CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00004925
OZ člen 190, 190/1, 376, 382a. ZOR člen 277. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-5, 67/4. ZUstS člen 44.
sklep o izvršbi - zamudne obresti - tek zamudnih obresti, ki dosežejo glavnico - pravilo ne ultra alterum tantum - učinkovanje ustavne odločbe - vrnitev plačanega v izvršbi
Od 18. 3. 2006 dalje po materialnem pravu (na podlagi zakona ) ni bilo več podlage za plačilo tistih zapadlih zamudnih obresti, ki so presegle glavnico. Če je bila izvršba za njihovo poplačilo dovoljena le opisno in so bile po tem datumu plačane v izvršilnem postopku, je upnik prejel več, kot je znašala njegova terjatev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00007499
ZKP člen 19, 19/1, 371, 371/1-11.. KZ-1 člen 37.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - nasprotje med navedbami v razlogih sodb o vsebini listin in med samimi listinami - brez razlogov o odločilnih dejstvih - napeljevanje h kaznivemu dejanju - kazenska odgovornost napeljevalca - obseg odgovornosti - kaznivost napeljevanja - kvalitativni in kvantitativni eksces - naklep
Sodišče je na eni strani zaključilo, da je v začasni situaciji in prilogi naveden material na skladišču. Zagovornik v zvezi z navedenim zaključkom utemeljeno opozarja na kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP; zaključek sodišč (točke 56, 58 in 124 obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje ter točka 50 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje) glede dejstva, da naj bi bil material v začasni situaciji oziroma prilogi naveden zgolj v drobnem tisku, je v precejšnjem nasprotju s samima tema listinama, saj je material v obeh listinah naveden v pisavi, ki se od siceršnje pisave, uporabljene v listinah, ne razlikuje. Sodišče je zaključilo, da material na skladišču skladno z javnim razpisom in pogodbo o sofinanciranju ne predstavlja podlage za izplačilo sredstev (pri čemer dejstvo, ali je bil material dejansko nabavljen in se je nahajal na skladišču, ni relevantno). Na drugi strani je sodišče obrazložilo, da je do preslepitve ministrstva prišlo na podlagi listin z lažno vsebino, pri čemer je zaključek o listinah z lažno vsebino posplošen in v nasprotju z zaključkom, da je v listinah naveden material. Sodišče je obstoj preslepitve utemeljilo na podlagi zaključka, da so bili ministrstvu predloženi lažni podatki, kar pa se, kot že navedeno, razlikuje od v izreku sodbe obsojencu očitanega zatrjevanja, da se v gradbene situacije in zahtevek za sofinanciranje investicije lahko vključi "material na skladišču". Nasprotje med navedenimi razlogi, ki so odločilni za izkazanost preslepitve, je precejšnje, saj na podlagi tako nasprotujočih si razlogov sodišča ni mogoče zaključiti, ali je v obravnavanem primeru prišlo do preslepitve ministrstva, s tem pa tudi, ali je podano obravnavano kaznivo dejanje. V obravnavani zadevi je tako podano precejšnje nasprotje med odločilnimi dejstvi, s čemer je podana kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Obrazložitev sodišča se nanaša na dejanje, ki se v izreku sodbe očita D. M. in A. E. kot njenemu pomočniku, pri čemer se sodišče z očitki izreka sodbe, ki se nanašajo na obsojenca v zvezi z izvedbo gradbenih del (torej katera dela so oziroma bi lahko bila opravljena do sredine decembra 2009) in z vprašanjem morebitnega (kvantitavnega) ekscesa D. M. ni ukvarjalo. Kot že navedeno, so v obravnavani zadevi dejstva v zvezi z izvedbo del do sredine decembra 2009 odločilna za presojo (konkretnih) zakonskih znakov obsojencu očitanega napeljevanja. Ker izpodbijana sodba sodišča prve stopnje o delih, ki so oziroma bi lahko bila izvedena do sredine decembra 2009 nima razlogov, je podana kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Zagovornik po presoji Vrhovnega sodišča prav tako utemeljeno opozarja na nejasne razloge sodišč v zvezi z napeljevalčevim naklepom, ki se mora nanašati na napeljevanje in na kaznivo dejanje, h kateremu napeljevalec napeljuje (kršitev 2. točke prvega odstavka 420. člena v zvezi z 11. točko prvega odstavka 371. člena ZKP).
V konkretnem primeru, ko je toženka objavila očitke o tožnikovem nepoštenem, celo nezakonitem delovanju, ki so zlahka preverljivi, bi tožnik lahko dosegel namen popravka le, če bi bil njegov odgovor vsebinski.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00007188
OZ člen 190, 190/3, 990. ZPP člen 7, 205, 205/1-3, 207, 207/2, 339, 339/2-14.
plačilo - družbena pogodba (societas) - skupni namen družbenikov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazložitve odločbe sodišče druge stopnje - razpravno načelo - prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe - izjema od pravila
Ugotovitve o širšem skupnem projektu med tožnikom, prvo toženko in A. A., katerega sestavni del je bila tudi pridobitev kredita s strani tožnika, ki je bil potreben za ustanovitev vmesne družbe in zagon igralniške dejavnosti v kazinu, ustrezajo bistvenim značilnostim družbene pogodbe (990. člen OZ), to sta skupni namen družbenikov in prizadevaje družbenikov za skupni namen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00005281
ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 220, 220/1.
