dostop do informacij javnega značaja - anonimna prijava - prekoračitev policijskih pooblastil
Glede na vsebino prijave ter očitno izraženo željo prijavitelja po anonimnosti so organi v obravnavani zadevi po presoji sodišča dolžni na podlagi določbe četrtega odstavka 118. člena ZNPPol varovati tajnost vira prijave. Po omenjeni zakonski določbi, na uporabo katere napotuje tretji odstavek 5a. člena ZDIJZ, in na katero se v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno sklicuje tudi Informacijska pooblaščenka, so predmet varstva osebni podatki prijavitelja, ki se zaradi zaščite njegove identitete ne smejo razkriti nikomur (razen sodišču na podlagi sodne odredbe).
Namen varstva vira prijave po določbi tretjega odstavka 5a. člena ZDIJZ je namreč zaščita prijaviteljev pred morebitnim razkritjem, ki vzpodbuja k prijavi kršitev, kar je v interesu javnosti. Zato je treba onemogočiti dostop tudi do tistih podatkov, ki zgolj posredno nakazujejo na identiteto prijavitelja.
Po presoji sodišča tožeča stranka pravilno opozarja na to, da tožena stranka ni izpeljala oziroma opravila preizkusa, ali se ime, kratica in znak sindikata, ki je vložil zahtevo za hrambo statuta bistveno in nedvoumno razlikuje od imena, kratice in znaka drugega sindikata, ki ima svoj statut že v hrambi. Zgolj pavšalna ugotovitev v izpodbijani odločbi, da podobnosti ni, ne da bi pri tem imela tožeča stranka v tem postopku možnost se glede tega izjaviti, ne zadostuje za zaključek, da podobnosti ni. Ker prvi odstavek 4. člena ZRSin predstavlja zakonski pogoj za hranjenje statuta v hrambi, ki omogoča, da sindikat postane pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta, po presoji sodišča takšne odločbe ni mogoče preizkusiti.
ZBPP člen 13. ZFPPIPP člen 389. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZIZ člen 102.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - osebni stečaj - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Skladno z 1. točko prvega odstavka 102. člena ZIZ je na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanje delovne uspešnosti, mogoče seči za denarne terjatve do 2/3 prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače.
Tožena stranka je štela, da 76 % minimalne plače pomeni prejemek v višini 600,95 EUR, kar je znesek, ki presega finančni cenzus za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Vendar pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, ali tožnici dejansko ostane tak znesek, saj ni razvidno, ali je to neto znesek ali bruto znesek kot tudi ni nikjer naveden celoten znesek minimalne plače ne v bruto ne v neto znesku. Po mnenju sodišča ima tožeča stranka prav, da je potrebno upoštevati 76 % minimalne plače, izražene v neto znesku, saj se tudi ugotavljanje prejemkov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje ugotavlja v neto zneskih. Ker pa iz izpodbijane odločbe ti bistveni podatki niso razvidni, se odločbe v tem delu ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - izdaja soglasja - pretekle neporavnane davčne obveznosti
Davčni organ je na podlagi uradnih evidenc, ki jih vodi davčnemu zavezancu, ugotovil, da ima davčni zavezanec na dan 16. 1. 2016 evidentirane neporavnane zapadle obveznosti iz naslova davka in drugih obveznih dajatev, zato izdaja novega soglasja ni možna oziroma ostaja izdaja nesoglasja v veljavi. Gre torej za listino, ki je bila izdana in toženi stranki znana pred izdajo izpodbijane odločbe in ki v bistvenem elementu spreminja pogoj iz 5. točke prvega odstavka 17. člena ZZSDT za izdajo soglasja za zaposlitev, saj je iz te listine razvidno, da se delodajalcu tožeče stranke očita, da je imel neporavnane davčne obveznosti na dan 16. 1. 2016 in ne na dan 12. 1. 2016, ko je bila prošnja vložena.
Z zapustitvijo izpostave azilnega doma so tožniki s konkludentnim ravnanjem pokazali, da nimajo interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da odločba, ki jo izpodbijajo s tožbo, očitno ne posega več v njihove pravice, ki so jih uveljavljali v prošnji za mednarodno zaščito.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - prodaja nepremičnine
Tožnik podatku o lastništvu nepremičnin v času izdaje izpodbijane odločbe in njihovi vrednosti, odločilni za presojo upravičenosti dodelitve BPP, ne oporeka. Navaja pa, da je vse nepremičnine že prodal, kar dokazuje s priloženima kupoprodajnima pogodbama, sklenjenima po izdaji izpodbijane odločbe. Okoliščine, nastale po izdaji izpodbijane odločbe, ne morejo vplivati na drugačno odločitev tožene stranke, ki upravičenost do dodelitve BPP presoja po stanju v času izdaje svoje odločitve.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje prošnje
Ker tudi iz prošenj za odobritev brezplačne pravne pomoči izhaja, da je tožeča stranka prosila za odobritev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zadevo, za katero ji je bila brezplačna pravna pomoč že dodeljena, sta bili prošnji na podlagi 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP utemeljeno zavrženi.
