dovoljenost revizije - dohodnina - rezidentstvo - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti
Ker gre v obravnavani zadevi za spor glede ugotovitve rezidentskega statusa, ki ni spor, v katerem bi bili pravica ali obveznost izraženi v denarju, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 343, 343/1, 343/4.
stalno prebivanje tujca - nedovoljena pritožba - pravniški državni izpit - poziv sodišča
Upoštevaje razloge odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-74/14 z dne 17. 6. 2015, je Vrhovno sodišče pritožnika pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar ga ta v postavljenem roku ni predložil. Ker v postopku ni bilo izkazano, da ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit, je bila pritožba vložena po osebi, ki te pravice nima.
ZPP člen 9, 11, 286, 286b. OZ člen 299, 378. ZS člen 110, 110/2. ZDen člen 72, 72/2.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - pravnomočnost denacionalizacijske odločbe - zastaranje - nastop zamude - prekluzija - načelo popolnosti - načelo vestnosti in upoštevanja - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - vezanost na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - odstop od načelnega pravnega mnenja - odstop od sodne prakse - ovrženje (overrulling) - razlikovanje (distinguishing) - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Temeljno načelo iz 9. člena ZPP je bilo merilo za neuporabo sankcije iz zadnjega odstavka 286. člena ZPP. Uporaba navedenega pravila (oziroma uporaba sankcije iz navedenega pravila) v danem primeru namreč ne bi uresničevala nobene temeljne pravne vrednote, marveč bi jo prekršila. Če bi namreč tožena stranka ravnala pošteno ter se ne bi sklicevala le na prima facie parcialno dejansko gradivo, potem se vprašanje (ne)uporabe pravila o prekluziji, sploh ne bi moglo pojaviti. Čim pa je tako, potem zaščita pravnega pravila o prekluziji prek vztrajanja pri njeni sankciji z neupoštevanjem prepoznega procesnega gradiva, ni utemeljena in tudi ne potrebna. Potrebnost in utemeljenost te sankcije se namreč odraža v učinku generalne prevencije, ki naj zagotovi učinkovito uporabo načela hitrosti postopka (11. člena ZPP). Nedopustno bi bilo, če bi sodišče slednje načelo uresničevalo z nepoštenimi in protipravnimi sredstvi.
Revidentka ni izkazala, da bi izpodbijana odločitev glede teka obresti odstopala od ustaljene sodne prakse. Ravno nasprotno, ustaljena sodna praksa se je izoblikovala na podlagi načelnega pravnega mnenja občne seje VS z dne 26. 6. 2002 in, kar je bistveno, izpodbijana odločitev je s takšno sodno prakso skladna.
Načelno pravno mnenje je za senate Vrhovnega sodišča obvezno (drugi odstavek 110. člena Zakona o sodiščih - v nadaljevanju ZS). Spremeniti jih je mogoče le na novi občni seji. Utemeljen razlog za spremembo je enak razlogom, iz katerih je ustavno dopustno odstopiti od ustaljene sodne prakse. Odstop je dopusten tedaj, ko za to obstajajo novi razlogi, argumenti; takšni, ki z močjo prepričljivosti ovržejo (overrulling) dotedanje sodnopravno stališče ali tedaj, ko so v konkretni zadevi podani posebni razlogi; takšni, ki z argumentom razlikovanja utemeljujejo obstoj prekrite praznine v obstoječem sodnem pravu ter podobno kot pri teleološki redukciji narekujejo njegovo neuporabo zaradi razlikovanja (distinguishing).
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pravni interes - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani. Zato je toženčev predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja - sedež oškodovanca - gospodarska družba
Prepovedana posledica kaznivega dejanja poslovne goljufije (nastanek premoženjske škode) ni nastala z izpolnitvenim ravnanjem oškodovanke, temveč z obdolženčevim neplačilom zapadlih računov za dobavljeno in montirano opremo. Kraj nastanka take škode je mogoče presojati le na podlagi sedeža oškodovanke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00004047
URS člen 23. ZPP člen 108, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZGD-1 člen 4, 4/2, 5, 5/1, 523 - 526. OZ člen 179.
povrnitev nepremoženjske škode - poskus umora - nepopolna tožba - nerazumljiva tožba - opredelitev oblik nepremoženjske škode - enotna odškodnina - poziv k popravi tožbe - materialno procesno vodstvo - pravica do sodnega varstva - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - subjektiviteta enoosebne družbe
Če zahtevek za plačilo več oblik nepremoženjske škode ni jasno opredeljen, gre za (nerazumljivo) nepopolno tožbo. Tožniki so bili pozvani k popravi tožbe v okviru materialnega procesnega vodstva in ne (kot bi bilo pravilno) v skladu z določbo 108. člena ZPP. Vendar so oškodovanci vztrajali pri enotnem zahtevku za celotno nepremoženjsko škodo, zato je sodišče tako tožbo obravnavalo in odločilo o tožbenem zahtevku, ker je na podlagi dejanskih trditev lahko samo ločilo posamezne oblike nepremoženjske škode.
