 231.
varstvo osebnih podatkov - ustavitev inšpekcijskega postopka - status stranskega udeleženca v postopku - zavrženje pritožbe
Vloge z dne 19. 4. 2016 ni mogoče obravnavati kot pritožbe (ne glede na to, da vloga tudi ni bila tako poimenovana), saj bi bilo to vlogo mogoče obravnavati kot pritožbo samo, če bi bilo obvestilo izdano v obliki upravne odločbe in bi vsebovalo vse sestavne dele odločbe, kot to določa 210. člen ZUP, torej vključno s pravnim poukom oziroma poukom do pravnega sredstva, in če bi bila pritožba vložena v roku, ki ga zakon določa za vložitev pritožbe in ki praviloma znaša 15 dni (235. člen ZUP).
V izreku mora biti jasno in določno odločeno o vsebini odločitve. V konkretnem primeru pa v izreku izpodbijanega sklepa ni jasno in določno odločeno o vsebini odločitve, saj ni jasno, ali se zavrže tožnikova vloga ali tožnikova pritožba. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka tožnikovo vlogo zavrgla na podlagi 240. člena ZUP, ker jo je štela za pritožbo. V izreku izpodbijanega sklepa pa je navedeno, da se zavrže tožnikova vloga z dne 19. 4. 2016. Vloge pa se ne more zavreči na podlagi 240. člena ZUP, temveč se jo lahko zavrže na podlagi 67. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe - pravica tujca do uporabe svojega jezika
Izpodbijana odločba v zvezi z razlogi in pravno podlago za dodelitev "izredne" brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega tolmača v pravdni zadevi nima zadostne obrazložitve in se je ne da preizkusiti.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - stanovanjski kredit
Zakon ne predvideva zmanjšanja lastnega dohodka za zneske življenjskih stroškov ali kreditnih obveznosti, ne glede na njihov namen. Zato je moralo sodišče tožničin tožbeni ugovor nepravilne ugotovitve višine lastnega dohodka zavrniti kot neutemeljen.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - ponovitvena nevarnost
Pogojni odpust ni pravica obsojenca, temveč privilegij, ki ga je deležen le tisti obsojenec, pri katerem je utemeljeno pričakovati, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal, o čemer se odloča v upravnem postopku. Odločba o pogojnem odpustu je glede na vsebino 88. člena ZIKS-1 izdana po prostem preudarku, saj okoliščine, ki se upoštevajo pri pogojnem odpustu, niso naštete taksativno, temveč le primeroma.
Pravno podlago za izpodbijano odločitev predstavlja pooblastilo, dano v sedmem odstavku 106. člena ZIKS-1, v skladu s katerim predsednik komisije v primeru, ko v času od odločitve komisije do datuma pogojnega odpusta nastanejo razlogi, zaradi katerih komisija verjetno ne bi ugodila prošnji ali predlogu za pogojni odpust, če bi zanje vedela, zadrži izvršitev odločbe, dokler komisija ponovno ne odloči o prošnji oz. predlogu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - izvršilni postopek
Izvršitelj je preklical dražbo na podlagi vloženega ugovora tožnice kot tretje. Pri predlogu za preklic javne dražbe gre za enostavnejšo vlogo, za katero tožnica ni potrebovala pravne pomoči odvetnika. Tožnica je prošnjo za brezplačno pravno pomoč napisala sama oziroma ni navedla, da bi ji jo napisal kdo drug (iz prošnje za brezplačno pravno pomoč pa izhaja, da je razumljivo napisana v slovenščini) in v postopku do izdaje odločbe ni zatrjevala, da kot državljanka Kosova slovenskega jezika ne obvlada. Tudi ni mogoče mimo dejstva, da je bila tožnica v postopku izdaje upravnega akta opozorjena, da lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč za celoten izvršilni postopek, kar je odklonila in vlaga prošnje za brezplačno pravno pomoč za posamezna opravila v tem postopku, s čemer nastajajo večji odvetniški stroški, kot če bi vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč za celotni izvršilni postopek.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Tožnica je v zapuščinskem postopku uspela ter je pridobila premoženje, in sicer solastniški delež na zapuščini, ki so jo sestavljale nepremičnine in denarna sredstva. Glede na določbo 48. člena ZBPP je tako dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, in to v celotni višini, saj glede na naravo zapuščinskega postopka v teh postopkih ne gre za situacijo, na katero se nanaša ureditev o povrnitvi stroškov postopka nasprotne stranke glede na uspeh.
upravni spor - molk organa - tožba zaradi molka organa
Ker tožena stranka o tožnikovi vlogi ni odločila v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožnikovi zahtevi, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženi stranki naložilo izdajo novega upravnega akta v roku 60 dni od prejema te sodbe
Ker vrednost tožnikovega premoženja po podatkih GURS-a znaša 33.587,25 EUR, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ob navedenem dejstvu je tako odločitev tožene stranke, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena BPP, pravilna in na zakonu utemeljena.