državni pravobranilec - prenehanje funkcije - razlogi za prenehanje funkcije
V pristojnosti generalnega državnega pravobranilca je, da predlaga razpis prostega mesta državnega pravobranilca - tudi v primeru poteka mandata posameznemu pravobranilcu. Kolikor pride do razpisa, se namreč postopek opravi v skladu z določbami ZDPra, ki urejajo pogoje in postopek imenovanja. Gre torej za drug, samostojni postopek. V tem postopku pa lahko kandidira tudi tožnica. Ponovno imenovanje namreč državnemu pravobranilcu ni zagotovljeno, temveč se lahko le poteguje za navedeno funkcijo, in sicer pod enakimi pogoji kot drugi prijavljeni kandidati.
dostop do informacij javnega značaja - zavrnitev dostopa - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah - statistični podatki - državna statistika
Da je treba zahtevane podatke varovati kot poslovno skrivnost na podlagi drugega odstavka 39. člena ZGD-1 (to velja za banke, ki se na poziv organa niso odzvale), torej po objektivnem kriteriju, pa je po presoji sodišča tožena stranka pravilno utemeljila z ugotovitvijo, da podatki o najetih kreditih razkrivajo financiranje banke, stanje banke, njene dolgove ter obdobja najemanja večjih kreditov in da so po vsebini taki, da obstaja verjetnost, da bi njihova prosta dostopnost ali dostopnost poslovnim konkurentom bankam povzročila občutno škodo.
ZDSta statistične podatke posebej varuje, zato je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja glede poročila o posojilih, ki so jih v Sloveniji registrirane banke najele v EUR (ali SIT) in CHF, obstaja izjema po 4. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - zavrnitev dostopa - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah - statistični podatki - državna statistika
Banka Slovenije nedvomno zbrane podatke uporablja tudi v okviru svojih nalog nadzora nad bankami, odločilno v tem upravnem sporu pa je, da zahtevani podatki sodijo na področje državne statistike in je zato za te podatke podana izjema po 4. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika na strani prosilca
Zaradi neprimernega obnašanja in ravnanj tožeče stranke, s katerimi je le-ta izražala dvom v pravilno zastopanje dodeljene odvetnice, je bilo porušeno medsebojno zaupanje med stranko in odvetnico. Navedeno predstavlja razlog zaradi katerega dodeljena odvetnica ni mogla več v redu opravljati svoje dolžnosti in je utemeljeno zahtevala svojo razrešitev.
V primeru, kakršen je obravnavani, zakon tožeči stranki ne omogoča izbire drugega postavljenega odvetnika, pač pa se ta v skladu z drugim odstavkom 30. člena ZBPP določi iz seznama odvetnikov, ki ga organu predloži območni zbor odvetnikov.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - dejanski lastnik - ugovor tretjega - odpravljen izpodbijani akt - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Sklep o zavarovanju, na katerega (in postopek pred njim) se nanaša vloga tožnice, je bil odpravljen, s tem pa so prenehali tako v dejanskem kot pravnem pogledu tudi vsi njegovi učinki, vključno s tistimi, ki jih vsebuje odločitev pritožbenega organa (Ministrstva za finance), ki jo tožnica izpodbija s tožbo, to je nepriznavanje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku zavarovanja ter zavrnitev pritožbe. Sklepa o zavarovanju, na katerega se nanašajo njeni ugovori, namreč ni več, ponoviti pa je potrebno tudi postopek odločanja v zadevi. To pa pomeni, da si tožnica z odločitvijo o tožbi ne bi mogla v ničemer izboljšati svojega pravnega položaja in da zato nima pravnega interesa za tožbo. Pravico do sodnega varstva in s tem do meritorne odločitve sodišča ima namreč le tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic: da bi mu torej ugodna rešitev zagotavljala neko pravico ali pravno korist, ki je brez sodne odločbe ne bi bilo.
trošarina - trošarinska obveznost - zavezujoča tarifna informacija - TARIC koda - uvrstitev blaga - kombinirana nomenklatura - pogonsko gorivo za komercialni namen
Sodišče se strinja z razlogi, ki utemeljujejo uvrstitev blaga v tarifno številko 2707 in z razlago, po kateri se v navedeno tarifno številko poleg olj in drugih proizvodov, dobljenih z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi, uvrščajo tudi podobni proizvodi, pri katerih masa aromatskih sestavin presega maso nearomatskih sestavin. Takšna razlaga je po presoji sodišča, ob upoštevanju poimenovanja tarifne številke 2707 in Opombe 2 k poglavju 27 KN skladna s splošnim pravilom za razlago kombinirane nomenklature, da zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb.