Enoosebna družba je kljub svoji lastnosti, da je sredstva za njeno ustanovitev prispeval zgolj en družbenik, gospodarska družba, ki z vpisom v sodni register pridobi svojo samostojno pravno subjektiviteto (prvi odstavek 5. člena ZGD-1). Družbe kot pravne osebe so lahko lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo in so tožene (drugi odstavek 4. člena ZGD-1). Pravna subjektiviteta družbe je strogo ločena od subjektivitete njenih družbenikov. Pravice in obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo tako niso hkrati tudi pravice in obveznosti njenih družbenikov. Škoda, ki je nastala družbi, se v premoženjskopravnem položaju družbenika odrazi lahko le v ustrezno nižji vrednosti njegovega poslovnega deleža.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00004367
ZASP člen 81, 157. - tarifna številka 7, 7/2-2.
dopuščena revizija - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev glasbenih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - kabelska retransmisija avdiovizualnih del
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede določitve višine avtorskega nadomestila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00006594
ZASP člen 12, 31-2, 31, 81, 81/1, 105, 106. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. - člen 1.
dopuščena revizija - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - višina honorarja - uporaba tarife - primernost tarife
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali sme SAZAS na podlagi dovoljenja Urada za intelektualno lastnino kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči hkrati z avdiovizualnim delom kot njegovim sestavnim delom in ni bila ustvarjena posebej za uporabo v tem avdiovizualnem delu (t.i. predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih);
- ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. L. RS št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnih delih, ne glede na to, ali je bila glasba ustvarjena posebej za uporabo v tem avdiovizualnem delu ali ne;
- ali je sodišče pristojno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere v drugih državah EU in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00004278
ZKP člen 371, 371/1-11, 426, 426/1, 427.. KZ-1 člen 258.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - naklep - nevestno delo v službi - kaznivo dejanje nevestno delo v službi - pooblastila inšpektorja - pravno relevantna vzročna zveza - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Izostala je ključna ocena, ali je glede na položaj in pooblastila, ki jih je imela obsojenka kot gradbena inšpektorica po 150. in 152. členu ZGO-1, zatrjevani nastanek hujše kršitve pravic oškodovanke sploh lahko v kakršnikoli pravno upoštevni vzročni zvezi z obsojenki očitanim ravnanjem ali pa ta sega izven njenega vplivnega območja.
Odločilna dejstva, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, ali je obsojenka naklepno (zahteva se vsaj eventualni naklep) zanemarjala svoje uradne dolžnosti v sodbi sodišča prve stopnje, kakor tudi pritožbenega sodišča, so neobrazložena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti s sodišča, ki ima sodne zaostanke, na manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izvršba na nepremičnine - prebivališče strank v postopku - kraj, kjer leži nepremičnina
Stranka lahko, potem ko je pristojnost za sojenje v izvršilni zadevi na podlagi 105.a člena ZS prenesena na drugo sodišče, uspe s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP, če izkaže tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da se bo postopek lažje in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Upnika, ki sta svoj predlog utemeljila le s krajem prebivališča strank, lego nepremičnin, ki so predmet izvršbe, in potekom drugih pravdnih oziroma izvršilnih postopkov, takšnih okoliščin, upoštevaje tudi, da je v izvršilnem postopku poudarjeno načelo pisnosti (29. člen ZIZ), nista izkazala.
