predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - odpravnina ob upokojitvi
Ker ne obstajajo pogoji za dopustitev iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženka nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja, ki ga ni uspešno zaključila, dolžna vrniti v bruto ali neto znesku.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - pokojninsko zavarovanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je imela tožena stranka pravno podlago za zahtevek za vrnitev neupravičeno izplačanega nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pogodba o zaposlitvi - poslovodna oseba - razrešitev - pogodbeno dogovorjena odpravnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odpravnina, kakor je dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, korporacijskopravna pravica, ali pa jo je treba šteti za pravico iz delovnega razmerja.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nedovoljen predlog
Po četrtem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku3 (v nadaljevanju ZPP) revizije ni mogoče dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR. Za ugotovitev te vrednosti je po 39. členu ZPP odločilna vrednost glavnega zahtevka, to je glavnice, obresti, kot postranska terjatev pa se ne upoštevajo. Če se v pravdi uveljavljajo poleg glavnice, so obresti postranska terjatev ves čas postopka, torej tudi v revizijskem postopku, četudi so sporne samo one, ne pa tudi glavnica. Obresti se štejejo kot glavni zahtevek (v pomenu 39. in 367. člena ZPP) samo v primeru, da so samo obresti razlog za začetek pravde. V obravnavanem primeru gre za pravdo zaradi plačila glavnice in obresti, in ker tožnica s predlogom za dopustitev revizije izpodbija samo odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, ni nobene vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Vrednost spornega predmeta obrestnega zahtevka je tako skladno z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča RS enaka nič.4 Pogoj iz četrtega odstavka 367. člena ZPP tako ni izpolnjen.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - zavrnitev dokaznih predlogov - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj o zakonitosti zavrnitve dokaznih predlogov delodajalca in glede neupoštevanja njegovega ugovora glede vsebine zapisnika zaslišanja priče.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
V obravnavani zadevi gre za spor v zvezi z izplačilom plač in drugih prejemkov v vrednosti 50.664,52 EUR s pp. Navedeno pomeni, da gre za spor, ko je revizija dovoljena že po zakonu. Zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
plačilo nadur - dnevnica - regres za letni dopust - predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožnik je predlog za dopustitev revizije vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, ki pa hkrati s predlogom za dopustitev revizije ni predložil pooblastila. Skladno s petim odstavkom 98. člena ZPP sodišče vlogo, ki ji ni predloženo pooblastilo, zavrže, saj predlog v tem primeru ni popoln.
Predlogu za dopustitev revizije ni bila priložena sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča. Tudi zato je predlog nepopoln.
dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali pa gre za drug prejemek iz delovnega razmerja?
- ali so od dosojenega zneska zaradi nezagotovljenega počitka plača dohodnina in prispevki od plače, ki bi jo tožeča stranka prejela za delo v Sloveniji po Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, ali od celotnega prejemka?
Za odločanje o predlogu za obnovo postopka, končanega z inšpekcijsko odločbo, je pristojen upravni organ in ne sodišče prve stopnje, zato odločanje o takem predlogu ne spada v sodno pristojnost.
Za odločanje o izreku odločbe za nično so, v skladu s tretjim odstavkom 280. člena ZUP, pristojni upravni organi. Po uradni dolžnosti pa bi sodišče prve stopnje, v postopku odločanja o tožbi zoper inšpekcijsko odločbo, le-to lahko izreklo za nično. Ker je predmet obravnavanega upravnega spora presoja postopka izdaje dovoljenja, je sodišče prve stopnje predlog za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe pravilno zavrglo.
Iz fotokopirane povratnice je razvidno, da je bilo tožeči stranki v hišnem predalčniku 5. 5. 2017 puščeno obvestilo o prispeli pošiljki. Pisma v 15 - dnevnem roku ni prevzela. Fikcija vročitve je nastopila 20. 5. 2017. Rok za vložitev predloga je začel teči naslednjega dne in se je za pravočasno vložitev predloga za dopustitev revizije iztekel na ponedeljek, 19. 6. 2017. Ker je predlagateljica predlog za dopustitev revizije vložila 20. 6. 2017, je predlog prepozen.
dovoljenost revizije - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - inšpekcijsko nadzorstvo v gradbeništvu - gradbeništvo
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče je v škodo revidentov prekoračilo tožbeni predlog s tem, ko je ugotavljalo, ali poleg okoliščin za zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev, ki jih je ugotovil upravni organ, obstojijo še katere druge okoliščine za tako odločitev. Sodišče ima sicer možnost, da s sodbo tožbo kot neutemeljeno zavrne, če spozna, da je izpodbijani upravni akt po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu; te razloge navede sodišče v sodbi (3. alineja drugega odstavka 63. člena ZUS-1). Vendar ta določba po prej obrazloženem ne pomeni, da sme sodišče prekoračiti tožbeni predlog in po prosti presoji dopolnjevati dejansko stanje, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati na pravilnost odločitve upravnega organa.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta - sprememba sistemizacije
Dejstvo, da je bilo tožničino delo dejansko prerazporejeno na drugega delavca oz. na zunanje izvajalce pomeni, da je zaradi organizacijskih sprememb potreba po delu pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu tajnice prenehala.
odškodnina - konkurenčna prepoved - škoda - trditveno breme
Če tožnica ni dokazala, da bi bila na razpisu, če bi se prijavila, izbrana, še ne pomeni, da ji škoda v višini stroškov za priprave na razpis ni nastala. Na razpisu ni sodelovala, ker ni bila več pooblaščeni partner družb A. in B. in zato ni imela ustreznih certifikatov, je pa pred tem opravila pripravljalna dela, zato predstavljajo stroški, ki jih je tožnica s pripravami imela škodo, ki je posledica toženčevega konkurenčnega delovanja.