kršitev kazenskega zakona - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - poškodovanje tuje stvari - tuja stvar
V opisu kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari mora biti opisano izvršitveno ravnanje (uničenje, poškodovanje tuje stvari), opis poškodb na stvari, v čem se kaže njena nerabnost oziroma uničenje.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/4. ZZZDR člen 52, 59, 59/1, 59/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganja v skupno premoženje - posebno premoženje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
tožba na nedopustnost izvršbe - skupno premoženje zakoncev - darilo enemu od zakoncev - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem zemljišču - vlaganja v tujo nepremičnino - stanovanjska hiša - nastanek nove stvari
Za pridobitev skupne lastnine zakoncev z vlaganji v obstoječo zgradbo enega zakonca kot njegovo dotedanje posebno premoženje niso relevantna kakršnakoli vlaganja in je zato potrebna presoja z vidika ohranitve ali morebitne spremembe identitete zgradbe kot posledice skupnih vlaganj. Pravni standard nove stvari v smislu določb o gradnji na tujem zemljišču je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča izpolnjen, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Če gre samo za obsežna prenovitvena dela (npr. za povečanje hiše, drugačno razporeditev prostorov ali izboljšanje bivalnih razmer, pri čemer hiša ohranja prvotni namen) ne gre za novo stvar. Če gre pa za spremembo namembnosti zgradbe (če npr. iz zemljišča z golimi zidovi nastane stanovanjska hiša, primerna za bivanje, in se torej spremeni njena namembnost/uporabnost pa vsekakor gre za novo stvar oziroma spremenjeno identiteto zgradbe. Ob tem Vrhovno sodišče, upoštevaje raznovrstnost življenjskih situacij, poudarja, da je ta presoja ključnega pomena za odgovor na vprašanje, ali imajo vlaganja oziroma investicije, ki so v posameznem/konkretnem primeru izvedene, stvarnopravne posledice.
Zoper pravnomočno sodbo o tožbenem zahtevku, za katerega tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni navedla, po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča revizija ni dovoljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - pomembno pravno vprašanje - izvršilni postopek - zaznamba - umik predloga za izvršbo - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Od zahteve za varstvo zakonitosti se pričakuje večja korist, ki presega konkretni primer in interese posameznih strank. Če od odgovora na zastavljeno vprašanje ni pričakovati širše koristi, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je toženčeva žena zaposlena kot sodna zapisnikarica na okrajnem sodišču - namreč ne na za odločanje o tožnikovi pritožbi v tem postopku stvarno in krajevno pristojnem pritožbenem sodišču, niti na prvostopenjskem sodišču, ki je izdalo izpodbijano sodbo - ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče za odločanje o pritožbi.
Če v roku sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (drugi odstavek). ZST-1 določa, da o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena). Navedeno pomeni, da mora stranka vložiti predlog za taksno oprostitev v roku, v katerem je dolžna plačati sodno takso. Pravočasno vložen predlog ima za posledico, da sodišče po neuspešno pretečenem roku za plačilo ne sme šteti, da je stranka umaknila tožbo.
dovoljenost revizije - dohodnina - rezidentstvo - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti
Ker gre v obravnavani zadevi za spor glede ugotovitve rezidentskega statusa, ki ni spor, v katerem bi bili pravica ali obveznost izraženi v denarju, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-1.
davki - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - nedovoljen revizijski razlog - zmotna uporaba materialnega prava - obnovitveni razlogi - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - zavrženje predloga za obnovo postopka
Po ustavljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dopustnosti obnove, za kar gre v obravnavani zadevi, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog.
Dejstvo, da je revidentka izvedela za pravno stališče Ustavnega sodišča v odločbi U-I-125/14-17 z dne 19. 2. 2015, da je bil 193. člen Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki v obravnavanem primeru predstavlja pravno podlago za določitev davčne osnove, v neskladju z Ustavo, po presoji Vrhovnega sodišča pomeni kvečjemu uveljavljanje zmotne uporabe materialnega prava, ki pa ni razlog za obnovo postopka po 260. členu ZUP.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 125. ZUstS člen 44 do 48.
davki - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - nedovoljen revizijski razlog - dovoljenost revizije - zelo hude posledice
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dopustnosti pravnega sredstva (v obravnavani zadevi odprave odločbe po 43. do 48. členu ZUstS), za kar gre v obravnavani zadevi, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP pa glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog.
Na vprašanje učinkovanja odločb Ustavnega sodišča RS na pravnomočo rešena pravna razmerja je jasno odgovorjeno že z določbo 44. člena ZUstS (ki določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, natala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno) in sodno prakso (tudi Ustavnega sodišča RS, npr. Up-624/11 z dne 3. 7. 2014).
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 87, 94, 94/2. ZDavP-2 člen 5, 68, 68/5, 74, 74/3, 74/4. ZDPN-2 člen 11, 13, 13/2, 16, 16/3.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - nova dejstva in novi dokazi v reviziji - davek na promet nepremičnin - navidezen pravni posel - davčno izogibanje - dokazovanje navideznosti pogodbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, kaj je sodišče razumelo pod pojmom navideznega pravnega posla oziroma kakšno vsebino mu je dalo.
Sodišče prve stopnje pojma navideznega pravnega posla kot instituta materialnega prava ni uporabilo v skladu z njegovo vsebino, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - neenotna sodna praksa - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Zgolj sklicevanje na drugo zadevo sodišča prve stopnje, brez opredelitve konkretnega pravnega vprašanja in primerjave dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodno odločbo, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala, za pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
Posledice, na katere se revident sklicuje, niso neposredna posledica odločbe, ki jo je izpodbijal v tem upravnem sporu, temveč so posledica odločbe o odmeri dohodnine, ki pa ni predmet tega upravnega spora, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
davki - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - pavšalne navedbe - zelo hude posledice
Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
upravni spor - tožba - pravni interes za tožbo - pravni interes
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da odločitve davčnih organov še ni, zato tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo zoper ta del odločbe. Če pa nima pravnega interesa, je treba tako tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.