upravni spor - aktivna legitimacija - tožba upravnega organa prve stopnje - zavrženje tožbe
V petem odstavku 17. člena ZUS-1 je določeno, da tožnik ne more biti organ, ki je odločal v končanem postopku. Odločbo, ki jo tožeča stranka stranka izpodbija v upravnem sporu, je tožena stranka izdala v funkciji instančnega nadzora nad odločanjem tožeče stranke (kot organa prve stopnje) v upravnem postopku. Sama okoliščina, da je tožeča stranka zainteresirana za zakonitost odločbe druge stopnje, ne izkazuje njene aktivne legitimacije v upravnem sporu.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - lastninska pravica - prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Organ je ob pravilni uporabi tretjega odstavka 16. člena ZDen moral ugotoviti, da obstajajo ovire za vrnitev premoženja v naravi. Ob uveljavljanju lastninske pravice s strani fizične osebe pa organ tudi ni imel podlage, da odloči pred dokončanjem predhodnega vprašanja.
Odlok o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto (2002) člen 12, 12/2. ZUS-1 člen 17. ZKT člen 7.
davčna izvršba - izvršba nedavčne denarne obveznosti - komunalna taksa - stranka v postopku - občina kot stranka v postopku - aktivna legitimacija
Glede na to, da je tožeča stranka med postopkom dajala davčnemu organu pojasnila v zvezi z zadevo, je sicer očitno štela, da položaj stranke ima. Vendar pa je obenem očitno tudi, da se ji, kot že rečeno, upravni akti, ki so bili izdani v postopku, vključno s sklepom o izvršbi, niso vročali in da bi zato lahko vsaj podvomila v svoj položaj. Vsekakor pa bi lahko oziroma morala ukrepati, ko je izvedela za izpodbijano odločbo ter vložiti predlog za obnovo postopka, saj ji v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZUS-1 šele odločitev upravnih organov o udeležbi v postopku - preko tožbe zoper sklep, s katerim se pravica do udeležbe v postopku zavrne - zagotavlja aktivno legitimacijo za tožbo zoper akt, s katerim se je postopek končal - to je, zoper izpodbijano odločbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu
Odločitev tožene stranke, da gre za očitno nerazumno zadevo in da je pričakovanje tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, je pravilna. Iz ustaljene upravno-sodne prakse izhaja, da sklep o preklicu sklepa o imenovanju komisije ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj ne gre niti za dokončni posamični upravni akt iz 2. člena ZUS-1, niti ni posamični akt ali dejanje iz 4. člena ZUS-1 ali akt iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o preklicu sklepa o imenovanju komisije pa med navedene sklepe ne sodi in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu, saj z njim ni bilo odločeno o nobeni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi prosilca, prav tako ni bilo poseženo v kakšne konkretne že pridobljene in pravno posebej zavarovane pravice in interese prosilca. Šlo je izključno za procesni sklep določitve članov komisije in časa zagovora ter nato preklic le-tega
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
Določba četrte alineje 8. člena ZBPP izrecno izključuje možnost dodelitve BPP v izvršilnih zadevah, v katerih je prosilec dolžnik; izjema velja le za primere, ko prosilec verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi. Tožnik ne prereka ugotovitve organa za BPP, da ni izkazal razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki preprečujejo izvršbo. Že glede na navedeno sodišče kot pravilni in zakoniti pritrjuje odločitvi organa za BPP, da se tožnikovo prošnjo za BPP v obliki oprostitve plačila stroškov predmetnega izvršilnega postopka zavrne.
ZDen člen 2, 2/1. ZUS-1 člen 20, 20/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (1992) člen 12, 12/3, 20, 20/2. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 113, 113/1, 114, 114/1, 114/3.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine - ovire za vračilo v naravi - funkcionalno zemljišče k stavbi - podržavljenje na podlagi ZNNZ - ugotavljanje dejanskega stanja - tožbene navedbe - stroški postopka
Tožnik se je v pojasnilo ali dopolnitev svojih navedb v obravnavani tožbi skliceval na pritožbo zoper izpodbijano prvostopno odločbo. Ker pa sodišče razišče in preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb, bo tudi v obravnavanem primeru izpodbijano odločbo preizkusilo v okviru tožbenih ugovorov, ki jih je tožnik jasno in razumljivo navedel v tožbi. Primarna denacionalizacija je vrnitev v naravi (prvi odstavek 2. člena ZDen) in kolikor je ugotovljeno, da ovir, ki jih določa ZDen, ni, je organ dolžan vrniti nepremičnino v last in posest. Sodišče v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločitve, sprejetih z izpodbijano odločbo, in ni pristojno sklepati poravnav oziroma odločati izven tega okvirja.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine - ovire za vračilo v naravi - odškodnina - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz izpodbijanih upravnih odločb izhaja zgolj sklicevanje na 32. člen ZDen, ne da bi bilo pojasnjeno, ali gre za zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče in na podlagi katerih razlogov. Tako ni pojasnjeno, za katerega od različnih pravnih položajev so utemeljena ugotovljena dejstva, ki jih organa štejeta za pravno relevantna.