predlog za dopustitev revizije - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - ureditev stikov z otrokom - versko ali drugo prepričanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Odgovor na vprašanje, ki ga tožnica zastavlja v predlogu za dopustitev revizije, na načelni ravni ustreza ciljem, ki naj bi jih Vrhovno sodišče uresničilo na podlagi inštituta dopuščene revizije. Vendar pa mora biti pravno vprašanje relevantno tudi za odločitev v zadevi, v kateri je dopustitev revizije predlagana. V konkretnem primeru ko po izpodbijani sodbi versko prepričanje tožnice ter njegov vpliv na njeno osebnost, osebne in osebnostne značilnosti, niso bile okoliščine, ki bi bistveno vplivale na odločitev o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, zaradi česar se Vrhovnemu sodišču do zastavljenega vprašanja ne bi bilo treba opredeliti.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - dokazni standard - dokazi za utemeljen sum - naknadno pridobljeni dokazi
Za presojo zakonitosti ukrepa podaljšanja pripora po drugem odstavku 272. člena ZKP so pomembne tiste okoliščine in dejstva, ki so obstajala do trenutka vložitve obtožnice oziroma ob odločanju o tožilčevem predlogu za podaljšanje pripora.
spor o pristojnosti - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - podaljšanje pridržanja v psihiatrični zdravstveni organizaciji - kraj bivanja
A. A. začasno prebiva v Socialno varstvenem zavodu Dutovlje in je s tega vidika podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Sežani.
kršitev kazenskega zakona - nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - posebni pogoj - premoženjska korist
V obravnavanem primeru kazenskopravni očitek obsojenki vsebuje vse zakonske znake nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena v zvezi s 54. členom KZ-1. Kaznivo dejanje poslovne goljufije predstavlja posebno obliko goljufije in je torej nasproti kaznivemu dejanju goljufije, ki je inkriminirano v 211. členu KZ-1, specialno kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje poslovne goljufije se od kaznivega dejanja goljufije ne loči le po tem, da je preslepitev storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti, temveč tudi po tem, da pri kaznivem dejanju poslovne goljufije ni nujno, da je goljufiv namen podan že ob sklenitvi posla, ter da storilec pri kaznivem dejanju poslovne goljufije prikazuje, da bodo obveznosti izpolnjene, ali prikrije, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene, v obeh primerih pa se izpolnitev oziroma neizpolnitev obveznosti nanaša na bodoče obdobje.
Napačno je stališče vložnikov zahteve, da če niso podani znaki specialnega kaznivega dejanja (v obravnavanem primeru kaznivega dejanja poslovne goljufije) obsojenka ne bi smela biti spoznana za krivo storitve splošnega oziroma temeljnega kaznivega dejanja (v obravnavanem primeru kaznivega dejanja goljufije). V konkretnem primeru so bili v obtožnem aktu zoper obsojenko opisani vsi zakonski znaki nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, zato je sodišče utemeljeno sledilo obtožnemu predlogu ter obsojenko spoznalo za krivo storitve tega kaznivega dejanja.
Določitev posebnega pogoja vrnitve premoženjske koristi v konkretni kazenski zadevi ni nezakonita, ker obsojenka s takšnim zneskom protipravno pridobljene premoženjske koristi, kot je določen v posebnem pogoju, ne bi bila okoriščena. Prav tako je za takšno odločitev, kot je razvidno iz razlogov sodbe, obstajal veljavni pravni naslov - pravnomočne odločbe Upravne enote Ljubljana. Odločitev višjega sodišča je po presoji Vrhovnega sodišča nezakonita, ker je pritožbeno sodišče na pravnomočno ugotovljena dejstva v zvezi s (slabim) premoženjskim stanjem obsojenke, s kršitvijo svoje diskrecijske pravice, napravilo napačno pravno presojo, da je obsojenka v letu in pol po pravnomočnosti sodbe sposobna oškodovanki plačati znesek 5.836,06 EUR. Takšna odločitev sodišča namreč pomeni kršitev določbe tretjega odstavka 57. člena KZ-1.
Vse ugotovljene okoliščine omogočajo pravni zaključek, da je tožnik drugačno izpolnitev od dogovorjene (torej plačilo tretjemu - posredniku in ne tožniku na roke) naknadno (po nastanku obveznosti) odobril.
kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena zadeva res iudicata - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - isti historični dogodek - ista pravno pomembna dejstva - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Za presojo ali gre za ista dejanja, velja naravni kriterij, to je v prvi vrsti dejstva in okoliščine historičnega dogodka, o katerih je že bilo razsojeno. Kriterij pravne narave pa bo potrebno upoštevati samo tedaj, ko dejanja, ki niso zajeta v konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja, o kateri je že bilo razsojeno, ne morejo biti samostojen predmet nove obtožbe.
Zmotno je stališče revidenta, da je za začetek teka zastaralnega roka bistveno njegovo subjektivno zavedanje. Določena stopnja skrbnosti se namreč zahteva tudi od oškodovanca samega: četudi ta za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni skrbnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočali uveljaviti odškodninski zahtevek.