Dejstvo, da je podala le oceno dobička, ki ga je dosegla v letih 2004 do 2008 in ne natančnega zneska (tudi, če bi ga lahko), ne utemeljuje zaključka, da trditvene podlage ni podala.
nadomestilo za invalidnost - začetek dela s krajšim delovnim časom
Osnova za odmero delnega nadomestila je invalidska pokojnina, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti. Oblikovanje pokojninske osnove določa 30. člen ZPIZ-2. Obdobje, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, določa drugi odstavek tega člena. Za izračun se upoštevajo osnove, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje, zmanjšane za davke in prispevke, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša. V sedmem odstavku tega člena je določeno prehodno obdobje. Tako v letu 2013 obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove znaša 19 let in se z začetkom vsakega naslednjega koledarskega leta podaljša za eno leto, dokler ne doseže 24 let, določenih v drugem odstavku tega člena.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - slovenska vojska - dopuščena revizija - vračilo nagrade
Sama Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski sicer ne pojasnjuje, kaj pomeni izraz "prekine pogodbo o zaposlitvi," vendar je očitno, da tega izraza ne gre enačiti z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj je ta posebej navedena kot razlog za vrnitev posebne denarne nagrade.
Po presoji revizijskega sodišča je tudi v primeru, kakršen je konkretni, ko je toženec zaprosil tožečo stranko za sporazumno prekinitev delovnega razmerja z 31. 8. 2014, da bi se s 1. 9. 2014 lahko zaposlil drugje, tožena stranka pa mu je ugodila in z njim sklenila sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi z navedenim datumom, treba šteti, da je tožnik prekinil pogodbo o zaposlitvi v smislu določbe drugega odstavka 4. člena Uredbe.
ZP-1 člen 65, 65/4.. URS člen 22, 29, 29/3.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
pravica do poštenega postopka - pravica do enakega varstva pravic - pravica do sojenja v navzočnosti - kontradiktornost postopka - pravica do izjave v postopku - ustna obravnava - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist - pravica do zaslišanja obremenilne priče
Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da je položaj storilca prekrška v primeru izdaje plačilnega naloga neposredno po kršitvi specifičen, saj mora storilec skladno z določbo 55. člena ZP-1 pred izdajo plačilnega naloga navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, sicer jih v postopku več ne bo mogel uveljavljati. To pomeni, da je storilčev čas za pripravo obrambe znatno omejen, zato od storilca pri navajanju dejstev in dokazov ni mogoče pričakovati tolikšne skrbnosti in natančnosti kot v drugih primerih. V takšni procesni situaciji je treba storilčevo zanikanje storitve prekrška in nasprotovanje v plačilnem nalogu ugotovljenemu dejanskemu stanju šteti kot predlog za njegovo zaslišanje. Vsebino določbe drugega odstavka 55. člena ZP-1 je treba razlagati v luči določbe prve alineje 29. člena Ustave, ki storilcu prekrška zagotavlja, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe. Takšna praksa Vrhovnega sodišča je tudi v celoti skladna s sicer kasneje sprejeto odločbo Ustavnega sodišča Up-847/2014 z dne 20. 4. 2017, v kateri je Ustavno sodišče med drugim judiciralo, da sicer drži, da sodišče v postopku z zahtevo za sodno varstvo dejansko stanje presoja zgolj v okviru kršiteljevih trditev v zahtevi za sodno varstvo, kršitelj pa mora - v skladu z določbo tretje alineje prvega odstavka 62. člena in drugo alinejo prvega odstavka 55. člena ZP-1 - vsa dejstva in dokaze v svojo korist navajati že v odgovoru na obvestilo o prekršku v hitrem prekrškovnem postopku. Vendar pa že okoliščina, da storilec prekrška v tej fazi postopka nasprotuje storitvi prekrška in opiše svoje videnje dogodka zadošča za izvedbo ustne obravnave v primeru, ko dejansko stanje ni bilo ugotovljeno z objektivno metodo.
V konkretnem primeru prekrškovni organ dejanskega stanja ni ugotovil na podlagi objektivne metode, temveč na podlagi opravljenega razgovora z oškodovancem, storilčevim bratom ter ogledom kraja prometne nesreče in v njej udeleženega psa. Ker je storilec prekrška v zahtevi za sodno varstvo nasprotoval tako ugotovljenim dejstvom, bi ustrezna presoja očitanih dejanj zahtevala izvedbo ustne kontradiktorne obravnave.