Bistvo odločbe, na podlagi katere je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, je v prepovedi uporabe agresivne poslovne prakse v odnosu do potrošnikov kot se je primeroma zgodila v letu 2015, kar pomeni, da se tovrstna agresivna poslovna praksa na splošno ne sme tudi v bodoče več ponavljati ne glede na to, ali gre za novo nagradno igro. Gre za splošno prepoved določenega načina delovanja, kot se je primeroma zgodil v letu 2015, nato pa ponovil v letu 2016, pri čemer po mnenju sodišča ni pomembno, da gre za nekoliko spremenjeno različico (npr. za drugačen denarni znesek ali nekoliko drugačne besedne povezave) sicer enake poslovne prakse.
ZSS člen 28, 29, 31, 32, 33, 34. URS člen 3, 23, 49, 49/3,125, 129, 132. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8.
sodniška služba - ocena sodniške službe - prenehanje sodniške funkcije - načelo sorazmernosti - test razumnosti - obseg sodne kontrole
Strožji test - test sorazmernosti - je v sporih, kot je obravnavani, potreben zaradi pomena varovanja ustavnega načela sodniške neodvisnosti in trajnosti sodniškega mandata. Prenehanje sodniške službe zaradi negativne ocene sodniške službe pomeni poseg v pravico iz 3. odstavka 49. člena Ustave, ki je dopusten, če je v skladu z načelom sorazmernosti, to pa vključuje med drugim tudi presojo, ali je ukrep nujen v tem smislu, da ni mogoče z milejšim ukrepom v enaki meri doseči isti legitimen cilj. Tudi v sodni praksi ESČP velja, da so okoliščine oziroma pogoji za prenehanje sodniške službe oziroma za odstavitev sodnika relevantne z vidika ugotavljanja, ali obstajajo zadostne garancije za sodniško neodvisnost. Dejstvo, da ta zveza izrecno ali neposredno ne izhaja iz določil 32., 33. in 29. člena ZSS, med tem ko je izrecno navedena za disciplinske postopke v 3. odstavku 80. člena ZSS, pa ne pomeni, da ni potrebno, da je vsaka ocena oziroma odločitev, da sodnik ne ustreza sodniški službi ali da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, obrazloženo pretehtana tudi z vidika varovanja sodniške neodvisnosti. Zakon je namreč vedno treba razlagati in uporabiti v skladu z ustavo, če pa na predmetnem področju obstajajo mednarodni standardi, kot to velja na obravnavanem področju, je toliko bolj priporočljivo, da pristojnemu organu ti standardi služijo v oporo pri ustavno-skladni razlagi in uporabi zakona in podzakonskega predpisa v posamičnem primeru.
Test stroge sodniške presoje izpodbijanega akta se nanaša na vse z zakonom ali podzakonskim predpisom predpisane procesne garancije, podprte s t.i. splošnimi pravnimi načeli poštnega postopka ter (mednarodno) sodno prakso, ter uporabo drugih procesnih določil ter zakonskih pogojev za izrek prenehanja sodniške službe iz 1. in 2. točke 1. odstavka 32., 33. in 34. člena ZSS, ter zakonsko predpisanih materialnih "kriterijev" za ocenjevanje sodniške službe iz 29. člena ZSS, ker ti po zakonu zavezujejo personalne svete pri oceni sodniške službe in tudi Sodni svet. Ker je zakonodajalec predpisal tudi obveznost Sodnega sveta, da sprejme merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe, se stroga sodniška presoja razteza tudi na upoštevanje Meril in kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe. Izven tega, kar je v zvezi s kriteriji za oceno sodniške službe predpisano z Merili in določilom 29. člena ZSS, pa imajo pristojni organi polje proste presoje, v katero Upravno sodišče v upravnem sporu ne posega, ker ni pristojno za strokovno oceno sodniške službe, razen če odločitev v posamičnem primeru glede uporabe tiste vsebine kriterijev ali indikatorjev, ki ni predpisana, ni nerazumna.
V vsakem primeru, brez izjem, mora biti ocena sodniške službe podana za vsak posamezen kriterij iz 1. odstavka 29. člena ZSS (vključno z zakonsko navedenimi indikatorji, tudi z oceno medsebojne korelacije teh indikatorjev, prav tako pa tudi kot celota in sicer tako, da mora predstavljati celovito oceno). Dokazno breme za negativno oceno sodniške službe, ki vodi k razrešitvi, je namreč na pristojnem organu, sodnik pa se lahko brani s svojimi argumenti.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri je bilo že odločeno
Ker ZBPP nima posebnih določb glede ravnanja z vlogami strank, je v skladu z drugim odstavkom 34. člena navedenega zakona organ za brezplačno pravno pomoč dolžan ravnati po določbah ZUP. Pri tem pa je vezan tudi na uporabo določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.